Leto VIL, št. 22 („JntroM xiv., h. m a> Ljubljana, ponedeljek 29* maja 1933
<>na t Din
Upravmstvo. i_juuijana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 Id 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon St. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 190.
Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja.
Ponedeljska Izdaja
Ponedeljska t^uajb »Jutra« iznaja vsak ponedeljek zjutraj. — Na«
' roča se posebej ln velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznaSal-cih dostavljena Din 5.- mesečno.
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St. 3122, 3123, 3124. 3125 ln 3126.
Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440.
Celje: Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u.
ga nočemo, svojega ne damo
Na veličastnem zborovanju, ki se ga Je udeležilo nad $0,000 ljudi, Je včeraj Jugoslovenska prestolnica odločno
protestirala proti akciji nasprotnikov Male antante za revizijo mirovnih pogodb
Beograd, 28. maja. p. Kampanja revi-zionistov, Id je dobila z Mussolinijevim predlogom pakta velesil že docela konkretne oblike, je naravno izzvala v vseh manjših državah veliko vznemirjenje spričo dejstva, da se hoče Evropo zopet razdeliti na male in velike države ter vse male države podrediti diktatn velesil. Kar prihaja iz Rima, ni bilo še nikdar dobronamerno ne za Jugoslavijo, ne za Malo antanto in je zato razumljivo, da .ie prav v teh državah nastalo upravičeno vznemirjen.je. Da dajo izraza temu vznemirjenju in istočasno, da manifesti-
rajo odločno voljo Jugoslavije za mir in njeno odločnost, braniti, kar si .je jugoslovenski narod priboril po stoletnem trpi jen ju in s tolikimi žrtvami po vsiljeni mu vojni, so vsa patriotska društva z Narodno odbrano na čelu sklicala danes dopoldne v Beograd veliki protestni shod. Beograd .je doživel že marsikako manifestacijo, tako ogromnega in tako enodušnega zborovanja pa tudi slavna zgodovina naše prestolnice še ne beleži. Jugoslavija je tako po svoji prestolnici izpregovorila jasno in odločno.
Ogromne množice pred kneževim spomenikom
Kljub deževnemu vremenu se je zbrala Aopokirne na trgu pred spomenikom kneza Miliajia pri Narodnem gledališču nepregledna množica, ki je napolnila ne samo ves prostrani trg, okrašen z juigosloven-akimi in zavezniškimi zastavami, marveč tudi vse sosedne ulice, tako vso Vasino ulico, ulico Čike Ljube, nadalje ulico Kralja Alberta vse do Ruskega carja in r'o Kolarca. Zmerno cenjeno je bilo na shodu najmanj 30.000 ljudi.
Govorniki so zavzeli mesta na velikih balkonih Narodnega gledališča. Kmalu po 8. so prikorakale ogromne povocke s svojih zbirališč po raznih delih mesta z zastavami in godbami na čelu.
Otvoritev zborovanja
Točno ob 10. se je pričelo zlo.rova.nje s svšranjetrn jugoslovenske himne. Ko se je pojavil na balkonu predsednik osrednjega odbora Narodne odbrane llija Trifunovič, ga je množica navdušeno pozdravila.
Llija Trifunovič je otvoril zborovanje s snoročilom pozdrava vseh nacionalnih organizacij, ki so skiica.le zborovanje in ko-jih pozivu se je odzvalo prebivalstvo v tako ogromnem številu. Nato je pozdravil delegate .prijateljskih <iržav Djordja T.atarescu, uglettaega javnega delavca in zeneraJnega tajnika rumunsike nacionalna liberalne stranke, nadalje podpredsednica -romunskega parlamenta Virgila C ros a in češkoslovaškega de'egata narod-
nega poslanca Josefa Davida, ki so prišli, da skupno z Da.mi protestirajo proti vsem poizkusom obnove starih političnih metod v mednarodnih odnošajih in da skupno z jugoslovanskim narodom pokažejo neomajno voljo češkoslovaškega in romunskega naroda, da hočejo še nadalje služiti velikemu miru med narodi im državami, onemu miru, ki je te dmi zaradi nameravane razdelitve na »velike in male« resno oerožen.
Pozdrav Nj. Vel. kralju
Nepopisne ovacije so nastale, ko je predsednik Trifunovič naslovil pozdrav na Nj. Vel. kralja, ki mu je bila odposlana naslednja brzojavka:
Veliki narodni miting, ki se je vršil danes v prestolnici Jugoslavije v navzočnosti predstavnikov češkoslovaškega in ru-munskega naroda kot odgovor vsem, ki žele z revizijo mirovnih pogodb zmanjšati velično dela Vašega in Vašega naroda, pozdravlja narodnega voditelja s prisego one zvestobe in vztrajnosti, s katero so Vas spremljale naše armade v dneh ustvarjanja Jugoslavije. Živel kralj Aleksander! Živela integralna Jugoslavija!
V istem smislu so bile odposlane pozdravne brzojavke prezi^entu češkoslovaške republike dr. Masaryku iD romunskemu kra ju Karolu, nadalie Mali antantl tiska v Pragi ter istočasno se vršečim zborovanjem v Bratislavi, Brnu, Košicah in Bukarešti.
Govor predsednika Narodne odbrane
Po tem uvodu je predsednik shoda s. Trifunovič nadaljeval:
Naglasiti hočem, da jugoslovenski narod ni majhen ne po številu ne po duhu, kaikor se to splošno smatra, niti ne spada med eksotične narode, ki jim je potrebno politično v a rušit vo. Stoletno plač-kanje in zatiranje s strani grabežljivih narodov je oviralo jugoslovenski naro'1 v plemeniti želji, da doprinese svoj delež k splošni kulturi. Jugoslovenski narod je bc-ij kakor katerikoli drugi željan resničnega miru in se zaveda, ča lahko samo v miru izpolni svoj dolg do velike človeške skupnosti. Jugoslovenski narod je doprinesel mnogo žrtev na ohranitev tega miru, pa vendar ni imel sreče, da bi našel ^■ovoljnega razumevanja, zlasti ne pri onih ki že leta in leta po vsem svetu trobijo pesmi o večnem miru med narodi Prav ti pevci se pripravljajo, da po želji onih. ki sanjajo varljivi san o obnovi moči starega Rima, pristopijo k reviziji mirovnih pogodb na korist Rimu m orih. ki so svoječasno izzvali krvavi svetovni pokol j in dovedli v nevarnost vso svetovno civilizacijo.	(
če bo ta revizijo.nistična politika uspeha, bo povzročila ogromno škodo našemu narodu. česar niti ni treba še posebej nanašati. Radi tega smo se danes zibradi tu
iz vseh krajev naše države, da najodločneje obsodimo ta poizkus revizionistov in naglasimo pred vsem svetom, da nas naša dobro znana vdanost miru ne bo nič ovirala, da herojski poginemo braneč naše sedanje državne meje.
Ta naša odločnost, da z vsemi silami branimo domovino pred vsako nevarnostjo, naj bo istočasno resen opomin vladi in naši miroljubni državi, da v bodoče z manjšim navdušenjem posluša pesem miru. ki prihaja iz zapada, ker ta pesem že davno ni več iskrena.
Mi sporočamo vsem neprijateljem naše države, da tako dolgo, dokler bo vel zefir s Cera, Kajmakčalana. Dobrega polja in Triglava in pihljal preko naših zelenih livad. ne bo mogel nihče prečrtati zemljevida kraljevine Jugoslavije brez krvavega upora jugoslovenskega naroda. Kdor tega ne veruje, tem boljše zanj. Mi smo pripravljeni, da sprejmemo vsakogar tako. kakor zasluži.
Te besede preizkušenega borca za narodno osvobojenje in zedinjenje so izzvale med nepregledno množico frenetično olo bravanje in navdušenje, pomešano z ogorčenimi vzkliki proti revizionistom :n se kar ni hotelo poleči.
Ko se je pojavil na balkonu
podpredsednik romunskega parlamenta
g. Cros
«a je množica sprejela z novimi ovacijami Romuniji in vsem ostalim zavesaik >m G Croc je v francoskem jeziku popravil ztiorovalce in naglasil popolno solidarnost Rumunije z Jugoslavijo, poudarjajoč, da bo 50 milijonov duš miroljubnih, Uda prav tako odločnih norcev branilo pravi ce in integriteto svojih držav Gospode revizionisti naj si dobro »pomnijo: nočemo v^ne. toda če bo P^-ebno bomo borili <3o zadnjega. Nikomur ostanemo nič dolžni.
To trdimo tu javno ln glasno, da nas lahko sliši ves svet. Ozemlje, ki ga ima-mo, je naša domovina, posvečena s sto-
Mi se ne
\
letnim trpljenjem naših predmifkov in prepojena s krvjo naše generacije.
Rumunski narod je pripravljen lojalno z jugoslovenskim in češkoslovaškim braniti, kar je njegovega. V skupni obram-bi naše skupne časti Je varuštvo nase bodočnosti.
Natj živi jugoslovenski naro3 in jugoslo-vensko - romunsko prijateljstvo, naj živi Mala antanta in njeni zavezniki!
Izjava odtličnega romunskega predstavnika je izizva.la nov vihair navdaišenja in dolgotrajne nepopisne ovacije zavezniškim narodom in državam.
Nato se je povzpel na govorniški oder znani nacionalni delavec in
Književnik Nikola Bartulovič
___...	i.!*-J	»tilnik
V svojem govoru je opozoril, da je pred 25 leti prav na istem mestu v Beogradu dvignil jugoslovenski narod svoj glas proti kr-Seniu mednarodnih pogodb in obveznosti, oroti gaženju nacionalnih čuvstev in proti podjarmljenju Bosne in Hercegovine. Danes se ponavlja ista igra z iste strani in z istimi lažmi (Ogorčeni vzkliki: Dol z reviziom-sti!) Tudi cilj je ostal isti. Gre za obnovo fevdalne krone sv. Štefana, tu je isti »Drang nach Osten«, gre za iste sanjarile o kobur-škem imperiju. Naravnost smesno se zdi, če vidimo, da Nemci ne zahteva jo kompaktne nemške manjšine na Tirolskem, marveč plezajo svojo grabežljivost na čisto poljsko ozemlje. In Italijani namestu. da bi priznali fiOO.OOO Jugoslovenono svobodno dihanje, zahtevajo povrh še jugoslovensko Dalmacijo!
Militaristični sistem vodilnih revizionistič-nih držav ln kampanja mržnje, ki jo vodijo proti nam, jasno kažejo, da se hoče to revizijo doseči samo z vojno. Mirna revizija bi značila revi-yio po sporazumu in pravičnosti toda take revizije nihče noče. Italijani se zavedajo, da bi pri tem samo izgubili in da bi morali vrniti Julijsko Krajino njenemu prebivalstvu. Vemo tudi, da se pripravljajo na vojno in da je vsa ta kampanja samo moralna priprava za mržnjo, a materijama priprava je v njihovem gigantskem oboroževanju. Stara Evropa je mrtva. Mi smo za novo Evropo dali hekatombe žrtev in zato ne moremo dovoliti, da bi se zopet obnovila stara povampirjena Evropa. Ne bomo se bali nastopiti še enkrat, ne iz strahu zase, Šego iz strahu za Evropo.
Mnoga carstva so si že polomila zobe nad nami, očividno pa jim še vedno ni jasno, kako znamo udariti. Hočemo mir, v tuje ne diramo, a svojega ne damo!
Viharno pritrjevanje, ki je sledilo tem besedam je bilo dokaz, da je govoril vsem iz srca. Viharno pozdravljqen je stopil nato na govorniški oder
zastopnik ČSR, poslanec JoseS David
Zbrali smo se tu. je naglasil, da manife- i slepi polkovnik Lu.;o Lovrič. v itnenu udru-
stiramo neomajno soIMarnost Ceškoslova- ženje rezervnih oficirjev upokojeni general Joksim Gaji*, nakar je spregovoril še
zastopnik romunske liberalne stranke dr. Tatarescu
ki je govoril najprej v srbohrvaščini, nato nato pa v francoščini. Naglašal je. da že samo dejstvo, da se vrše danes v mnogih mestih Jugosivije Rumunije ain Ceškoslo-vške slicna zorovanjia. dokazuje solidarnost Male antante. Države Male antante imajo isti prijatelje in nepri jatelje, iste križe in težave, pa tudi iste ideje. Nihče ne more dvomiti, da je Mala antanta najod-ločnjši pobornik ideje miru in zato mora ta glasni protest protii nameram revizio-nisfcov tem močneje odjekniti po vsem svetu. Pravica mora zmagati n pravica je na naši strani. Vsaka nevarnost nas bo našla pripravljene m v skupni fronti je najboljše jamstvo naše svobode in naših pravic.
V imenu z-veze emigrantskih društev je nato povzel besedo
ške, Jugoslavije in Rumunije. Ni je sile na svetu, ki bi nas mogia razdvojiti. 15 let je minilo od svetovne vojne. Mi smo v teh 15 letih pokazali, da imamo veliko življenjsko moč in da naše osvobojenje ni nekako efemerno domišljanje. Z bolestjo ugotavljamo, da prihajajo sedaj s predlogi o reviziji mirovnih pogodb, ki tvorijo pravne temelje naših držav. Cim so predstavniki Male antante izvedeli za ta predlog italijanskega ministrskega predsednika, so takoj objavili svoje stališče in odločno protestirali proti tem nakanam. Govornik je nato citiral govor češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša v praškem parlamentu ter končal z ugotovitvijo, da so se Cehoslovaki doslej vedno borili skupno z Jugosloveni in Ru-muni in bodo v bodoče še tesneje povezani ž njimi.
Množica, ki je živahno pritrjevala govor-nikovim besedam, je priredila dolgotrajne ovacije češkoslovaški državi, zagotavljajoč zvestobo za zvestobo.
Nato so govorili v imenfl dobrovoljcev
predsednik „Istre" dr. Ivan M. čok
Zborovalci &o ga sprejeli z viharnimi ova-cijami m često prekinjali njegov temperamentni govor, v katerem je med drugim izvajal:
600.000 naših zavednih in odločnih Jugoslovenov upira danes svoje oči semkaj na to zgodovinsko mesto sredi ponosnega in slavnega Beograda. Čeravno Juiljska krajina politično danes ne pripada k Jugoslaviji, je po narodnosti, čuvstvovanju ln prepričanju tega ljudstva vseskozi jugoslovenska zemlja. 13 stoletij, odkar naš narod obdeluje, ljubi ln brani zemljo v Julijski krajini, tisočletna neprekinjena skupna usoda zbrati, ki žive v svobodni Jugoslaviji, kulturni, geografski in gospodarski razlogi, vse to so argumenti, ki ne priznavajo nobenih meja in to je dejanjsko jugoslovenski svet, ki se ni nikdar odrekel pravice do te zemlje. Zato je treba vedeti, da se za nas Jugoslavija ne konča tam, kjer je nasilje ln grabežljivost neprijateljev postavila nepri-rodne državne meje, nego da se razprostira povsod, kjer bijejo jugoslovenska srca. Zato mi Istrani in z njimi vseh 14 milijonov Jugoslovenov v svobodni domovini vemo in izjavljamo, da ni popolne Jugoslavije brez Istre, Trsta, Gorice, Reke in Zadra. S temi in takimi čuvstvi gledamo mi Istrani na naše brate na Koroškem.
Be-seda o reviziji mirovnih pogodb, izrečena s toliko lahkomiselnostjo s strani neprijateljev Jugoslavije, je padla, pogrešno pa je misliti, da se mi Jugosloveni te besede plašimo. Nasprotno! Naj vedo naši neprijatelji, da bomo sedaj mi zahtevali od njih. da izpolnijo to, kar so mislili zagroziti nam. kajti mi Jugosloveni s pravično reviziio ne moremo ničesar izgubiti, pač pa mnogo pridobiti. (Vihamo pritrjevanje.) Dni, ki vodijo revizionistično kampanjo, zahtevajo nasilno in nepravično revizijo meja na škodo Jugoslavije, molče pa gredo preko naših ne samo pravičnih, nego najsvetejših prav c, da zahtevamo revizij mi v našo korist. Odslej ne bomo več molčali, netgo bomo prav mi zahtevali, da se nam vrne vse. kar je naše. Naša pravična meja je na Jadranu. Soči in Gosposvetskem po-i.ju. Ce naj svet veruje, da so reviziomst.c-ne namere poštene in iskrene, naj re.vizro-nisti potegnejo našo mejo na Soči. naj se odrečeio Južni Tirolski, naj vrnejo Dodeka-nez in našo Koroško. Dokler tega ne store, vemo. da zahtevajo revizijo ne zaradi pravičnosti, ki naj prinese mir med narodi, nego, da ie to izliv enostranskega imperializma, ki ogroža ne samo mir, temveč same temelje človeške civilizacije in kulture. Mi Istrani živimo s trdno vero v srcu, da lebde nad nami in našo usodo duhovi naših velikanov, pokojnega Vekoslava Spinčiča. Matka Laginje in Matka Mand.ča. Zato gleidamo z zaupanj sm v bodočnost ter . se revizije ne bojimo.
Odkrite besede ug'edn&ga nacionalnega borca so izzvale nepopisen vihar odobravanja n rritnevanja. »Živela Istra, živela Julijska krajina, živelo naše Gosposveitsko polie« itd. so grmeli vzkliki in udarjali kakor morski valovi po prostranem trgu ter se izgubljali po ulicah jugoslovenske prestolnice.
Nato so kratko govorili še predstavnik u družen i a vojnih invalidov Božidar Nediu zagrebški publicist G. Malinar. odvetnik iz Velikega Bečkereka dr. Županski, nakar ie tajnik Narodne Odbrane predlagal naslednjo resolucijo:
Resolucija
VeHk' narodni m;tting dne 28. maja 1933 v Beogradu pozdravlja izraze odločnosti in solidarnosti vsega jugoslovenskega naroda narode prijateljskih Ln bratskih nam
držav Češkoslovaške in Rurrruniie ter na-glaša:
1.	Jugoslovenski narod je in ostane v prvi vrsti pobornikov miru na svetu ne samo iz humanih in materijalnih razlogov, nego tudi po svojem duhovnem sklopa in po svojih življenjskih izkušnjah.
2.	Meje, ki si jih je jugoslovenski narod zagotovil z ogromnimi žrtvami, so nedotakljive ne samo zato, ker so h krvjo dosežene v krvavi vojni, ki je bila jugoslo-venskemu narodo vsiljena in ki Je imela
za cilj, da izbriše nacionalno neodvisnost našega naroda, nego tudi zato, ker obkrožajo čisto jugoslovensko ozemlje po krvi, jeziku in zgodovini, izven katerega je ostalo še mnogo Jugoslovenov pod tujim jarmom.
3.	Stoječ na stališču, da so mirovne pogodbe po zaslugi naše vojske in dobro-voljcev in s pomočjo naših zaveznikov sankcionirale veliko delo ustvaritve češkoslovaške in jugoslovenske države ter zaokrožile rumunsko državo, se jugoslovenski narod protivi vsakemu vtikanju v te pogodbe na korist drugih v s vrh o povrnitve k starim krivičnostim ter je odločen svoje in svojih zaveznikov meje skupno z njimi braniti ne samo proti oboroženim napadom, nego tudi proti vsaki diplomatski intrigi.
4.	Prepričani o svoji zrelosti, da znamo sami zase skrbeti, odklanja jugoslovenski narod vsak poizkus varuštva in ne bo nikdar pristal na ničesar, kar bi se o njem odločilo brez nas. Stoječ na osnovi enakopravnega sodelovanja vseh narodov se bo skupno z narodoma češkoslovaške in Rumunije boril proti vsakemu poizkusu, deliti narode na »velike in male«, kar bi neizogibno vrglo svet nazaj in odprlo pot V novo vojno.
5.	.Jugoslovenski narod poziva svojo vlado, da podpirajoč povsod in ob vsakem času delo miru in mednarodno sodelovanje ceni samo dejanja ne pa besed, za katerimi se skriva po vampir jeni imperializem, ker ni take diplomatske formule, za katero bi oil jugoslovenski narod voljan žrtvovati svojo integralnost in svojo bodočnost.
Predlagana resolucija je bila sprejeta z dolgotrajnim odobravanjem in pritrjevanjem, iz katerega se je jasno zrcalilo, da stoji za temi besedami čvrsta odločnost vsega naroda. Zborovanje, ki je tako im-pozantno uspelo, je zaključil nastop narodnega guslarja Perunoviča, nakar so sa množice, neprestano manifestirajoč za nedeljivo Jugoslavijo in protestirajoč prott nakanam zunanjih in notranjih neprijateljev .polagoma razšle.
Hitlerjeva ofenziva
proti DoUSussovI vladi
Odpoved kongresa društva za Inozemsko nemštvo v Celovca — Razburjenje zaradi onemogočenja potovanj
iz Nemčije v Avstrijo
Berlin, 28. maja. d. Vodstvo društva za inozemsko nemštvo je objavilo, da se bo njegov kongres, ki je bil določen za bin-košti v Ceiovcu. vršil zaradi ukrepov nemške vlade o omejitvi, potovanj v Avstrijo v Passau-u v istem obsegu.
Celovec, 28. maja. d. Vest o preložitvi zborovanja društva za inozemsko nemštvo ii Ceuovca v Passau m o določitvi posebne pristojbine l°00 mark za potovanja iz Nemčije v Avstrijo je zbudila tukaj veliko senzacijo. Po teh ukrepih bo zlasti prizadet poslovni svet ker so bde že izvršene obsežne priprave za nastanjenje in prehrano približno 8000 gostov, ki so jih pričakovali za binkošti na kongresu društva za inozemssko nemštvo. Nekatere poudarjajo, da bo moralo te stroške pač kriti društvo za inozemsko nemštvo in da bo treba tudi najU kakršnokoli nadomestilo za izgubo, ki bo prizadeta tujskemu prometu zaradi najin o v en j ših ukr&pov nemške vlade o omeiitvi potovanj nemških državljanov v Avstrijo. Ker romeni pristojbina 1000 mark za dovoljenje potovanja iz Nemčije v Avstrijo skoro toliko kakor popolno zatvor.-tev meje. je nastala v vseh poslovnih krogih močna bojazen, da bo tujski promet trpel zlasti v predsezoni.
Dunaj, 28. maja. d Državno vodstvo na-rocfeio-socialistione stranke v Avstrija je
objavilo proglas glede na odredbo nemško vlade o otežkočeniu potovanj v Avstrijo, v katennm poudarja, da je nemška vlada izdala te u-krepe, ker so ostali brezuspešni vsi oficelmi in neoficielni poizkusi, da bi dosegla izipremamibo stališča avstrijske vlade napram avstrijski napodno-socialistični stranki. Proglas se zaključuje z ostrimi napadi proti vladi dr. Dollfuss a ter zahteva oen odstop.
Blokada, ki jo je odredila nemška vlada proti Avstriji s tem, da je onemogočila tujski promet iz Nemčije v Avstrijo, je izzvala na Dunaju ostro in odločno reakcijo. Politični krogi smatrajo, da sklep nemške vlade nasprotuje versail.lskl mirovni pogodbi. Razen tega pomeni neutemeljeno in neupravičeno poseganje v avstrijske notranje zadeve.
»Neue Freie Presse< pričakuje, da bo narodna socialistična stranka v Avstriji prepovedana. Razen tega bo avstrijska vlada v Berlinu protestirala, ni pa tudi ia-ključen priziv na razsodišče v Haagu.
»Reiehspo«t« obžaluje, ker je Nemčija posegla proti Avstriji po najbolj agresivni borbi. List zasotavlja, da bo Avstrija odgovorila ca vsak udarec s protiudar« cem.
>Wiener Neueste Nachrichten« smatrajo. da je sedanji položaj podoben predvečeru vojne objave.
Pogajanja z Avstrijo
Dunaj, 28. maja. č. O prepovedi uvoza iz Avstrije v Jugoslavijo pise »Reachspoet«, ka je avstrijski poslanik v Beogradu ze SbiV nalog, naj stopi v zvezo z: g^o-vensko vlado in jo opozori, da je bila omejitev avstrijskega uvoza prašičev iz Jugoslavije samo z«čaee<n ukrep do 5. junija. »Reichspost« trdi. do se je ze pred tem avstrijska vlada sporazumela z jugoslovensko da ne bo podvzela protiukrepov. Zato je odredba jugoslovenske vlade o prepovedi uvoza iz Avstrije v Jugoslavijo izzvala začudenje, treba pa je upati, da ne bo prišlo do poostritve gospodarskih odnosaiev.
Trgovosfci minister Stocklinger je sprejel snoči delegacijo avstrijskih mdustrij-cev in trgovce«, ki so ga naprosili, naj ukrene potrebno da se prepoved avstrijskega uvoza v Jugoslavijo uknne Trgovm-sk; minister je odgovoril, da bo vlada stori!« vs" za cimprejMiio odpravo nflstahh težikoc Dosežen je sporazum, de se bodo trgovinska pogajam« med Jugoslavijo in Avstrijo pričela že te dni N« obeh straneh obstoji želja, d« hi medsebojni prisilni ukrepi čimprej ukinili.
Nova politika centruma
Berlin, 28. maja. d. Bivši državni kan-l celar dr. Briining bo na skupni seji cen-trumovih frakcij državnega zbora in pruskega deželnega zbora prihodnjo sredo podrobno poročal o reorganizaciji centruma. Pričakujejo, da bodo po tej seji mnogi poslanci centruma odložili svoje mandate. V krogih centruma pričakujejo sestanek državnega kancelarja Hitlerja in dr. Briininga. V tisku razširjene vesti o prenosu večine delnic lista j>Germania< na ime nekega westfalskega plemiča, se označujejo kot preuranjene.
Nemška profesorja na beograjski univerzi
Beograd, 28. maja d. Profesorski svet tukajšnje filozofske fakultete je sklenil, da pozove v Nemčiji odpuščenega univerzitetnega profesorja dr. Ostrogovskega na stolico za bizantologijo, prof. dr. Borna pa na stolico za eksperimentalno fiziko. Vlada je že pristala na imenovanje obeh nemških profesorjev.
STRANKA POZITIVNEGA DELA
Velika manifestacija JRKD v Novem Sadu - Pomemben govor ministra dr. Kramerja o nalogah in ciljih vsedržavne stranke
Novi Sad, 28 cna^je. p. Tu se je vršil dane« velik manifestacijski 9hod JRKD, ki 6e j« pretvoril v veličastno naoiotiaiiio manifestacijo i>n kd je jasno pokazal, da je tudi vaa Vojvodina v taboru oairodne sloge. Mesto je bilo v zastavah io zelenju >n v zgodnjih jutranjih urah so začeli od blizu in daleč prihajati ljudje, na vozovih, na konjih, 6 parniki, avtobusi im vlaki.
Ob 9. dopoldne so prispeli iz Beograda č!a»nj vlade, in sicer ministri dr. Kramer. d<r. Srtkulj, inž. Radivojevič, Pavao Matica, Boža Maksi movič to tir. Tomašič. Z njimi sta prispela tudi predsednik.JRKD g. Nikola Uzunovič in predsednik Narodne skupščine dr. Kumanudi ter veliko število ip»>sia«n<ev im senatorjev iz vseh banovin. Shod se je vršil na velikem iigirailnšdu, kjer so bila točno odrejena mesta zna posamezne skupine, tako da se je izvršilo vse v najlepšem redu. Nizko cenjeno se je kljub negotovemu vremenu zbralo nad 30.000 Iju-d>i. Mnoge organizacije so prišle z zastavami in godbam/i. Ko so malo pred 10. uro p-rtLspeli na zboirovelišče člani vlade in ostali predstavnilci, jih je množica pozdravila z velikimi ovacjami.
Točno ob 10. je otvoril shod narodni poslanec g. Joca Šelie, ki je pozdravil vse udeležence in predlagal za predsednika zbo-irovanja narodnega poslanca m bivšega m'-jvstna g. Velraairja Jankoviča. Predlog je bil sprejet z velikm odobravanjem. G. dr, Jankovi«; se je zahvalil za izkazano zaupanje ki najprej predlaga.l. da se odpošlje brzojavna pozdrav Nj Vel. kralju. Množi-ce je sprejela t« predlog z vitaatrtrm navdušenjem bti dolgotrejnmi ovaci jami kralju in Jugoslaviji. Brzojavka se glasi:
Pozdrav kralju
Z velikega in veličastnega narodnega shoda JRKD v Novem Sadu pozdravljamo z nepopisnim navdušenjem varuha jugoslo-venske državne misli in narodne sloge brez ozira na vero in narodnost ter pošiljamo svojemu vzvišenemu kralju izraze uda n osti in vernosti z zagotovilom, da bomo v borbi za narodno edinstvo in popolno državno integriteto vzdržali do popolne zmage velikih nacionalnih in državnih idealov.
Počastitev spomina
Vekoslava Spinčlsa
Ptbv tako je bila z odobravam.jem sprejeta pozdravna brzojavka ministrskemu predsedmku dr. Srškiču. Ko je g. dr. Jankovi« predstavil navzoče člene vlade in ostale odMone govste, je v daljšem govoru podčrtal pomen stnmke in se v zvezi z nacionalno borbo spomnil sinoči preminulega sivolasega narodnega borca in narodnega poslanca Vekoslava Spnčiča ter mu posvetil tople besede, označujoč ga za norica jugoslovenske ideologije Ln vztrajnega borca za jugoslovensko idejo ter narodno
državno edinstvo. V počastitev njegovega spomina je odredil enominutni molk, nafcair je podal besedo mimistru g. dr. Kra-merju.
Govor ministra Kramerja
Pozdravil jen 8, toplinvi in doJgotra jni.rrri evdijemi je minister dr. Kramer v daljšem govoru orisal politični položaj in naglasi! ■\a'žnost vsedržavne stranke ter med drugim izvajal:
Ta veličastna zbor, na katerem narod n«-ie žitorodne Vojvodine v navzočnosti delegatov iz vseh ostalih delov naše prostrane državi manifestira svojo voljo za sodelovanje pri izvajanju našega velikega ;«i zgodovinskega posla za konsolidacijo našega naroda !n države, je eden izmed onih ple-b is oltarnih dogodkov v razvoju naše stranke, ki sel se zajela v Nišu in ki se nadaljujejo preko Samjeva, Sušaka. Zagreba, Maribora, Banja luke in Skoplja, da dvignemo na noge ves na® narod za veliki program JRKD. Organizacija, ki jo ustvarjamo, je edinstvena v politični zgodovini našega naroda. Nikdar nobena politična stranka ni uspela, da zbere tolike mase našega jugoslovenskega naroda pod svojimi zastavam' in nikdar doslej še v naši zgodovini naš narod ni zbral v eni strankarski organizaciji, kakor sedaj v JRKD. Naši bratje izpod Triglava in oni iz vardarske doline, iz Ti-molke krajine, i-z žito rod ne Vojeodine, iz kršne Dalmacije in Črne gore, vsi so se zdrujžf.ilii, da nosijo na svojih ramah program, ki ga je postavil z zgodovinskim 6. januarjem naš vrhovni vodiitelg naš vzvišeni kralj (viharne ovacije kralju) kot edini repi kvi prognam naše narodne in državne politike (Tako je!).
Stranka realnega dela
Naša stranka nosi za^ta-\o jugoslovenske ideje. Toda mi nismo stranka, ki bi se zadovoljila samo z navdušenjem za državno in narodno edinstvo. tudi nismo stranka onega nacionalističnega razpoloženja, kakor ga vidimo sedaj po Evropi v onem starem šovinističnem smislu, marveč smo stranka realističnega nacionalnega dela. Mi hočemo, da dobi ideja državnega in narodnega edinstva svojo polno vsebino. Naša stranka hoče, da izvede to idejo z vsemi konsekven-c»mi v državni in nacionalni politiki, da tako pomaga ustvariti narod, kj bo na znotraj zadovoljen in na zunaj varen ter se bo anogel posvetiti pametnemu in treznemu delu.
Ideja enakopravnosti
Jugoslovenska ideja, ideja državnega in narodnega edinstva, ideja enakosti in ravnopravnosti Srbov. Hrvatov in Slove n-:ev. (Viharno pritrjevanje) To ni ideja snakopravnostj posameznikov samo pred zatoni naie države, marveč je to ideja ena-topravnostj vsakega dela našega naroda in rsakega dela države pred skupno zakono-iajo Ta ideja je celo mnogo več. to je »deti socialne pravičnosti. gosp»darskega de-a, reda zadovoljsva in kulturlnega napred-ca. Ta ideja hoče, da je naša država svo-jina in domovina nagega malega človeka, da je Jugoslavija domovina našega seljaka. našega malega ratarja. našega obrtnika, ki so z žrtvami svojih življenj, z delom svojih rok in s svojim umom ustvarili to državo in ki hoče, da jo hranimo svobodno in
neodvisno napram vsem in vsakomur! (Viharno pritrjevanje: Živel dr. Kramer!)
Težko breme vlade
Ni lahko v sedanjih prilikah vršiti delo
za konsolidacijo našega narode mi naše dir-žave. Nikdar se nam ni bilo treba boriti s tolikim i težavami kakor sedaj, ko je svetovna kriza ziajela tudi našo Jugoslavijo. Nikdar niso bile težkoče tako velike im problemi tako komplri<ai®ni un na*oga onih, ki jn>m je poverjena odgovornost tako težka kakor je danes. Toda politični faktor, ztaati pa stranka, ki hoče konsolidirati našo državo, se ne srne strašiti nobenih težkoč. Mi se ne smemo umakniti na moten teren, na katerem stoj.i naša opoz>kri<ja, ki postavlja nekaka demokratska ln nekaka državno-pnav»,a načela, ki pa nima ne načrta, ne zamisli, kako naj se zasigura to, kar je glavno:
Kruh in delo
Od takrat, ko je režm šestega januarga začel delati in ko je nova Narodna skupščina sprejela nase odgovornost za vodstvo državmih poslov, od .takrat je naša državna politika ionela sposobnost in kora-jžo, da dosežemo še boljšo situacijo za glavne gospodarskih problemov sedanje dotffe Bas vi tukaj v Vojvodini dobro veste, da je vlada kljub vsem oviram z odličnim korakom uvedla žitna režim, kri sicer nj pokazal v vseh svojih posledicah take koristi, kakor se je želelo in nameravalo, ki pa je vendar pripomogel, da se je težavni problem cen našega glavnega poljedelskega proizvoda, zlasti tu v Vojvodina vsaj nekoliko rešil. Veste, da je bilo treba mnogo korajže, da načnemo probleme kmečkih dolgov in da smo v tem pogledu napravili korake, ki so vzbudili pozornost vse Evrope in ki so vsaj nekoliko olajšali težko •stau^e našega kmečkega ljudstva. (Viharno odobravanje in klici: Hvala vam!) Mi s« v naši državni politik sedaj odločno borimo, da dosežemo še boljoš situacijo za glavne produkte našega narodnega dela, za naše kmečke pridelke in smo baš v zadnjih dneh pokazali, da nočemo več brez odpora sprejemati ukrepov, ki jih izdajajo druge države proti uvozu našega blaga. Vlada se bavi sedaj vedno bolj intenzivno s problemi naše splošne kreditne politike, s problemom ozdravljenja naših denarnih zavodov in s problemom zaposlitve širokih slojev naroda, ki bi znova zaposleni v veliki meri pripomogli, da se naša splošna gospodarska situacija izboljša (Tako je! Živel dr. Kramar! Burno odobravanje.).
Vsi na! sodelujejo
Vse te težke naloge, ki čakajo vlado, bodo dva ali trikrat težje rešljive, če se naš narod v svoji večini ne bo angažiral za izvajanje te naše državne politike. (Tako je!) Lažje pa jih bo rešiti, če se bodo trezni jugoslovensko misleči Srbi, Hrvati in Slovenci zbrali v veliko vojsko, odločeno, da izvojuje bitko do končne zmage jugoslovenske ideje, ki ni samo ideja čuv-stvovanja, da smo en narod, nego ideja našega življenja, našega kruha, našega zadovoljstva in našega miru.
V svojih nadaljnjih izvajanjih je minister g. dr. Kramer poudaril, da se ni treba plašiti raznih nasprotnih poi tičnih organiza-
cij, niti onih starih, ki mislijo, da je mogoče vrniti se zopet v nekdanje stare strankarske in politične prilike. Samo pozitivna politika onega, ki danes v našem narodu sistematično dela, ima vidne in jasne cilje in jasen program, a to je samo politična organizacija, katero predstavlja JRKD. Ne samo po svoji dolžnosti kot generalni tajnik stranke, je nadaljeval dr. Kramer, nego po svojem globokem prepričanju, da ste vsi pristaši in prijatelji te naše nove politične organizacije, ki prevzema na sebe polno odgovornost pred zgodovino našega naroda in ki hoče kljub težkim časom doseči konsolidacijo našega naroda, da zasigura red in napredek, vas pozivam vse na delo in sodelovanje.
Tako bomo doprinesli in se oddolžili pravilnemu in pravičnemu manifestu našega vzvišnega kralja (viharne ovacije kralju). On je vse storil in sedaj je vrsta na nas. Mi se moramo združiti v veliko narodno vojsko, v delovno vojsko naroda, ki je bil mobiliziran pri volitvah 8. novembra in ki mora sedaj pod vodstvom svojih preizkušenih voditeljev iti od zmage do zmage, zvest oni veliki in slavni jugoslovenski tradiciji, ki edina nam lahko zajamči notranje zadovoljstvo in mir ter ohrani svobodo našega naroda in naše države napram vsem in vsakomur.
Ob koncu mi dovolite, da vas pozdravim še kot Slovenec (živeli Slovenci!) s terena, kjer borba za nacionalno misel ni lahka in kjer je naša jugoslovenska ideja, organizirana v naši stranKi, zmagala. Trdno in nepokolebljivo verujem v njeno popolno zmago in vas zato pozdravljam kot Slovenec ter vam kličem:
V vseh stvareh naše nacionalne in državne politike čutimo skupno, kajti te velike stvari morajo biti skupne vam v Vojvodini, enako kakor onim v Šumadiji in nam pod Triglavom.
Zato vas prosim in pozivam, da se z nami vred združite v mogočno falango ter da s skupnim delom in skupnimi žrtvami pokažemo, da gre za skupno veliko stvar.
Ostali govorniki
Govor ministra dr. Kramerja je množica sprejela z nepopisnim navdušenjem. Ovacije kar niso hotele ponehati. Le težKO je prišel do besede naslednji govornik minister dr. Pavao Matica, ki se je v svojem govoru dotaknil predvsem dela vlade na zakonodajnem polju. Nato so govorili še minister prometa g. Rado Radivojevič, narodna poslanca Milan Sekulič in dr. Mirko Ivandekič, nakar sta zastopnika nemške narodne majšine dr. Haslinger in madžarske narodne manjšine Gavro Szanto v kratkih govorih izrazila popolno lojalnost narodnih manjšin, naglašajoč, da so narodne manjšine v Jugoslaviji docela enakopravne in da smatrajo Jugoslavijo za svojo domovino, za katere dobrobit hočejo doprinesti vse žrtve, ki so potrebne. Nato je govorila še cela vrsta delegatov iz posameznih srezov dunavske banovine ter narodni poslanci iz raznih drugih pokrajin, nakar je predsednik dr. Jankovič malo pred 12. zaključil krasno uspelo zborovanje, ki se je pretvorilo v veliko vsena-rodno manifestacijo. Množice so se le polagoma razhajale ter vedno znova manifestirale za kralja in Jugoslavijo.
Uspelo zborovanje JRKD pod Krimom
Govora ministra g. Pudja in poslanca g. Romana -Podkrimski možje in fantje za vsedržavno stranko
Ig, 28. maja.
Današnje veliko zborovanje podikrimskih organizacij ie z vso prepričevalnostjo pokazalo, kako globoko je vzkalila v narodu nova vsedržavna stranka JRKD. Ig z vso svojo širno okolico ie zadela baš te dni zaradi povodnji huda nesreča. Povoden}, ta pogosti pojav na našem Barju. ,ie zalila zelene travnike in plodine njive. Na neštetih mestih se izlivajo vode tudi čez ceste, a nič ni moglo zadržati naših vrlih kmečkih mož in fantov, da ne bi prišli na Ig, da zborujejo in poslušajo besede mož. ki so j'i»h izvolili in zbrali za svoje predstavnike. Prišli so na Ig iz !ške Loke. To-mišlja, VrMierai. Išike vasi, Že.limelj, Golega in Lavri.ce, V pozdrav g. Ivanu Fuclju in poslancu g. Albinu Komanu so postavili člani domače organizacije pred hišo gostilničarja g. Franceta Gerbca, kjer se je vršilo današnje zborovanje, dva ponosna mlaja, pred vhod sam pa dva mlajiča z zastavami in napisom: Pozdravljanj in dobrodošli!
2e. mnogo pred napovedano uro so se začeli zbirati na vasi možje, ki so nato prihajal} v skupinah in posamezno na z-boro-valni prostor. Zbralo se jih je do 400 vrlih mož in fantov.
Otvoritev zbora
Zbor je naposled otvori/l po prihodu obeh govornikov okrog 9. predsednik krajevne organizacije JRKD in župan g. Jože. HLltejc. Med splošnim navdušenjem zborovalcev je pozdravil ministra g. Ivana PucMa in poslanca g. Albina Komana, daije tajnika sreske organizacije J'RlKD g. Pavla Borštnika, zastopnika srestkega načeilstva g. dr. Likoviča,, okoliške župane in vse zboroval-ce. Zeileil je ministru in poslancu dobrodošlico, rekoč, da so se po daljšem času zopet zbrali možje, da slišiijo njune besede.
Beseda poslanca Komana
Kot prvemu je podal predsednik besedo poslancu gosp. Albinai Komanu, ki je. nie<d drugim izjav:!:
Zal mi je, da zaradi nastale povodnii niso mogli priti zborovaloi v še vse večjem številu. Treba bo v najkrajšem izvršiti regulacijo Iške in drugih potokov, kar bo omogočalo lažji promet in krertanris pod
Krimom. I« je bil že od nekdaj trdnjava kmečkega gibanja. 2e za časa kmečkih puntov so se zganili na Ižanskem možje, žene, fantje in dekleita. Naši pradedje so stisnili pesti In se uprli graščakom. ki so jih izžemali. Pograbili so kose in cepce ter se vrgli v osvobodilni boj. Branji so svoj stanovski ponos in svoje domačine. Danes pa so naše kose prosveta im izobrazba na političnem im gospodarskem popri-šču. Politika vsedržavne stranke JRKD mora biti kmečka in ljudska. aH pa ie ne bo. Stranka JRKD vodi tako politiko, vlada in narodno predstavništvo ra ss trudita, da na kakršenkoli način dvigneta gospodarsko naše kraje.
Iz sedanje krize, ki tlači ves svet, bomo kmalu izvozil: ter se bodo dvignile cene tudi kmetijskim pridelkom. V narodni skupščini se je uredilo več novih zakonov, med drugimi tudi zakon o kmečkih občinah. Novi občinski proračuni bodo sestavljeni že na podlagi združenih občin im se bo prav gotovo lažje dela. Tudi zakon o banovim-skih samoupravah nam bo služil, ker se bo z njim močno rovečal delokrog banovin in se bo marsikaj lahko reševalo doma, kar se doslej ni. Dobimo tudi zakon o obvezni telesni vzgoji im zakom o gasilstvu. Mladina se bo ve zbala od 14. do 20. leta. posebno ob nedeijah in pravnikih. Namen zakona je, da se vzgoji naš moški naraščaj v narodnem duhu. Tudi se bo potem lahko znižal vojaški k.adrski rok ter bo država prihranila pri tem milijone. Predvideni so tudi pomladiki pri gasilstvu ter se. bodo lahko tudi ženske vežbale v samaritanski službi.
Nato je g. poslanec obrazloži! bodočo gasilsko organizacijo. Pripravlja se dalje novela k agrarnemu zakonu in bodo zapadla agrarni reformi tudi nekatera posestva, ki doslej še niso bila razdeljena. Govora* je potem orisal kvarni vpliv punktaoj dr. Korošca, s katerimi so dobili naši sovražniki orožje proti naši domovini. Mi pa ne damo. da bi se barantalo za našo zemljo in naš narod, zato hočemo močno državo. V bodoče se moramo še trdne;e zbrati v vse-državni stranki, ki hoče privesti narod do ■boljše bodočnosti
G. poslanec je omenil tudi kot protiutež zvezi štirih velesil porajajočo se zvezo
slovanskih držav (kar j« iesvoto med zborovaloi silmo navdušenje). Država je pokazala ,da je dovoli močna proti vsem notranjim io zunanjim sovražnikom, ki nas ne bodo nikdar pregazili. Vi vsi in drugi pa sf stroke v zmagovite vrste JRKD, je končal govornik. Sledilo je navdušeno odobravanje zborovalcev.
Govor ministra Pudja
Predsednik je nato podal besedo ministru g. Ivanu Puclju, ki je stopU burno pozdravljam na govorniški oder. G. minister je na-glasil, da stopa pred zborovalce kot mož, ki je že v oni dobi živ^enia, ko ima čfovek fo večini že vse za seboj in. zelo malo pred seboj. Zato prihaja med Ižance odkritosrčen in iskren. Samo rekušen mož lahko govori naspro+i drugam tako, da jim bodo njegovi nauiki m besede koristili. Nai-buie je pač očetu, je postavil primero, ki svozim otrokom ne more dopovedati svojih izkušenj in jih morajo ti znova doživljati. Na polivko je treba vedno gJedati pravilno, treba se je učiti in jo zasledovati. Nikdar ni na mestu malodušie im največja nesreča za narod in ljudi je, če si v nepoznanim razmer napravijo krivo sodbo. Lepo je bMti politik, ki samo zafrkava :m se igra z besedami. Gre za državo, in kai pa je država? Država je kakor velik grunt, kakor ziveza vefekih gruntov. Vi pa sami vesta, kakšen boj je z družimo na gruntu, kaj vse mora potrpeti in pa urediti gospodar. Tu mora reč« da, tam zoret ne in zopet ne, kajti gospodarjeva bessda je zadnja. O* mora skrbeti, da se grunt ne razbije, da reši družini zemljo Ln življenje na njej. Kakor v družini, ko včasih vleče te v to, drugi zopet v drugo stran, tako so tudi v državi različni stanovi in vsak ss bori za to, da bi njegovi nazori bili u velja vijem i. Pri vsem pa je treba organizacije, zatorej se organizirajte fcuid vi in vsi drugi v naši vsedržavmi stranki. Nikoli reč ne bo do-voljmo organizirati v naši državi kake pokrajinske stranke, ki vlečejo vsaka k sebi. Eden mora biti gospodar, vsi pa za hišo. (Živahno pritrjevanje). Dolžnost vsakogar je, da gre v stranko, in dolžnost mož n fantov, ne samo pravica je, da vplivats, organizirani v stranki, na dogodke v ro*>-ti-fci. Samo tisti, ki bodo v stranki v JRKD, bodo odsočaJfi.
G. minister je nato obrazloži zelo izčrpno gospodarsko stanje v svetn in posebej v naši državi. Pokazal je na naše Mudi tam zunaj v Ameriki, v Nemčiji, v Italiji io vsepovsod. Tam zunaj vlada marsikje obup, ne samo med našimi Hudima, marveč tudi med tamošnjsmi državljani, ki naravnost stradajo. Pri nas, kjer ni tako hudo, je treba dvigniti srca io Lzsitofci boljše čase. Gorje kmetu, gorje narod«, ki izgubi vero vase.
Za tem se je z• minister dotaknil vprašanja, ki ie mnogim na jeziku, vprašanja inflacije. Varajo pa se oni ki mislijo, da so to lahka vprašanja, in verujejo, da bo do tega rrišlo. Vlada ima v svojem programu izpremembo zakona o zaščiti kmetov. Poživila se bo gradbena delavnost 'm se bodo pričele graditi ceste, razne železnice in drugo, s čimer se bo dvignil promet bankovcev in se bo ustvarila prilika zaslužka vsem. G. minister je obrazložil tudi. da s? bodo sklepale nove trgovinske pogodbe z raznimi državami. Vlada ima ogromne težave, vendar dela. Ena tolažba naj nam ostane: Ni najslabše pri nas to če boste vsi pomagali graditi in boljšati razmere v svoji hiši, v svoji državi, bo vse v redu! Govoru ministra Ivana Pucija je sledilo viharno odobravanje in se je ljudem brala na obrazih vera v bodočnost in moč države.
Ostali govorniki in razgovor glede osuševanja Barja
Na govorniški oder je stopil nato tajnik sreske organizacjie JRKD g. Borštnik Pavel, ki je v tiavdušujočih besedah prikazal v številkah lep razimah vsedržavne stranke JR-KD, in pozval krajevne odbore, da delajo še požrtvovalneie io še marljiveje. Nato je povabil v vrste JRKD tudi tiste, ki so ostajali do sedaj irtlačni ob strani. Za tajnikom Borštnikom je izpregovoril tudi tajnik krajevne organizacije z Rudnika g. Kovač, ki je kritiziral razne takse za uvoz kmetijskih pridelkov v Ljubljano, potem pa so sledili pomeaiki mož in fantov z g. ministrom in g. poslancem glede poživljenja akcij s za osuševanje Barja in za regulacijo potokov, nato pa je bil po zahvalnih in po-jasnjujočih besedah posestnika g. Senka zbor zaključen. Takoj po zborovanju so pristopili v vrste JRlKlD številni možje in fantje kot »o-vi člani.
Vsedržavna stranka v žmarskem srezu
Šmarje, 28. maja.
Na praznik sta se v našem srezu vršila dva lepa zbora JRKD, na katerih sta poročala domači poslanec g. Spindler in senator dr. Rožič, ki se mudi te dni kot gost v Rogaški Slatini, pa se je ljubeznivo odzval povabilu sreskega poslanca, naj bi ga spremljal na shode, da se informira o hudem položaju siromašnega naroda v šmar-skem srezu.
Za zjutraj po maši je sklicala zborovanje krajevna organizacija JRKD pri Sv. Floriianu pri Rogatcu, za popoldne ob 15. pa organizacija v Zetalah. Osa zbora sta se vršila ob lepi udeležbi naroda v ta-mošnjih šolah. Pri. Sv. Florijanu je vodil zbor predsednik tamošnje organizacije kmet in bivši oblastni poslanec g. Perko-vič, v žetalah istotako predsednik organizacije g. Svenšek. Na obeh shodih so bili navzoči vsi župani in drugi odlični možje iz dotičnih občin. Narod je z zanimanjem sledil poročilom obeh govornikov, ki sta se dotaknila vseh aktualnih problemov notranje in zunanje politike, zlasti pa tudi perečih gospodarskih problemov svetovne in posebej naše domače kmetijske in denarne krize, v zvezi s tem pa tudi krize našega obrtništva in delavstva. Razpravljala sta tudi o vprašanju novih občin, o razvoju političnih prilik v državi ln o drugem. Na mnoga stavljena vprašanja
iz vrat zborovalcev sta podala potrebna pojasnila. Z zaupanjem v delo narodnih zastopnikov in v veri na izboljšanje prilik so se zborovale! razhajali.
Zborovanja v Zetalah so se udeležili tudi trije odlični javni delavci iz Ljubljane (gg. Rupnik, Cotar in Mlakar), ki so na zdravljenju v Rog. Slatini, pa jih je zanimalo razpoloženje naroda v naših krajih.
Obeh zborovanj se je kot zastopnik državnega oblastva udeležil tudi sreski načelnik g. dr. Maraž, da se z narodom raz-govarja zaradi njegovih potreb, kar je med narodom prijetno odjeknilo.
Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem kataru, zasluzenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes, skrbimo za to, da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenči-oe. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja svedočijo, da »Franz Josefova« voda dobro služi tudi pri senu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Pismo iz Češkoslovaške
v	V Pra#>
V	nedeljo. 14. maja so v češkoslovaški
republiki slovesno praznovali »svatek ma-tek«, to je naš materinski dan. Krasen do»i je bal. poln majskega cvetja m najsvetejše ljubezni v srcih. Za Cehoslovake je bil ta dan pomemben tudi v drugem pogledu. Pred desetimi .leti 13. ma.ja je umrla soprog pirezadenta Masarvka ChaTlie Ga-rrignie, Oehoslovakarn njihov najvišji simbol matere in žene.
Ob desetletnoci njene smrti so obdale številne deputacije iz vse Češkoslovaške njen grob v Lanih. Tiadik^onialno je, da s« ta dan poklonijo na njenem grobu legio-narji s svojimi ženami in otrooi. saj je pred doseftimi leti pristopil k njihovim vrstam sam prezrfdenft, jih pozdravil s svojo karakteristično kretnjo moke do širokega črneča klobuka in globoko ganjen rekah »Bratje, zahvaljujem se vam. Pokojna je od vas to aa&lu-žiia. Spoštovala ras je in rada vas je imela. Ponovno se vam zahvaljujem.«
V	snedo. 17. ma ja se je zbrala v PragH tudi »Jednota slovanskih žen« v dvorani kavarne Loure. da počasti veliko ženo, gospo Masairvkovo. Gospa Julija Kurebtova je s toplimi besedami orisala njeno živi jen,je. Masarvk >e spozna*] svojo ženo v Lipskem. kjer je bival s svojim učencem kot vzgojitelj. Tukaj je študira'« takrat na konser-vatoriju toda Charlotta Garrigue. Amen-ičan-ka iz Brooklvua. Takoj, ko jo je vzljubil, se je Masajvk odločil, da jo bo poročil. Odpotovati je za njo v 'Ameriko in se vrnfll ponočen na Dunaj. Tu sta živela v silno skromnih mzmerah. toda bila sta neizmerno srečna.
Chariotta je bila kma-sna žen ska, grobo ko pobožna, tako da je bila njena smrt kakor prehod iz sobe v sobo. Neomajno je verovala r onostranosit. Bila je nekomprotnisna in silno je ljubila resnico. Masarvk je izjavil, kako zelo le to nanj vplivalo. Že v Lipskem sta spoznala_ da ju zanimala ista pesnika Goethe in Shakespeare. Ves njun zakon je bil enotno skupno delo. Zelo navdušena je biia za skladatelja Smetano in za godbo sploh. Med svetovno vojno je silno trpela. Toda njena globoka vera v moža in v zmago resnice ji je pomagala preko težkih časov.
Pireziident Masarvk se je o njej izjavil: »To je bilo tako silno spoienie. Za časa vojne je obolela; jaz sem z« mejo to sJu-til ... Ko sem se osemnajstega leta v slavi vračati, sem oaikail samo na trenutek, da bom skupaj z bolnicc. Američanka je postala Oebinja, politično in nravstveno. Verovela je v genij našega naroda, pomagala md je v moji h političnih bojih in v celotni moji politični delavnosti. Šele za časa vojne, takrat za mejami sem moral delati brez nje, toda vedel sem, da delam v skladu z njo. Bili so trenutki, ko sem. ločen od nje. naravnost čutil vzporednost najinih misli. Ni to nikaka telepatija, pač- pa je to paralelno m-šljenje in čutenje ljudi, ki »e v vsem skladajo in enako gledaijo na svet. Njeno prepričanje je bilo. de žena ne živi samo za moža in mož ne samo za ženo. oba morata paziti na večne zakone in jih uresničevati.«
Tudi v feminističnih nazorih sta si bila skladne. Kdor pozne k-nasma Masarykova predavanja, kjer govori o svojem razoru o ženi, se ne čudi. kako popoln je bil njun zakon. Nadvse značilne so poslednje besede Chairlotte Masa.rykove št.irinaj«t dni pred smrtjo: »Ta prvi maj sem vedno zelo čutila. Tako pogosto se pozablja, da je še toliko ljudi na svetu, ki nimajo česa jesti.«
Vera Dostalova
Iz živlfeaja na deželi
VRANSKO. Podmladek rdečega križa je vprizoril v soboto 13. t. m. zvečer in v nedeljo, 14. t. m. popoldne pravljični igro-kaz »Trnjulčica«, ki je uspel nepričakovano dobro in to po zaslugi učiteljskega zbora. Naši malčki so podali svoje vloge tako v igri, petju in izgovorjavi prepričevalno in s takim doživljanjem, da so lahko zgled starejšim diletantom. Upamo, da nas Podmladek v kratkem zopet preseneti.
ZMINEJC. Občinski odbor, ki ga vodi g. Pavel Dolinar, je sklenil izreči činiteljem, ki so mu pomagali do kreditov za lajšanje brezposelnosti, najiprišrčnejšo zahvalo. Ta denar je padel v zmimški občini na najiplo-dovitejSa. tla, ker so se s 7750 Din nadaljevala obnovitvena dela v grapah in sote-skali pokrajine, ki je bila v strašnih poplavah J. 1924. in 1927. hudo prizadeta. Letos nakazani krediti so se porabili zlasti za ureditev soipotniške, boioveljske in pa hrastniške gra.pe Predvsem so se popravila razdrapana in razrita pota, ki so jih morali .ponekod dvigniti toliko, da jih ne bi voda takoj ob prvi priliki spet zalila Istočasno so se uredili vodni prehodi vseh vrst, zlasti pa mostovi. Pokornost se Je posvečala obenem regulaciji cestišč in njih trdnosti. Nekaj tega dela je bilo izvršenega s krediti, še več pa s prostovoljnim po-maganjem vaščanov, ki si zelo prizadevajo spraviti svet spet v rodovitno stande. V splo&nem lahko trdimo, da se je uiporabil deroar res prav smiselno.
M« ob^v'1 članarino Vo^n^ve irnžl? za letos
ronika od sobote do ponedeljka
. , ______ ____: k-oH fo nfUnMI itn hodi 1
Ljubi jan*, 2S. maja. Sobote in nedelja sta potekli v Ljubljeni r znamenju nesreč i« tragedij Samomorilca epidemija je zahtevala dve čU) reški življenji: v soboto je legel na +raonice pod vjak mlad moški, davi se je pa zastrupila ml-ade vdova. Žrtev neprevidnosti so postala tiri je železničarja ki so meuJni alkohol. Ed«o od njih'je podlegel zastrupljenju v bolnišnici.
Strašna smrt na progi
V soboto okrog polnoči »o naši: na železniška progi za kemično tovarno mrtvega nekega moškega, ki mu je vlak odtrgal glavo. O dogodku je bila obveščena policijska uprava m poslala na progo dežurnega uradnika g. Jelenca in policijskega zdravnika dr. Avraimoviča. Zdrav trk je ugotovil da gre nedvotp.no za samomor. ALddi nesrečnež je legel na progo tako, da je imel vrat n,H tračniioi in mu je morala lokomotiva glavo odrezati. Ugotovili so, M je .samomorilec 241-etn.i delavec France Pire /. Ljubljane, kaj ga je gnalo v smrt, n; znano. Beda gotovo ne, kajti bil je usiuž'.-en.
Zastrss^SJessje z fižolom
Davi je biia reševalna postaja že na vse zgodasj pozvana na pomoč v Križevuiško u Loo. Avto se je ustavil pred h'šo št. 7, iz katere so reševalci kaiatu nato prinesli nezavestno 271etao vdovo po čevljarskem pomočniku Antonijo T-irkovi'>vo. k: so jo našli v njenem stanovanju. Nesrečnica je piki lizol. Avtomobil jo je jedrno prepeljal v bolnišnico, kjer ji pa m so mogli več po-■nagati. Kmalu po prevozu je Tu-rkovičevn podiegia zastrupljenju. Domnevajo, da jo yz v: smrt pognala beda.
Usodna pijača
Železniški uslužbenci. pre-govu: mojster France Rožič iz Pohlinove ulice 2, 53letrii vozmi preglednik Ivan Tomec z Vodovodne ceste 39 in 30iettm vozni mazač Valentin G robe z i z Savel j so v soboto zvečer nekje Lsta-KniLi sodček alkohola. Pa so se domenili. da si bodio napraviti dobro pijačo. Kupili so pelina, ga vmešali z alkoholom tei si naredili pelinkovec. Vsi so p li pijačo m nihče ni slutil, da bo to imelo tako zle posif dice. Ponoči je vsem postalo slab'). Začeli so bijuvatt in žgdlo jih je po vsem rfciesu zlasti v očeh. Vid jim je vedno bolj pešal Alkohol, ki so ga mešali s pelnem »i bil etilni, nego metiloi alkohol. Njih stanje se je vedno bolj s abša'o in z^u1traj je prvi prišel v bolnišnico Grobez. Bil te onemogel, vendar so mu v bolnid kmalu pomagali. Popoldpe je pr še'. Rožič, X je bii že napol slep m čisto o-iemogel. km.a u za njim pa tudi Tomec. Za Ružiča je bi'a vsaka pomoč ze-mati in je r.csrecnik uro po-aoeje po prevozu v bolnišnico umrl kot žr-it-v strašne neprevidnosti
Razstava bosanskih preprog
N7?«*«] »e je v veliki dvorani hotela
Union o tvorila razstava preprog, k' jo je piiredila v Ljubljani banovinska tkalnica preprog iz Sair-ajeva. Razstavljeni so pretežno pe-rzijci, sama ročna dela, izvedena v domačem materi jaiu in od dajr.aoih rok. Zanimanje za razstavo je med ljubljanskim občinstvom precej ve.iko. saj je Ljubljana po prevratu v veliki meri pos'ala _ prav uspešen trg za bosanske preproge. Uspeh, ti "ga je razstava tudi tokrat dož vela, priča o tem, da se v Jugoslaviji polagoma osamosvajamo na vseh kulturami m gospodarskih poljih in da naši ljudje j videvajo, kako malo se nam je treba v pogledu taksne pristne, umetniške produkcije nasianjati na inozemstvo.
Premiera „Tasrtn£Seaw
Snoči se je v dramskem gledališču vt-sšija prva predstava Molierove komedije »Tartuffe«, ki jo je prišel iz Brna režirat v Ljubljano "znani ugledni gledališki umetnik dr. Branko Gavella, bivši direktor beograjske drame. Imena avtorja, rešiserja in glavnega igralca — naslovno vlogo je kreiral g. Kralj — se privaMa v gledališče pca-v veliko množico občinstva, dasi gre mesec že pTOti zadnjemu. Taartufie je odlična eotira na tedanje moralne in verske razmere, njene glavne in najostrejše pšice p?t tudi v našem času še zmerom zaderejo v žw>. Delo s.nio, kakor tudi njega odlično uprizoritev je občinstvo sprejelo s prav toplim odzivom. — Noooj so Tarrtuffea po-r.oviii
Razstava risb in ročnih del na liceju
Pred zaključkom šolskega leta je mestna ženska realna gimnazija, kakor zmerom tudi letos priredila razstavo risb in ročnih del, ki so jiih učenke v teku šolskega leta napravile v zavodu. V prostorno učno sobo v II. nadstropju liceja, v kateri so nameščeni razstavljeni predmeti, so daaes ves d-in romale množice dijakinj in staršev, da si ogledajo nazorno prikazane uspehe mladih študentk. — Risanje poučuje na zavodu « ~ad. slikar prof. Podrekar, ročna dela pa ga. prof. Stunovnikova.
Stene v sobi so bile kakor tapecirano z risbami' in slikami. Razstava je podala prav živahno sliko vsega rezvo-ja, ki ga morajo na gimnaziji prehoditi mladi slikarski talenti. Od najpreprostejših barvnih kompozicij, s katerimi mora vsak začetnik nastopiti težko pot tega umetniškega pcuka. ca do samostojne obdelave povsem samostojnih domislekov pričajo vse razstavljene risbe, da se urijo in zorijo na 1:ceiu živi talentje. V smislu novodobnih tendenc našega vzgojstva, ki gredo za tem. da se v vseh panogah pouka posebej upoštevajo nacionalni momenti, je zlasti vredni vsega zanimanja serija ilustracij državi.ega grba. ki so jih učenke skorajda umetniško izvedb v ornomentiki deloma po lastnih zamisle-kih, delema po navodilih svojega učitelja. Nič manj važne pa niso v tej smeri slike, ki prikazujejo stare kranjske panjske končnice. Dasi te slike zavoljo po\scm svobodne tehnike in svobodne zamisli nekako izpadajo iz šolskega učnega cačr.a so vendar kot precej svobodne, samonikle manifestacije mladih študentovskih duš dragocen prispevek za umetniškk vzgojo mladine na l lice ju.
Na razstavi se izmed vseh ostalih od-1 kujejo zlasti risbe obeh Vrančičevih (6. in 4. razred), Fettichove, Bosikovičcfe (4. razred) in Bitenčeva (2. razred).
Se večjega zanimanja kakor tisoč so pri občinstvu, ki ga po večini tvorijo dame in študentke, deležna ročna dela. Ročna dele so na ženskem zavodu, kakršen je licej, za celotno duhovno vzgojo zelo važen predmet. Razstavljeni so samo izdelki nižjih razredov, ker so ročna dela samo na nižji gimnaziji obvezna, vendar pa uapravljajo razstavljeni prtiča, torbice, ooleKce, perilo, blazine itd. vtis, kakor tla so dela starejših, strokovno izvežbanih rok. Na zavodu se goje vse tehnike vezenja (narodni ploščati vbod, modejra. belo vezenje, živi vbod, slikanje z iglo, križni vbod itd.), pa tudi pletenje in kvačkanje. Vsa ročna dela oblikujejo pretežno slovanske nerodne moti-ve.	.
Kakor vsako leto, je razstava n« fcceju tudii letos izkazala lep uspeh
Prisrčna slava 40. pehotnega polka Triglavskega
Današnji dan je bil za vojašnico Kralja Petra na Poljanski cesti vesel, živahen praznik, štirideseti polk dravske divizije, naš triglavski polk, je slavil svojo slavo. Za to priliko se je vojašnica. Kralja Petra odela v žive barve narodnih tro-bojnic in v sveže zelenje. Komandant polka, polkovnik Cvejič, je ves dan sprejemal številne čestitke, ki so jih deloma po svojih predstavnikih, deloma po brzojavu in pošti sporočale polku raane vojaške in nacionalne korporacije in organizacije.
Ob 11. uri dopoldne se je na kasarn-sfkem dvorišču, ki je bilo vse v zastavah, vršil starodavni slovesni obred rezanja kolača, h kateremu se je razen vsega, oficirskega zbora in vsega vojaštva polka zbralo tudi prav lepo število civilnih predstavnikov in prijateljev naše vojske, Na mali tribuni, improvizirani ob glavnem poslopju vojašnice, so se med drugimi odličnimi zastopniki zbrali gg. ban dr. Manušič, župan dr. Puc, senator dr. Gre-gorin, bivši minister inž. Seraec, rektor univerze kralja Aleksandra dr. Slavič, prosvetni šef Mazi, poštni direktor dr. Tavzes, direktor Pokojninskega zavoda dr. Sagiadin, direktor Narodne banke dT. Gregorin, direktor Državne hipotekarne banke Banjac, tajnik Zbonice za TOI dr. Pless, direktor državne trgovske akademije 'Pirjevec, predstavnika Rdečega križa dr. Fettih in dr. Krejči, predsednik Ci-ril-Metodove družbe univ. prof. dr. Kušej, zastoonik Udruženja četnlkov prof. Janko-vič, predstavniki Sokolstva gg. dr. šubic, šapica, Accetto in Pogačnik, zastopniki rezervnih oficirjev Udruženja dobrovoljcev, Narodne odbrane, ruskih emigrantskih organizacij ter še cele vrste drugih nacionalnih društev. Izimed vojaških dostojanstvenikov se je osebno udeležil slave komandant dravske divizije divizijski general Cnkavac, dalje general Pekič ln ves častniški zbor triglavskega polika s svojim komandantom polkovnikom Cvejičem na čelu.
Na prostranem kasarnskem dvorišču se je pred tribuno za goste v strumnih vrstah zbral ves triglavski polk. Slovesni obred rezanja kolača je opravil mestni prota Budimir, s kratkimi domoljubnimi in nabožnimi govori pa Sta se na zbrane vojake obrnila tudi muslimanski vojni imam Ahcnetaševič ter katoliški svečenik.
Nato je imel pred vsem zbranim poa-kom svečano besedo njegov komandant polkovnik Cvejič. Poudaril je, da Je vsa koletna slava triglavskega polka namenjena svetlemu spominu na eno največjih zmag naše vojske, ki jo je pred štirinajstimi leti ti a ta dan izvojeval slovenski planinski polk pri Kotlah na Koroškem. Vrhovni komandant naše vojske Nj. Vel.
kralj Je odloSfl, da bodi polkoma slava
vsako leto na t«, dan. V pomembnih izvajanjih se je polkovnik Cvejičr «pomlnjal vroče borbe pred Štirinajstimi leti, ki je do slavne zmage pri Kotlah trajala ves dan, in vseh bojev, ki so nato še sledili na Koroškem. S ponosom Je naglasil, Ja je naš polk tedaj prvi vkorakal r Celovec in na osvobojeno GoeposvetSko polje. Kakor hrabro so se borili oni starejši vojaki našega polka, tako bodo sledili njiho/emu svetlemu vzgledu tudi njihovi mlajši tovariši. Mnogo krvi je moralo poteči, da. smo ustvarili našo svobodno Jugoslavijo. Vojski Je naloženo, da varuje svoboJo in edinstvo naroda, v katerem je edino aaša vrličina in naša moč.
Svoj lepi govor je s. komaniant aa-ključil z veklikom: Naj tivl NJ. Vol. kra i. in ko je ves polk z ubrano euoglasne.siljo ponovil ta vzklik, je odmevalo 'd ka-sarnskih poslopij kakor ponovna svečana prisega. Godba dravske divizije, ki je že pri otvoritvi svečanosti sicrbela za harmonično slovesno razpoloženje, je zaigrala državno himno, na kar Je ves polk ▼ strumnem pohodu defiliral pred komandantom divizije, pred evojim častniškim
zborom in gosti.	_
Nato ee je v veliki dvorom r glavnem poslopju vojašnice vršila preprosta, ^jato toliko bolj prijetna
razen vseh častnikov u .eležili tudi vsi civilni gostje s svojimi damami. Tu je vnovič Spregovoril komandant polka Cvejlč, ki je s .poudarkom, da si Je NJ. Vel. naš kraJI nadel najtežjo in največji ualogo, osvoboditi in ujediniti -e Jugoslovene, za kar je založil vse svoje življenje in za kar pač sme pričakovati isKrene^ sod^ <wa- ia vseh Jugosloveno^, prvo z'travico izreki NI Vel. na čast Vsa zbrana dru^ tm je stoje aklamirala zdraho go ba p. je vnovič zaigrala himno. Za tem ie o« prečitaaa pozdravna brzojav^ 1« jjj Nj. Vel. kralj iz Topole postal tT >jemu
praznujočemu polku:
>Bodi Vam ^V^^jTJ; Kal vas glavna dela junakov, .caterm sx.o-
• Atoc nroslavliate, zmerom po-užigSjo
kraljevski pozdrav. Živeli! _ AJeksin
deGostje<ln častniki so kn^Jevo brzojavko sprejeli z burnten odobravanjenL
Prisrčne pozdrave in ^tiftelj^ ski nolk za svojo slavo prejel tndi od mi
ni tra vojske, komandanta erm^ n-
špektorja pehote, g<wwtoH.«l^ta .»a ribora ter od številnih drtrgih vo^k^h do-stojanstveniKov, polkov, divizij m naci£ nalnih društev. Vseh brzojavk Je polk prfejel okrog 60.	__
Po zakueki, ki je potekla r najlepšem
araSbdki. kaplarji ln štirih popoldne se je potem Prič«lo tr^ -cionalno vojašfko veselje, fomed ^ajzannni-vejših točk je imel polk za »Tojo slavo na sporedu tudi sokolske vaje, ki Jih Je z vojaki navežbal za to priliko podporočnik žnidar, nadalje majhen odrski nastop tn razne viteške igre. Morda največ zanimanja pa Je vzbudHa nogometna telcnoa, ki sta jo bojevala med seboj kaaarnaka športna klutoa Triglav ln Henmea. Zvečer je bila večerja za povabljene goste, po Kateri se je razvil animiran ple«.
Vse slavje Je poteklo v naJprlsrtneJSem razpoloženju in Je vnovič živahno dokazalo, da obstoje tako v naši vojski sami ka kor tudi med vojsko ln clvi^im prebival stvom najožje, žive vezi.
e prav počasi padajo
Uničen krompir, fižol in koruza - Skoda amaSa samo v črni. vasi ia na Hauptmanci nad 200,000 Dm — rrva
pomoč mestne občine
Ljubljana, 28. maja.
Snoči okoli 22- je prenehalo deževati in se je pričelo počasi jasniti, tako da Tii prišlo do še večje katastrofe. Ljubljanica je vkJjub temu vso noč naraščala, ker so prihajale iz notranjskih kotlin ogromne množine voda. Vse vasi na Barju in od Vrhnike do Borovnice so bile danes pod vodo in ni bilo do popoldneva opažati večjega odtoka. Ljubljanica se je v zgornjem delu med Bevkami do Podpeči in Borovnice razlila po vsej lepi ravnini. Mnogo je k temu pripomogla tudi Bistra, ki je zlasti poplavila njive in travnike pod grajsko Bistro. Tamošmje prebivalstvo je močno prizadeto, 'ker so povsem uničeni nasadi krompirja, fižola in koruzee.
V	srednjem toku je Ljubljanica poplavila v prvi vrsti dolgo, nad 400 hiš broječo Orno vas, dalje Lipe in Havptmanico. V črni vasi je še vedno 20 hiš pod vodo. Tam stoji voda 30 cm visoko. Povodenj levo Ljubljanice proti jiugu je tako ogromna, da obsega kompleks okoli 100 kv. m. Vode segajo c'o gozdnatega otoke Grune-sa in do Babne gorice na jugu. Te kraje sta poplavili Išca in Prožca. Na v«em tem terenu so prav tako uničeni krompir, koruza in fižol. Ljudje nimajo nobene rezerve in zato bo potrebno, da pristopijo poplavljalcem oblastva na pomoč, ker bo treba njive znova zasaditi.
Danes dopoldne je mestna občina za Poplav i jenee v črni vasi in na Havpmanici pokupila od nekaterih posestnikov, ki so imeli na razpolago še staro suho seno, nad 3000 kg sena ter ga razdelila posestnikom, ki so svojo govejo živino začeli že pred mesecem krmiti s svežo klajo.
Voda s poplavljenih njih in travnikov prav počasi odteka, škoda je velika in je še ne morejo natančno preceniti, kajti posebna davčna komisija za odpis zemljiškega davka bo šele prihodnje dni pričela ceniti škodo.
V	splošnem cenijo škodo, ki jo Je napravica poplava, nad 200.000 Din samo r Črni vasi in.na Havptmanici.
Mnoge ceste, tako Peruzzijev pot, glavna cesta skozi črno vas proti Podpeči in cesta na Havpmanici so bile še popoldne na mnogih krajih pod vodo, kjer stoji do 50 cm visoko.
Tu in taim idila! Otročaji se od hiše do hiše prevažajo na majhnih splavih in ve-
R javi aH Srni damski boks čevelj
ANT. KRISPER
LJUBLJANA	6387
Mestni trg 26	Stritarjeva ul. 1-3
selo brodijo po vodi, med tem ko gospodarji obupno zro, kaj Jim bo prinesla bodočnost.
Povodenj je uničila izredno mnogo krtov, ki so se izkušali rešiti s plavanjem. Pokončanih je tudi mnogo poljskih miši. Krti so dobri plaveči, toda dostikrat so zašli v drveči tok Ljubljanice odnosno Iži-ce, ki sta jih odnesli dalje, tako da so posneje poginili. Zanimivo je, da letos na Barju ni bilo opažati hroščev.
Povodenj je napravila tndi ogromno š-kioiio na travnikih, kajti mrva bo blatna in zato ne užitna.
Ljubljanica Je v mestu tako narasla, da je dosegla skoro višino betoniranega zidu. Ogromne množice so se valile proti Vevčam in v spodnjem toka Ljubljanice so se vode še močneje razlile in poplavile ves tako zvani poplavni teren. Tudi prebivalci Zaloga in v D. M. v Polju trpijo prav ogromno škodo, ki jo bodo morale komisije primerno oceniti. Stanje Ljubljanice je pri izllvo r Savo nespremenjeno.
Majniške poplav« ao zato toliko bolj katastrofalne, ker so uničile bujno raet pridelkov, med tem ko bi bile aprilske odnosno marčne še brez vsake škode.
40 mučenikov je prineslo lepo vreme, zato pa je preložilo poplave sa mesec dni pozneje.
Stedim gradim
Priprave za pogreb narodnega buditelja Vekoslava . Spinaca
Snšak, 28. maja. Kakor Je »Jutro« že poročalo, je sinoči preminul na Sušaku narodni poslanec profesor Vekoslav Spinčič, znani narodni borec in narodni buditelj v Primorju. Dosegel je visoko starost 85 let.
Truplo pokojnega narodnega poslanca profesorja Vekoslava Spinčiča leži še vedno v zasebnem stanovanju njegove nečakinje ge. Severjeve. Za pogreb je bil osnovan poseben odbor z mestnim županom na čelu. Krsta s truplom bo jutri izpostavljena na mrtvaškem odru v mestni posvetovalnici, kjer bo dostop občinstvu dovoljen od 10. do 20. ure. Poleg krste bodo imeli častno stražo Sokoli. Mestni župan je pozval meščanstvo, naj izobesi črne zastave. V času pogreba bodo zaprte vse trgovine. V torek ob 8. dopoldne bodo na Sušaku prve pogrebne svečanosti ter bodo ob tej priliki govorili pred mestno posvetovalnico ban savske banovine Perovič, mestni župan, zastopniki Sokola, odposlanci vlade in drugi.
Krsto s truplom bodo prepeljali v Kastav, ki-r bo dopoldne izpostavljena v cerkvi. Tudi tu se bodo vršile velike pogrebne svečanosti. Družina pokojnega profesorja Vekoslava Spinčiča je prejela že doslej izredno mnogo sožakiih izjav, med drugimi od zunanjega ministra Bogoljuba Jevtiča, ministrov dr. Kramerja in dr. Tomašiča, predsednika Narodne skupščine dr. Kumanudi-1a bana dravske banovine dr. Marušiča, Sokola kraljevine Jugoslavije in osrednjega odbora Narodne odbrane.
Ob ponedeljkih vse gre rado k Slamiču na saf alado, ki na nji je fesih, olje -to za „mačka" je najbolje!
Mariborska kronika
Maribor, 28. maja.
Čeprav se je vreme danes po večdnevnem deževju nekoliko izboljšalo, se vendar skoro nihče ni uoal na izlet, ker je bilo zelo vetrovno, vrhu tega pa so se veelno znova kopičili oblaki. Najpogumnejši so jo mahnili na Mariborski otok, kjer so se kljub hladni vodi nekateri celo kopali. Policija je imela dokaj
miren dan.
Tudi reševalci niso imeli posebnega posla, obvezali so samo nekaj ponesrečencev, m sicer mesarja Antona Horvata, ki se je hudo vrezal, zasebnico Nežo Piscevo kateri se je zasadil nož v levo roko, in ključavničarja Alojza Domenca, ki mu je padlo v
tovarni nekaj na glavo.
Kopalci na Mariborskem otoku so dopoldne opazili v motni in narasli Dravi
truplo neznanega moškega. Potegnili so ga iz vode ter ugotovili da je moralo biti že več tednov v vodi, ker je bila glava že vsa objedena in je truplo že
razpadalo. Utopljenec je imel na sebi samo sraj-co in spodnje in gornje Wače, obut je bil samo na levi nogi. Truplo »o prepeljali v mrtvašnico na pokopališču v Kam-
mSopoldne se je vršil v Delavski zbornici občni zbor pomočniškega zbora Brivske zadruge.
Razpravljali so o svojih stanovskih zadevah in o težavah, ki tarejo tudi ta stan. Za predsednika je bil zopet izvoljen g. Ivan Pavokovič,
Bela žena
ie včeraj pokosila 63 letnega upokojenega poduradnika g. Miho Lahoviča, dolgoletnega člana mariborske občinske uprave, za-radi česar
je tudi na magistratu zaplapo-lala črna zastava. Pogreb bo v ponedeljek 29 t m ob 17. na mestnem pokopališču na Pobrežju. Danes popoldne pa je bil pokopan ob številni udeležbi znancev in prijateljev davčni kontrolor g. Avgust Cejan.
Mariborska gasilska župa ie zborovala
Maribor, 28. maja.
Danes dopoldne se je vršil v FramuoMni zbor mariborske gasilske župe. Udeležih so se ga delegati 29 društev. Vodil ga je žup-ni načelnik g. Pfelfer, ki je pozdravil vse goste, se spominjal umrlih članov in podal poročilo o delovanju župe v preteklem poslovnem letu. Iz poročila je razvidno, da ie easilstvo v mariborski župi doseglo lep napredek. Podrobno se je bavil tudi s tez-kočami, s katerimi se morajo v dobi sedanje splošne krize boriti zlasti podeželska
društva.	. , „ . . v
Tajniško poročilo je podal g. Palet. V župi je včlanjenih 31 društev, ki imajo skupno 832 rednih, 2229 podpornih m 74 častnih članov. V župi včlanjena društva imajo 94 brizgaln. in sicer 28 berglovk, 14 dvokolnih, 22 štirikolne, 18 dvokolmh m 4 štirikolne motorne, 2 parni, 5 agregatov in 1 avtomotorko. Vozov imajo 28 navijalk, 12 voz za moštvo, 7 vozov za orodje, nadalje 17 avtomobilov in 3 reševalne avtomobile. Lestev imajo 82 navadnih, 47 kljukastih, 37 stikalnih in 29 raztezalnih in eno lestvo Magirus. Cevi imajo 9692 m dobrih, 3630 srednjih, 712 m čeznormalnih in 338 sesalnih. Spojk imajo 971 oblek pa 719 delovnih in 611 paradnih in 800 čelad. Gasilskih domov je 12. Skupno vrednost inventarja mariborske gasilske župe znaša okrog 4
milijone Din.	,
Poročila funkcionarjev so bila soglasno odobrena. Pri slučajnostih se je vršila razprava o novem gasilskem zakonu. Popoldne je bila velika gasilska vaja pod vodstvom župnih funkcionarjev, pri katerih je sodelovalo 15 društev. Vaja je krasno uspela in je pokazala odlično izvežbanost naših gasilcev.
Sokolski zlet v Mežici
Mežica, 28. maja.
Koroško sokolsko okrožje priredi 11. Junija okrožni zlet v onem malem delu naše Koroške, ki nam je še ostal, v Mežici. Mežica je središče velike svinčene indiiiStrije, ki dobavlja svoj material v najoddaljenejše kraje. V tem pogledu je brez dvoma znana daleč po svetu. Rudnik je v posesti Angležev. Angleži pa tudi skrbijo za 6voo'e nastavljence. Razen socialnih ustanov so prispevali velik del k srradttvi krasne šole, ki je ena najlepših v državi.
Nad Mežico se vzdiguje Peca. To je ena najlepših tur v naših Alpah Peca je zatočišče poznih smučarjev. Ko se v dolini hladijo v hladni vodi, se na pobočju
Pece podijo drsni smučarji. Na Peci Je a&Uoo društvo SPD odkrilo spomenik kralju Matjažu.
V tem kreju, ki je blizu državne meje, bo zlet sokolskega okrožja. Agilni Sokol v Mežici se na to svečanost z vso vestnostjo pripravlja. Udeleženci bodo imeli vse ugodnosti.
Vodstvo mežiškega rudnika je ob tej priliki pokazalo veliko naklonjenost: dovolilo je prevoz udeležencev po rudniški železnici. Potniki bodo plačali malenkost, da se bodo krili režijski stroški.
Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgaari, slabosti, glavobolu, miglja^ nju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, v kratkem času zopet dobili veselje do jedi z uporabo staropreizkušene »Franz josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Objave
Sokol Ljubljana IV vabi svoje članstvo in
naraščaj, da se udeleži.pogreba sestre Štefke Tepinove, ki bo danes 29. t. m. ob 17. iz hiše žalosti, Dolenjska cesta 2. Obleka civilna z znakom.
Binkoštni avtobusni izlet na Koroško. Odhod avtobusa izpred kavarne »Evropa« ob 6. zjutraj na Jesenice, v Kranjsko goro, Podkoren, Ziljsko dolino, Baško jezero, Beljak (kosilo 2 šilinga). Odhod iz Beljaka ob 14. na Osojsko jezero, v Vrbo ob Vrb-skem jezeru (večerja, prenočišče in zajtrk 5 šilingov). 5. VI. Odhod ob 8.30 iz Vrbe ob Vrbskem jezeru do kopališča na koncu (motorni čoln, kopanje), ob 11.30 odhod na Gospo Sveto (ogled vojvodskega prestola), v Celovec ob 15. (kosilo 2 šilinga). Odhod iz Celovca ob 15. na Velikovec, železno kapljo, Jezerski vrh. Jezersko (večerja v hotelu Kazini). Prihod v Ljubljano ob 23. Vožnja za tja in nazaj na osebo 180 dinarjev z dovoljenjem vred. Prehrana in prenočišče 9 šilingov. Prijave z 80 Din kavcije je poslati takoj na avtobusno podjetje g. Goričana v Tržiču.
Drevi ob četrt na 19. uro bo v Filharmo-nični dvorani javna produkcija ljubljanskih konservatoristov. Spored in nastopajoče učence smo že javili, obiskujejo pa pouk pri naslednjih učiteljih: klavir: pri Vogel-nikovi, Šmalc-Švajgerjevi in pri škerjancu; violina: pri Karlu Jeraju, Janu šlaisu in Karlu Ruplu; solistično petje: pri ravnatelju Hubadu, Foedranspergovi in Angeli Tro-stovi; fagot: pri Migliču; flavto: pri Korošcu. Spored je zelo zanimiv in raznovrsten. Ravnatelstvo vabi k obilnemu posetu produkcije. Vstop prost proti nakupu sporeda v knjigarni Glasbene Matice, ki stane 2.— dinarja in se dobi v teku dneva v knjigarni Glasbene Matice, od 6. ure dalje pa v veži Filharmonične družbe. Produkcija se začne točno ob V*, na 19. in se konča ob 20.
Deputacija uslužbencev ECŽ pri predsedniku upravnega sveta. Prejeli smo: Deputacijo uslužbencev E-C2 v Ljubljani je sprejel predsednik upravnega sveta, občinski svetnik dr. Fettich, ki ji je obrazložil stališče Splošne mia.loželezniške družbe in naglašail, da pač družbe same ne more zadeti krivda, če se je morala odločiti za redukcijo plač, .potem ko ni našla drugega izhoda, kako uravnati finance podjetja. G. predsednik je nagla-šal, dra ga je bolelo srce, ko je moral pristati na tak ukrep, da pa res ni bilo najti drugega izhoda. Zastopnik Narodne strokovne zveze g. Kravos je izjavil, da bo pač treba poklicati k reševanju perečega vprašanja vse poklicane faktorje, med 'katere spada .predvsem mestna občina kot večinski delničar. NSZ se Je zaradi tega že obrnila na župana g. dr. Puca m ga zaprosita za sodelovanje. G. župan je obljubil, da. bo sklical v najkrajšem časa sestanek, na katerega bo povabil npravoi svet družbe, zastopstvo občinskega sveta in zastopstvo uslužbencev. Ta razgovor naj bi dovedel do sporazuma med upravnim svetom družbe in uslužbenetvom. Tajnik NSZ je predsednika dmžbe g. dT. Fetticha naprosil, da vpliva na upravni svet, naj bi vsaj pri tem razgovoru ne zavzel či6to odklonilnega stališča, kar je predsednik družbe tudi obljubil. Upamo, da bo « dobro voljo vseh fektorjev le obvarovano uslužbenstvo, ki s strahom gler da v bodočnost, ker pomenja redukcija sedanjih prejemkov katastrofo za vse uslužbenstvo.
Cerkveni koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske bo v petek, 2. junija ob 8. v ljubljanski stolni cerkvi. Pod vodstvom svojega zborovodje ravnatelja Poliča bo i z1/a j al pevski zbor 8 prekrasnih Gallusovih a capella zborov, ki so pisani po veliki večini za 8, pa tudi za 12 glasov. Skoro vse te zbore je izvajal Matični zbor ob lanskem festivalu v Filharmonični dvorani z naravnost velikim uspehom. Ker širši publiki takrat ni bilo mogoče prisostvovati koncertu, zato ponovi Glasbena Matica te zbore, ki so, čeprav so že nad 300 let stari, najlepši biseri vse svetovne literature. Naš rojak Jakob Petelin-Gallus je bil glasbeni velikan svoje dobe ter ga z mirnim srcem lahko štejemo kot najodličnejšega vrstnika italijanskega skladatelja Palestrine. Poleg tega bo sodeloval na koncertu s 3 skladbami za orgle odlični mojster na orglah, Stanko Premrl. Prodaja vstopnic po znižanih cenah od 25 Din navzdol v knjigarni Glasbene Matice. Prav tam se dobi tudi tiskano besedilo petih zborov.
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani dne 28. maja 1933.
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, S. temperatur«, 4 relativna vlaga v %, 6. smer in brzina vetra, 6. oblačnost L_10, 7. vrsta padavin, 8. padavine v mm. — Temperatura: prve številke pomenijo naj« višio. 1ruee nainižio temperatur«
Ljubljana 7, 756.6, 10.2, 90, SSW3, 10, 10.8, dež: Ljubljana 13. 756-6, 18.4, 42, El, 6, —, —; Maribor 7, 756.8, 11.0, 90, NW3, 10, 6.0, dež; Zagreb 7 , 754.8, 14.0, 60, NNE6, 10, 19.0, dež; 'Beograd 7, 752.3, 12.0, 90, W2, 10, 3.0, dež; Sarajevo 7, 753.8, 10.0, 80, mirno, 8, —, —; Skoplje 7, 754.7, 11.0, 80, SW2. 8, —. —.
Temperatura je znašala v Ljubljani 20-0, 9.2; v Mariboru 112, 9.0; v Zagrebu 15.0, 11.0; v Beogradu 21.0, 11.0; v Sarajevu 18.0, 7.0; v Skoplju 24.0 6.0.
Za internacionalizacijo
civilnega letalstva
Izjava jugoslovenskega delegata Fotica na razorožitve-ni konferenci — Nov pesimizem v ženevi
Ženeva, 27. maja. d. Glavni odbor raz-
orožitvene konierence je včeraj dopoldne razipravtjal o letalskih klavzulah v britanskem razorožitvemem načrtu. Madžarski delegat Tanczos in nemški, delegat Nadol-ny sta zahtevala popolno ukinitev vojaškega letalstva. V tem in v mednarodni .regiementaciji, izdatni kontroli nad civilnim letalstvom in prepovedi, obstreljevana a iz zraka vidi nemška vlada sredstvo za obnovo zaupanja med narodi m za zagotovitev enakopravnosti.
Tudi španski delegat Madariaga se ie izrekel za odpravo vojaškega letalstva, priznal pa je, da to ne b, bilo mogoče če se ne bi hkratu internacionaliziralo civatao le-taisfcvo.
Sovietski detlegat Stein je ironično nastopil proti izjemi v britanskem načrtu, po kateri naj bi bilo dovoljeno zračno obstreljevanje oddaljenih pokrajin.
Paul Boncour se je pridružil mnejni Ma-tfariage in izjavil, da se Francija zavzema za internacionalizacijo civilnega letalstva, Ce ne bi bila stalna kontrola nad civilnim letalstvom izvedljiva, bi bila Francija pripravljena pristati na odpravo bombardiranje iz »raka in na postopno zmeanje materijala. Končal je z izjavo, da bo Francija pripravljena na žrtve v vprašanju vojaškega letalstva pod pogojem, da isto store tudi druge države.
Debata se je nadaljevala popoldne.
Na popoldanski seji je govoril poleg dragih tudi jugoslovenski delegat pri Društvu narodov Konstantin Fotič, ki je prav tako naglasa! potrebo internacionalizacije ci-všlnega letalstva in ustanovitve mednarodne letalske policije, ker se more edino v tem primeru doseči efektivna ukinitev vojnega letalstva. Države Male antante vztrajajo še nadalje na svojem dosedanjem stališču, da se mora ukinitev vojnega letalstva izvesti samo pod tema dvema pogojema. Znano je namreč, da se more vsako civilno letalo v primeru potrebe uporabiti za vojne svrhe. Zaradi tega delegacije Male antante tudi še ne morejo sedaj objaviti podatkov o vojnem letalstvu v svojih državah. To se bo zgodilo šele tedaj, ko bo rešeno vprašanje mednarodnega civilnega letalstva. Delegacije Male antante so se izjavile za popolno ukinitev letalskih bombnih napadov, toda tudi za to je potrebno, da se uvede stroga kontrola in se določijo najstrožje sankcije proti vsem, ki bi kršil, to odredbo. Glede uničenja težkega vojnega letalstva je govornik pripomnil, da bi to za organizacijo miru ne pomagalo v toliki meri. kakor če bi se vojno letalstvo y«o6rrik» v službo Društva narodov za skup«* akcijo proti napadalcu, ker bi se na ta način mir mnogo bolje organiziral.
Izjava jugoslovenskega delegata je zim-d;'!a splošno pozornost
Angleško-ameriško sodelovanje
Atmosfera v Ženevi se je zopet vidno poslabšate. Optimistično razpoloženje, ki ga je ustvarila intervencija Roosevelta, je
prer.etoalo. Tajna pogajanja vefosi! o pakta štirih nikakor niso pomirila duhov. Prvo čitanje angleškega kon venci jskega načrta zbuja slabe slutnje o nevarni krl®i, ki bo nastala pri drugem čitanju. Sedaj smatrajo za izključeno, da bi se mogel doseči sporazum do 12. junija, do pričetka svetovne gospodarske konference. Henderson, ki bi vendarle zdel doseči ta cilj, izvaja močan pritsk na delegacije, da pospeši pogajanja. .Ustvarila se ie ameriško - angleška enotna h onta, čije cilj je, da bi se prezentirala svetovni gospodarski konferenci vsaj teo-i etične -esolucija. Telefonski razgovor, ki ga je imel predsednik RooseveVt z angleškim zunanjim ministrom Simonom, se smatra kot manifestacija tega stremljenja. Govore, da namerava angleški zunanji minis .er izvajati pritsk v tej smeri tudi na iiancoskega ministrskega predsednika Da-laaierja. Ta akcija anglosaških delegacij je v Ženevi povzročila nerazpoloženje zlasti zaradi tega, ker zavzemata obe delegaciji v vprašanju razorožitve na morju absolutno negativno stališče in ker postavljata tudd v vprašanju varnosti vedno nove pridržke. V nekaterih delegacijskih krogih govore celo o nezaželjenem roizkusu ustrahovanja. Vsekakor bodo sedaj zastopniki Anglije m Amerike v . sporazumu s Hendersonom it s pomočijo nemške in italijanske delegacije poskušali pred prekinitvijo konference doseči, da bi začasno ostalo pri angleškem konvencijskem načrtu glede razorožitve na kopneim ln v zraku in v smislu kvantitativne omejitve materijala na kopnem. Pri tem si bodo prizadevale fotisnlti na stran problem organizacije varnosti in vprašanja oboroževanja na morju. V pogajanjih prihodnjih tednov bo šlo torej za to, da se ponovno poudari medsebojna neodvisnost varnosti in razorožitve, dočim bi skušali vprašanje enakopravnosti začasno rešiti s paktom štirih. Henderson namerava takoj zopet sklfrčati konferenco ali njene odbore, ko bo svetovna gospodarska konferenca o-tvorie-na, ker se bo mogio po njegovem mnenju ob koncu junija delati obenem v Ženevi m v Londonu.
Japonsko stališče
Washington, 28. maja. Predsednik Roosevelt je sprejel voditelja japonske delegacije na londonski gospodarski konferenci Isija, ki se sedaj mudi v Washingtonu. Roosevelt je zahteval na podlagi informacij iz ženeve o stališču japonske vlade glede razorožitve na morju, naj posreduje pri japonski vladi, da opusti svoje namere. Japonska vlada je na Išijevo brzojavno intervencijo odgovorila, da si pridržuje pravico po zahtevi do enakopravnosti v pomorskem oboroževanju. Razmerje v oboroževanju, kakor ga je določila pomorska razorožitvena konferenca 1. 1930., namreč 5:5:3, v bodoče ne bo več mogoče sprejeti, v ostalem pa bo japonska vlada sprožila to vpraSanje šele tedaj, ko pride na dnevni red. Na znižanje ofenzivnega pomorskega orožja za sedaj ne more pristati, dokler ostale države ne priznavajo mandžurske samostojnosti, ker je Mandžurija odločilnega pomena za japonsko varnost nasproti Kitajski.
^rava zlatega standarda v Ameriki
Predložitev novega zakonskega predloga na zahtevo
predsednika Roosevelta
Washington, 28. maja. d. Na zahtevo predsednika Roosevelta je predsednik bančne komisije Seaga.ll predložil repre-?entančni zbornici zakonski načrt,^ ki odreja odpravo zlatega stondarda (Zedinjene države so v aprilu le dejansko, ne pa fonmaliro opustile zlati standard). Seangrcll j« izjavil, da bo sprejetje tega zakonskega načrta omogočil inozemskim dolžnikom odnlačilo vojnega dolga Zedimjenim državam v katerikoli zakoniti ameriški valuti. Na podlagi tega zakona se bodo Zedinjene države znebile ovir zlatega standarda. Zakonski načrt predstavlja del izrednega programa predsednika Roosevelta. ki ima namen olajšati gospodarske razmere. V tem primeru predsedniku Rooseveltu ne bo treba poslužiti se devalvacije zlatega dolarja, kakor jc predvideno v zakonu za pomoč farmarjem, na katerega je navezan inflacijski načrt. Seagall je imel prej konferenco 6 predsednikom Roose-veltcm, ki je i?javil novinarjem, da na podlagi novega predloga za odpravo zlatega standarda ne bo potrebno izplačevati nobenih bonov in obligacij zvezne vlade in nobenih dru-
gih obligacij v zlatu, tudi fe so te obligacije opremljene z zlato klavzulo. Predlog predsednika Roosevelta »e smatra kot nov ukrep, ki ima namen, da mu ornogoč1 na svetovni gospodarski konferenci popolno svobodo postopanja. (Ta zakon bo važen tudi za anuiteteko službo obligacij tujih držav, ki se glasijo na dolarje z zlato klavzulo. im se torej tiče tudi obligacij našega Rlairovega posojila).
VVashington, 28. maja. AA. V bančnem
odboru senata je senator Atcheson zagovarjal potrebo zakonodajne akcije v zvezi z ukinitvijo zlate podlage. Zedinjene države imajo 22 milijand vladnih dolgov, od katerih zapadeta v plačilo 2 milijardi že prihodnji" mesec. Odbor je nato s 7 glasovi proti 6 glasovom odklonil predlog senatorja Glaasa, naj bi Zedinjene države ostale pri obveznem odplačilu v zlatu za vse obveznice, ki jih je sklenila ameriška vlada, kakor tudi za obveznice inozemstva napram Zedinjenim državam. Tu so mišljeni pred vsem vojni dolgovi inozemstva, ki jih je 11 milijard.
Kompromitirani ameriški politiki
V preiskavi proti M organov! banki sta bila močno kompromitirana državni zakladu! tajnik Woodin in delegat na razorožitveni konferenci Norman Daviš
New York, 27. maia. d. Odkritja o odnošajih vodilnih ameriških politikov z Mor-ganovo banko, bodo bržkone dovedla po poročilu washingtonskega poročila lista »World Telegram« do znatnih lzprememb v sedanji viadi. Splošno mnenje, da bosta na podlagi odkritij rti zaslišanju Morgana in njegovih sodelavcem v parlamentarnem anketnem odboru prisiljena državni tajnik Woodin in amer. delegat na razorožitveni konferenci Norman Daviš podati ostavko. Vpliv vodilnih demokratov, ki so zapleteni v Morganov škandal, kakor n. pr. predsednika demokratskega nacionalnega kon-venta Raskoba. ravnatelja baltiimorske in ohijske železniške družbe Bernharda Ba-rucha ter odvetnika Franka Polka na vodstvo demokratske politike bo v bodoče vsekakor zek) oslabljen.
Politične pos'edice ankete proti Morganu in drugim ameriškim bankirjem so spravile Roosevelta v zelo neprijeten položaj, kej zahteva vsa ameriška javnost ostavko finančnega ministra Woodina in ameriškega glavnega delegata na razorožitveni konferenci Normana Davisa, ki ju je Morgan s svojimi izpovedmi zelo kompromitiral. Ker ie Rooseve<l<t sklenil, da ne zapusti svojih sodelavcev, razburjenje v kongresnih krogih ze:o narašča jn pravijo, da se ie že pojavila nevarnost preiloma med Roose-veJtom in kongresom Preiskovalni odbor je odgodil svoje seije do srede, in sicer na zahtevo vlade, kakor vse kaže. S tem je nastal odmor, v katerem bo bržkone padla odločitev glede Woodina ln Davisa.
Washingto«i, 28. maja. AA. Predsednik senatnega bančnega oAbora Fletcher, ki
vodi pnMsro prati Morgana, j« trjavU,
da Roosevelt nkkoJi ni zahteval, naj se preiskava ukine. Odbor alti ae ve, kakšno je Booseveitovo mnenje o tem ivra-Sanjo.
Zahteve francoske desnice
Pariz, 26. maja. AA. Ta se je vršil tta-gres francoske republikanske sveže, ki ma je predsedoval znani voditelj deanv-e Liouis Marin. Poslanec Bonnefous je r svojem govora kritiziral zadržanje vfrale, ker se opira na socialistične poslance. O zunanji politiki je izjavil, da morajo V*!i-ika Britanija in Zedinjene države izbirati med »vsestranskim sodelovanjem ali re-sigan anim roikt m«, na vcak način pa ;c trebi odkicntti, da bi <toja> ukazova.ue nasvete glede razorožitve tistim, ki bi ji^ v nevarnosti pustile na cedita.
Podpredsednik finančnega odbora ibor-nice posl. Delasteyrie je grajal finančno politiko vlade in svaril prel nflieijo.
Nato je govoril pred*eln'.k kongresa posl. i_ouis Marin, ki je zaKljučli svoj »: z besedami:
Priznajmo si kar odkritosrčno, Ja nimamo vlade. V vladi je anarhija. Imamo radikalno vlado, ki pa jo vodijo socialisti.
Naiposled je kongres sprejel re^Vncia, v kateri so bile povaete zahteve posa » ®z-nih govornikov. Kongres zahteva ».lasti proračunsko deflacijo, reorganizacijo Javnih ustanov, prelom zlorabe etatizma, revizijo nekaterih zakonov kakor n. pr. zakona o socialnem zavarovanju, enotno šolstvo, reorganizacijo železniškega režima, reformo parlamentarnega postopka, svobodo za davkoplačevalce, da se lahko družijo, ne da bi se s tem Izpostavljali kazni In zakonu, cirkulacijo ilata In obrambo zlata francoske Narodne banke proti načrtom o mednarodni razdelitvi zlatih zalog.
Veliki izgredi na dunajski univerzi
Dunaj, 28. maj« g. Včeraj fe prišlo na dunajski univerzi do zanimivega dogodka Policija je namreč danes prvič zlomila na univerzi sami narodno-socialistiSni teror. 300 stražnikov je vdrlo v avlo univerze, kjer so razgrajali hitlerievski dijaki, ter jih pognali z gumijevkami iz avle. Do izgredov je prišlo, ker je katoliško dijaško društvo »Norika« nameravalo opoldne prirediti proslavo smrti atentatorja Schlage-terja. Proslava je bila določena za uro, ko se ob sobotah vrši običajni »Bumel«. Z na-rodno-socialističnimi dijaki je bil sklenjen dogovor za miren potek proslave, h kateri je nameraval priti tudi zvezni kancelar dr. Dollfuss. narodni socialisti pa niso izpolnili besede ter so po končanem »Bumlu« zasedli rampo in skušali preprečiti gostom vstop na univerzo, zaradi česar je prišlo do pretepa. Policija je najprej izpraznila rampo. ko pa so narodni socialisti nadaljevali pretepe v avli. je vdrla v poslopje ter izpraznila avlo. Več dijakov je bilo aretiranih. Ob 15. je bila univerza do nadaljnjega zapvta. Rektor je izdal proglas, v katerem poudarja, da bo proti povzročiteljem nemirov najstrožje postopal.
Bat'a proti carinski zaščiti
'Praga, 28. maja. d. Kom«*ja za reformo carinske tarife je izdelala načrt, po katerem naj bi se češkoslovaške carine zvišale za celo vrsto industrijskih proizvodov in živil za ©to m še več odstotkov. Tvrdka Bait'a je zato objavila v tastih izjavo, v kateri pravi, da morajo taki načrti spričo svetovne gospodarske konference ostati ne le brez učinka, temveč morajo oelo spraviti v nevarnost zboljšanje češkoslovaške zunanje trgovine in razvoj domačega konzu-ma. Vsako nadaljnje zvišanje carin bo 6«-mo povečalo brezposelnost v ČSR. Zato zahteva reformo carinske tarife v smislu znižanja carin, zlasti z« sinovme in poifabri-kate, ker »e z njihovo obdelavo najbolj ustvarja možnost zaslužka in zaposlitve. Tvrdka Be>t'a se izreka proti vsaki carinski zaščiti za čevlje, pnevmatiko, kože itd. ter zahteve ata popolno odpravo ali pa vsaj znatno znižanje oarin za blago, ki ge izdeluje. Tvrdka Bata poudarja, da ni nikdar zahtevala carinske zaščite, kerr ne vidii v njej nobene koristi, temveč zapreko razvoju dela v svoji stroku
Angleški socialisti za bojkot nemškega blaga
London, 28. maja. d. Gla-vmi odbor angleškega strokovnega kongresa je soglasno sklenil, da pozove vse člane angleških strokovnih organizacij, konzumnih zadrug in socialističnih organizacij k bojkotu nemškega blaga in nemških podjetij, ker zatira nemška vlada slične organizacije v Nnm-čijL Angleški strokovni kongres bo odposlal 10 zastopnikov na kongres mednarodne zospodarske zveze, ki se bo pričel in« SO. julida v Brualju. >Daily Telegraph« tr-M. da bodo na tem kongresu poavali angleški zastopniki vse v mednarodni zvezi včlanjene organizacije, naj se pridružijo bojkotu nemškega blaga
Otvoritev čikaške svetovne razstave
CTricago, 28. maja. d. CTkaSka svetovna razstava je bila včeraj slovesno otvorjena. Predsednik Roosevelt je bil zaradi nujnih poslov zadržan, da bi prisostvoval otvoritvi ter ga je zastopal državni tajnik za pošte Farley, ki je tudi prisostvoval otvoritveni paradi na ogTomnem soldiersfield-skem stadionu. Večina razstavnega prostora se nahaja na ozemlju, ki so ga v dolgih letih nasuli na plitvinah Michigan-skega jezera. Nad 10 000 delavcev je delalo do poslednjega trenutka, da je bila razstava dogotovljena. Stroške zanjo, ki znašajo okroglo 40 milijonov dolarjev, je zbralo čikaško prebivalstvo.
Smrten padec s skednia
Tram, 27. maja V Morju nri Framu je padla v petek popoldne z domačega skednja na dvorišče 50-letna posestnica Marija Kohnetova in si zlomila hrbtenico. Takoj so bili o nesreči obveščeni m^rifcorski reševalci, ki so pone-srečenko pr^eliflli v mariborsko bolnišnico. Vsaka zdravniška pomoč pa je bila zaman in je Kohnetova kmalu r»o prevozu umrla
KB. BANSKA TKALNICA PREPROG PKPCSKE BANOVINE V SARAJEVU ——— 1 ■ ———
čtUeiie
\a%btavo f>arajev.sfzifi ptepiog
▼ veliki dvorani hotela Uniona
od 27. maja do 31. maja, od 9. do 12. in od 2. do 7. ure zvečer. Sprejemamo naročila na 24-mesečno odplačevanje brez naplačila. 6483
Reorganizacija športa v Nemčiji
Vse telovadne in športne organizacije bodo podrejene vrhovnemu državnemu vodstvu
BerHnt 28. maja. d. Državni komisar za šport Tschammer Ostem je v sporazumu z državnim notranjim ministrom dr. Frickom iadal nove smernice za telesno vzgojo v Nemčiiji. V svojem proglasu pravi, da telovadba in šport nista za pospeševanje osebnega udobja zasebnikov, pač pa prsdstav-liiaijo telesne vežbe važen del narodnega živlijenia i« so temeljni sestavni del narod-no-vzgojnega sistema. V bodoče bodo ot> narodnih praznikih nastopale poleg obrambnih »vez tudi organizaoije telovadcev in športnikov m na mladinskem prazniku ob kresu se bodo po vsej Nemčiji vršili sknpni pohodi in tekmovanja. Telovadni in športni učitelji bodo mnogo botj kakor sedaj pritegnjeni k vzgojj nemške mladine. Reorganizacija telesne vzgoje se bo izvrSila z zmanjšanjem dosedanjega ogromnega števiia srortnih avez Im organ iza-cii Samo od oblasta potrjena osrednja strokov-
Novi zapletljaji na Kitajskem
Sanghaj, 28. maja. č. V kitajskih opozicijskih krogih narašča vedno bolj razburjenje zaradi pristanka nankinške vlade na japonske pogoje za premirje. Posebno velik odpor proti nankinški vladi je v jugo-zapadni Kitajski. V Kantonu so objavili izjavo, da japonskih pogojev ne sprejmejo. Politični krogi sodijo, da hoče sedaj južna Kitajska obračunati z Nankingom ter da celo ni izključena možnost spopada med obema političnima oblastema. Druga divizija 19. kitajske armade je bila že odposlana v provinco Han Hov, ki leži nekako sredi med Kantonom in Nankingom. V Nankingu zatrjujejo, da ima pohod obeh divizij le taktične svrhe, ki so naperjene proti Japoncem, vendar pa prevladuje v javnosti mišljenje, da so bile odposlane na jug za slučaj kakega upora.
Kongres Penklubov zaključen
Dubrovnik 28. meja. S posetom v Cav-tatu in Kuparih je bil končan XL kongres Penklubov v znamenju prijateljstva in z zelo prisrčnim razstankom nemških ofici-elnih delegatov ter francoskih delegatov Romainsa in Cremineuxa. U deležniki kongresa so si ogledali v Cavtatu tudi mavzolej rodbine Račiča, ki je delo Ivana Me-štirovnča. V Kuparih ie bil snoči banket za 600 oseb, na katerem je udeležnike kongresa Penklubov pozdravil tudi češkoslovaški konzul Birimisa. Predsednik ljubljanskega centra dr. Izidor Cankar se je z lepimi in prisrčnimi besedami poslovil ob tej priliki v imenu beograjskega, zagrebškega in ljubljanskega Petikluba od gostov, nakar so govorita predsednik kongresa Wells in drugi. Skupina udeležencev kongresa je odpotovala danes v Boko Kotorsko, drugi pa v Split, dočim so nekateri še ostali v Dubrovniku, ker je bila na morju precej močna burja.
Poplava v Karlovcu
Karlovac, 28. maja. Zaradi neprestanega deževja sta močno naresili reki Kolpa m Korana, ki sta dosegli že 7 m nad nomia-k> Vode je prodrla v samo mesto Karlovac, kjer je poplavila ozem'*e okoli tvorni-ce Valčiča. Poplavljene so tudi nekatere bližnje vasi, kakor tudi mestno se~všoe.
Korupcijski proces v Beogradu
Beograd, 28. maja. p. Ob ogromnem zanimanju javnosti s»e je včeraj pred okrožnim sodiščem nadaljevala razprava proti višjim uradnikom finančnega ministrstva, ki so obtoženi korupcije v zvezi z afero Standard Oil Compagny. Glavna obtoženka, Milena Beričeva, se zagovarja, da je vršila analizo po predipisih carinskih zakonov in smatra, da ni zagrešila nič protizakonitega Na vprašanje, od kot njej tako velike vsote denarja — v banki ima naloženih, v kolikor se je dalo ugotoviti. 57.000 Din, — ko je znano, da ima malo začetniško plačo, se je izgovarjala, da je zelo štedljiva ter da si je ta denar prihranila. Svetnik Peter Borisavljevič je obtožen, da je skušal afero, ko je bila že razkrita, prikriti na ta način, da je zaklenil v svojo miznico spise in tako zavlačeval preiskavo celih 6 mesecev. Izgovarja se, da tega ni storil namenoma, ampak v obilici poslov čisto slučajno. Pudi on se ne smatra krivega Analizam ni posvečal posebne pozornosti, češ da je to stvar carinarne. V ostalem pa oporeka, da bi bila oškodovana država za tako visok znesek kakor ga navaja obtožnica — 20 milijonov zlatih dinarjev ali okrog 60 milijonov — ker Standard Oil Compagny ni uvozila vse dovoljene količine nafte. Po njegovem računu država ni oškodovana za 60 milijonov, marveč 666 tisoč dinarjev. Tretji obtoženec, bivši načelnik finančnega ministrstva Slobodan Jovanovič prav tako odklanja vsako krivdo. Obtožen je, da je kršil zakonske predpise s tem, da je izdal dovoljenje za uvoz 20 milijonov kg nafte. Pri tem pa se je postopalo še tako, da je Standard Oil Com-pany namesto nafte uvažala čisti alkohol, na katerega Je seveda mnogo višja carina. Razprava se bo v ponedeljek nadaljevala.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
na zveza bo kneia v bodoče pravico, da
odreja razna tekmovanja. Prirejanje takih tekmovanj bo drugim organizacijam prepovedano. Ustanovljenih bo skupno 15 strokovnih zvez za posamezne športne panoge, med drugimi tudi zveza nemškega športnega tiska. Vsaka zveza bo smela imeti samo eno poslovalnico, ki bo morala imeti svoj sedež v Berlinu. Za voditelje posameznih strokovnih zvez bo imenoval državnJ komisar za šport svoje zaupnike, kn bodo tvorili državno osrednje vod'stvo. Poslovalnica nemškega državnega odbora za telesno vzgojo bo v bodoče preurejena v poslovalnico tega državnega vodstva. Za nadzorstvo športnega življenja v posameznih okrožjih bo imenoval državni komisar za šport posebne pooblaščence. Razen tega bo izdan tudi poseben zakon za vso državo o j organizaciji telesne vzgoje.
I
ZLET JADRANSKIH SOKOLSKIH ŽUP NA SUŠAKU
Naše jadranske župe prirejajo vsako leto izmenoma svoje skupne zlete. Prvi zlet Sokolstva na Jadranu je bil leta 1931. T Splitu, sedaj je na vrsti Sušak. Zletna prireditev bo 4. in 5. junija ob sodelovanju žup Split, Šibenik-Zadar in Sušak-Rijeka. Vsekakor bo to velika sokolska manifestacija ob obali sinjega Jadrana.
Ministrstvo za promet je dovolilo p>o železnicah vsem telovadcem brezplačno vožnjo, ki nas topijo na zletu, vsemu ostalemu. Sokolstvu in udeležencem 75 odst popust. Vsakdo mora imeti zletno legitimacijo, ki se jo dobi pri društvih in četah, ter bo veljala vozovnica z znižano vožnjo seveda le v slučaju, ako bo nosila potrdilo o udeležbi na zletu. Brezplačne vozovnice za telovadce bodo imele veljavo za povratek le tedaj, ako bo dotičnik resnično vežbal na zletu in bo imela vozovnica tozadevno potrdilo zletnega odbora Ravnotako je odobrila tudi Jadranska plovidba 66 odst. popust na svojih progah za članstvo, za naraščaj in deco pa 75 normalnih cen, za vse ostale udeležnike pa 50 odst znižano voza-rino. — Vsi, ki reflektirajo na omenjeno znižane vozovnice, morajo imeti predpisane zletne legitimacije.
Sokolska župa Varaždin priredi TL junija svoj zlet v Donjem Kraljeveu za svoje medjimursko okrožje. Spored obsega poleg sprejema ob 9. dopoldne, okrožne tekme za medjimurske sokolske ediniee. nato bo opoldne velik manifestacijski zbor Sokolstva in popoldne ob 15.30 okrožni javni telovadni nastop m nato narodna veselica Pričakovati je, da bo okrožni zlet t. Medjimurju velika nacijonalna manifestacija ob skrajni meji na severu, zato bo udeležba iz vse župe prav velika
Udeležba češkoslovaškega Sokolstva v. Ljubljani na pokrajinskem zletu bo po sedanjih prijavah sodeč, prav velika Prijavljenih je okoli 3000 članstva, pride pa tudi naraščaj na naraščajske dneve in se lahko računa, da bo prišlo tudi naraščaja v Ljubljano okrog 200 do 250 oseb. Vsekakor bodo bratje Čehoslovaki lepo vrnili naš lanskoletni obisk na vsesokolskem zletu v,
Pragi.	, o , ,
Iz delovanja Jugoslovenskega Sotool-stva. Savezni prosvetni odbor bo tudi letos priredil v Novem Sadu v septembra savezno prosvetno šolo, ki se je bodo udeležili vsaj po dva odposlanca vseh ▼ save-zu združenih žup. Župa v Beogradu je letos prvikrat priredila tek preko polja, ki se ga je udeležilo 42 naraščajnic, 38 članic, 62 naraščajnikov in 96 članov. Tekma je prav dobro izpadla glede rezultatov in je bila tudi filmana. Župa v Kranju priredi 4. in 5. junija svoj župni zlet v Kranju, združen z župnimi tekmami. V župi Sušak-Rijeka je bi! pred kratkim 14dnevni vadi-teljski tečaj. Župa Osijek se pripravlja, da izvede istotako 4. in 5. junijg svoj žsupnd zlet v Osijeku, kjer bodo istočasno polsg javne župne telovadbe tudi župne tekme. Za jesen se pripravlja tamkaj tečaj za sodnike v odbojki. Važno je bilo za župo Šibenik-Zadar, da se je tamkaj lahko izvršil župni prednjaški tečaj, ker je bilo baš v tej župi zelo veliko pomanjkanje vaditeljev. Na tečaju je bilo 41 vaditeljskih pripravnikov.
Sokolski zlet v Rav*n»ci odgoden na leto 1934. — Letos bi morale prirediti župe Novi Sad, Osijek, Bečkerek in Beograd skupni zlet v Ravanici na Vidov dan. Ker pa bo istočasno v Ljubljani tudi pokrajinski zikrt, je odločila župa Novi Sad kot prirediteljica zleta, da se ga od-godi za naslednje leto, ko bo več časa na razpolago za večjo organizacijo, saj se bo ob tej priliki proslavilo 301etnico, odkar je bil v Sremskih Karlovcih ustanovljen prvi srbski Sokol v bivši avstro-ogrski monarhiji. Povsem gotovo je. da bo ndeležba drugo leto na ravaničkem zletu mnogo večja.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDA-LIŠCA V LJUBLJANI.
Drama.
Ponedeljek, 29. maja: »Izpreobrnitev Fer-
diša Pištore«. Red A. Torek, 30. maja: Zaprto. Sreda, 31. maja: j-Tartuffe«. Red Sreda. .Četrtek, 1. junija: xOkence«. Premijera Izv.
OPERA. Ponedeljek, 29. maja. Zaprto. Torek, 30. maja: > An drč Chčnierc. Red X. Sreda, 31. maja: »Mart««. Red C.
Pred koncem prve polovice v ligi
Po dve točki so dobili Gradjanski, Concordia, Jugoslavija in Vojvodina, po eno Primorje in BASK — Primorje na sedmem mestu
Tudi deveto kolo ni skoparilo s presenečenji. Najmanj trije rezultati, novosad-ski, sarajevski in, predvsem, ljubljanski predstavljajo izide, ki z njimi športni krogi gotovo niso računali. Nekako po programu sta se iztekli samo tekmi v Zagrebu in v Beogradu, kjer sta poželi pričakovana uspeha Jugoslavija in Gradjanski, prva s tesnim rezultatom, kakor jih Hašk običajno dosega na tujih tleh (z izjemo Ljubljane, kjer mu cčividno smola ali zla usoda kvari račune), Gradjanski pa z močno razliko petih proti enemu, kar se je v glavnem tudi pričakovalo.
Največje presenečenje pa je Hajdukov poraz v Novem Sadu. Sicer smo v progno-zah vzeli tudi to možnost v pretres, zlasti po njegovih dveh neuspehih v Beogradu, vendar je bilo v naprej težko verjeti, da bo Vojvodini uspel veliki udarec. Hajduk si je s tem skoro nepričakovanem porazom situacijo zelo pokvaril, v tablici je sedaj na četrtem mestu, s sedmimi izgub-
ljenimi točkami pa Je že krepko zaostal za Jugoslavijo, zelo pa tudi za Bskom in za Gradjanskim. Nasprotno se je Vojvodina zaenkrat vsaj rešila zadnjega mesta, ima pa z zaostankom ueh tekem še nade, da si bo utegnila eventuelno popraviti položaj.
Sarajevska Slavija je sedela na lovorikah cel teden dni. Po lepem uspehu z Gradjanskim smo ji pripisovali več šans, toda Concordia ji je vzela marsikatero iluzijo. Tako je Slavija zdrknila s sedmega na osmo mesto, Concordia si je pa z nadaljnjima dvema točkama učvrstila situacijo na drugem mestu.
Nepričakovan je tudi ljubljanski rezultat. Priznajmo, da so šli naši fantje po lepi in povsem zasluženi zmagi nad Haškom z velikimi nadami v borbo. Pa so se izkazali že po enem tednu nedoraslim za igro, ki zahteva krepkih živcev. Tekom igre se jim je sam od sebe ustvaril položaj številčne premoči in ga niso znali iz-
'rimorje : BASK samo
remis
Zaradi nediscipliniranosti Baskoveev pokvarjena tekma — Primorje kljub temu, da je BASK igral v II. polčasu z 10 igrači, ni znalo iztisniti zmage
Za tekmo je vladalo naravnost idealno vreme. Po dveh deževnih dneh, ki sta zadržali občinstvo v Ljubljani, je bila nedelja pomladansko lepa, krasen uspeh domačega moštva nad Haškom je tudi svoje prispeval in tako je prišlo gledat tekmo okoli 2500 ljudi, v pričakovanju, da bodo videli še en uspeh domačega moštva. Res Je velika škoda, da se je stvar zopet ponesrečila, in sicer ponesrečila predvsem s sportno-propagandnega in moralnega stališča. Zaradi netočno objavljenega začetka je bilo igrišče že mnogo pred določenim časom nabito polno.
Primorje : BASK 1:1 (1:1)
Primorje: Starec—Svetic, Hassl—Zemljak, Sočan, Boneelj—Jug L Erman, šenica, Slapar, Jež.
BASK: Jakšič—Ačimovič, M. Ranojevič —Popovič, Vojnovič, Klisarič—Pavlovič, Detlinger, Gj. Ranojevič, Tcmaševič, Hr-njiček.
Pričakovana velika igra je izostala. Bila je sicer res prvenstvena in borbena, toda prej v slabem, nego v dobrem pomenu besede. Mnogo ji je škodoval sodnik, ki sicer ni toliko grešil v tehničnem sojenju, pač pa je bil za tak stil igre premalo avtoritativen. Ce bi bil o pravem času nastopil z večjo energijo in se ne pustil terorizirati po nediscipliniranem nastopu Baskoveev, bi bila teana lahko vsaj potekla brez vseh onih nepotrebnih objašnjevanj in ne-lepih gest na igrišču, morda pa bi bil tudi potek nekoliko drugačen, in tudi rezultat. Igra ni bila na nikaki športni višini, bolj bi bil na mestu izraz o nižini. Bila je po zaslugi gostov pretirano ostra, v prvem polčasu še nekoliko prijetna, vsaj v kolikor so se gostje pokazali kot treznejši igrači, ki vedo, kaj hočejo, in so pri tem tudi pokazali nekaj nogometnega znanja. Po izključitvi Tomaševiča pa so vnesli gostje v igro divji stil, povsem zmešali domače, ki kljub dolgotrajni številčni premoči in tudi znatni premoči v polju niso umeli izkoristiti velike prednosti, čimbolj se je igra nagibala h koncu, tem manjši užitek je nudila, in ko jo je sodnik odžviž-gal, je gotovo vsem odleglo.
Naše domače moštvo se ni obneslo predvsem taktično. Poedinci menda sploh niso vedeli, kaj nameravajo, grešili so toliko proti vsem najenostavnejšim nogometnim pojmom, da lahko govorijo o sreči, če so iz borbe rešili vsaj eno piko. Obramba je bila v splošnem dobra, gotovo pa najboljši del moštva. Starec je rešil nekaj prav težkih situacij, parkrat pa je tudi precej nesigurno posegel vmes. Branilca sta bila vsaj v skrajni defenzivi povsem na mestu, odbojnega strela pa nima niti eden niti drugi. V halfih je Sočan padel v ekstrem. Kakor je bil proti Hašku gotovo najboljši mož na polju, je bil sedaj obupno slab. Niti ni dobro podajal niti koristil obrambi. Sredina je bila vedno prosta, tudi tedaj, ko je BASK igTal samo s štirimi napadalci. Boneelj je bil vsaj v drugem polčasu prav dober, enako je rešil svojo nalogo dobro Zemljak. Napad je zopet zaigral raztrgano, obstojal je iz petih poedincev, ki so se le zelo redko znašli do skupnih nastopov. Zlasti sta bila slaba v napadu šenica. ki je zelo nespretno razdeljeval žoge, in Slapar, ki ga js zapustila običajna sigurnost. K vsemu se je moštvo še dalo impresionirati po nenavadnem nastopu protivnika, bilo je skoro brez izjeme slabo v startu, napad se ni znal postirati, sploh je moštvo predvedlo za cel razred jslabso igro od one proti Hašku.
Bask si s svojo prvo igro v Ljubljani gotovo ni osvojil simpatij našega občinstva. Saj naši ljudje marsikaj prenesejo, za prepotentnost so pa občutljivi. In to upravičeno. Moštvo je pokazalo zelo ne-všečno nediscipliniranost, begalo neprenehoma sodnika in sploh uvedlo v igro ton, ki ga mi nismo vajeni. Kot celota se je moštvo pokazalo borbenejše od naših, ima v svojih vrstah nekaj odličnih in sposobnih igračev, razpolagajo s skromnim nogometnim znanjem, precej močni so v startu. Najmočnejši so bili v obrambi, kjer se je posebno izkazal naš davni znanec Jakšič kljub ne preveliki zaposlenosti, I>rav dober je bil tudi Ačimovič, ki je igral na Ivkovičevem mestu, dočim je levega branilca igral mlajši Ranojevič tudi dobro, čeprav manj uspešno od svojega tovariša. Najbolj pa je ugajal Vojnovič kot srednji balf trenutno najboljši na svojem mestu v naši prestolnici. Pametno Je pokrivai trio in točno dodajal svojemu
napadu. Klisarič in Popovič sta dva povprečna krilca, Popovič je mnogo zanemarjal Ježa, ki je nekajkrat bil povsem prost in zato nevaren. Velika Popovičeva hiba pa je prepirljivost, v kateri mu je konkuriral edino še Hrnjiček. Napad je bil zelo gibčen in nevaren tudi še po To-maševičevi izločitvi, prodiral je neprestano in mnogo streljal, res da zelo netočno.
V	napadu je bila desna stran boljša od leve .zlasti sta koristno igrala Detlinger in Pavlovič, ki je bil zelo prodoren ln mnogokrat tudi nevaren.
Potek igre.
Zreb je dobil Vojnovič in izbral stran proti soncu. Kmalu se je razvila nervozna igra s polvisokim netočnim podajanjem, prvo šanso ima B., ko Hrnjiček nevarno plasirano strelja, toda Starec ubrani. V 5. min. je zopet Starec v nevarnosti, foulajo ga in sodnik piska, toda Hrnjiček strelja kljub temu v gol. Takoj nato ima B. zopet veliko šanso toda Tomaševič strelja tik mimo. Igra je še vedno zelo nervozna, kar se izraža predvsem v njeni raztrga-nosti, tudi igrači mnogo po nepotrebnem foulajo. V 11. min. se B. napad z lepimi driblingi in kratkimi pasovi prerije nevarno pred gol P., Starec je na tleh in Tomaševič zgreši iz najbližje distance. P. igra bolj defenzivno. V 12. min. zakrivi Starec neroden kot, ki ga strelja Hrnjiček lepo, toda žoga gre v aut. V 13. min. velika ofenziva B., ki jo zaključi ostri strel na prečko, Starec in Hassl sta na tleh, žogo, ki je usmerjena neubranljivo v gol, zadrži Hassl z roko in sodnik da enajstko. Izvaja Tomaševič, Hassl vrže na žogo kamenček in Starec ubrani. Toda sodnik upravičeno diktira ponovitev in Vojnovič neubranljivo pretvori 1:0 za B. Igra se sedaj zelo razgiblje, tempo je forsiran. V 18. min. pošlje Hassl dolg strel Ermanu in sledi lep napad P., ki ga zaključi Jež z razantnim volley-strelom, toda Jakšič se ne da presenetiti. Po 20. min. se napad P. nekoliko znajde in proizvaja nevarne in z lepimi kombinacijami izvedene napade.
V	29. min. ubrani Ačimovič v kot, ki ga strelja Jug nizko, slabo. Dve min. nato ima P. zopet veliko šanso, Jež nevarno plasira z glavo Jugov prost strel, toda Jakšič je dober vratar! P. je za nekaj časa v premoči, toda obramba B. je trda. V 35. min. lep osvobodilen Hasslov strel, Jež prenese Ermanu, ki si izdela situacijo in iz neposredne bližine prisili Jakšiča h kapitulaciji, 1:1. V 38. min. bije Jež kot, ki ostane neizkoriščen, potem igra do konca popusti, še v zadnji minuti ima Slapar lepo priliko, njegov oster strel gre tik nad prečko, če bi bil malo nižji, bi bil obsedel, ker je bil za Jakšiča nedosegljiv.
V drugem polčasu igra P. proti nizkemu soncu, že v 4. min, ima P. resno šanso, po lepem napadu je Erman pred golom, pa si namesti žogo z roko in sodnik piska. V 6. min. je nevarno pred Starcem, toda s Hasslovo pomočjo razčisti. Potem je v 8. min. po lepem napadu šenica pri Jakšiču in nastane na Jakšičev protest veliko par-lamentiranje na igrišču, tekom katerega sodnik izključi Tomaševiča zaradi nesport-nega obnašanja. Po preteku treh minut se igra nadaljuje in je odslej nelepa, ostra in prepletena z večnimi protesti in prigovarjanji Baskoveev. V 16. min. strelja Jež prost strel skoro s kota, Slapar lepo povzame z glavo in Jakšič še komaj zbije ven, velika prilika za P. je minula. V 21. min. reši Boneelj v kot, ki ga bije Pavlovič in že v naslednji minuti je gol P. zopet v nevarnosti, Starec po tleh komaj odbije in Boneelj potem še o pravem času tolče ven. Napad B., čeprav številčno ošibljen, je mnogo nevarnejši od kompletnega napada P. Sredi polčasa je P. premočno v polju, toda nemočno pred golom. V 28. min. izvaja Jug kot, šenica lepo povzame, toda premehko in Jakšič drži. B. zavlačuje počasi igro in drži rezultat, z naglimi prodori pa je vedno nevaren. P. igra do konca nervozno in raztrgano, še v 40. min. ima po lepem napadu veliko šanso, toda šenica ubriše mimo. Potem pripravi Erman lepo priliko in Ježa ni na mestu, da bi samo noter potisnil, s P. v napadu da sodnik znak za konec.
Sodil je g. Lepac, ki je tokrat padel iz koncepta.
koristiti. S samim remisom si je moštvo Primorja kljub trenutnemu placementu na sedmem mestu znatno ošibilo možnost za nadaljnji obstoj v ligi, spustilo je iz rok veliko šanso, ki se morda nikdar več ne vrne. Sicer še ni vse izgubljeno, ali mala doza pesimizma je zelo na mestu. Bask se je s prirastkom ene točke ohranil točno v sredi tabele in je, če že ne izven nevarnosti, pa vsaj zaenkrat lahko zadovoljen s svojo usodo.
Po devetem kolu je tablica taka:
Gradjanski	9	6	0	3	16:10	12
Concordia	9	5	1	3	22:9	11
Jugoslavija	7	5	0	2	13:7	10
Hajduk	8	4	1	3	13:9	9
BSK	7	3	2	2	14:10	8
BASK	9	3	2	4	19:21	8
Primorje	9	2	3	4	13:22	7
Slavija S	8	2	2	4	15:19	6
Vojvodina	6	2	2	2	9:13	6
Slavija O	9	2	2	5	11:22	6
Hašk	7	2	1	4	8:11	5
Gradjanski: Slavija 0 5:1 (0:0)
Zagreb, 28. maja.
Tekma se je pričela z močnimi napadi Gradjanskega. V 5. min. izvede napad Slavija, ki pa ni nevarna pred golem. V 8. min. prvi korner proti Slaviji. Že seda<j je po igri jasno, da bo zmagal Gradjanski. Nekoliko ostrih napadov proti Slaviji, nakar prodre And uči č. toda tudi ta napad odbije Gradjanski. Zagrebčani se zavedajo svoje premoči ter pričnejo delati eksperimente.
V	27. min. oster napad Gradjanskega. ki konča s komerjrm. Kmalu nato prosti strel s kazenske 6rte proti Slaviji, ki ga strelja Podvinec. toda zgreši. Igra ie v tem delu dokiaij ležerna. Pikič zruši Flama, ali kazenski 9trel proti Gradjanskemu odbije
obramba.
V drugem polčasu strelja Kokotovič prosti strel visoko pred gol Slavi je in Ur-banke pošlje z glavo žogo v nrrežo. Ta uspeh je docela spremenil igro Gradjanskega, ki je od sedaj naprej v stalmi premoči. V 13. miin. strelja Podvtinec z 20 m na gol. Žot*o ujame goVnan v roke, toda izpade mu v mrežo. 2 : 0 za Gradjanskega.
V	15. mim. streli* F!am prosti strel s 16 m. Gradjanski postavi zid, toda Fl~m strelja sigurno v levi kot ter znifca rezultat na 2 : 1.
V	16. miin. sfae^a Sipo-š o-stro na gol. Žoga se odbije od Kovačevim do vratarja, pa ve<nd«rle uride v mrežo. 3 : 1. V 28. min. zgreši Vrabec žogo. ŽTvkorič odda krasno Kokatoviču. ki poviša rezultat ra 4 : 1. V 28. min. zabije §ipoš po raznofo kcmhima-ci ja h ki eksperimentih od strani Gradjanskega peti gol. Rezuka-t 5 : 1 ostane do konca nespremenjen.
Sodni je g. D. Petkovri iz Beograda.
Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice popite zjutraj na tešče, brez truda izdatno iztrebljenje črevesa kar povzroči ugoden občutek olajšanja.
Jugoslavija : Hašk
2:1 (1:1)
Beograd. 28. maja.
Za današnjo prvem, tekmo med Jugoslavijo in zagrebškimi akademiki je vladalo zelo izredno zanimanje ter se je ra igrišču kljub dežju zbralo veliko Število igračev.
Zasluženo je zmagala Jugoslavija. ki celo ni izrabila dveh enajstmetrovk Za Juigostevi io so scortal i l.ojančič in Miloše-vič, za Haška Ranogojec.
Vojvodina : Hajduk
2:1 (2:1)
Novi Sad, 28. maja.
Za današnjo tekmo, ki je gotovo največje presenečenje v 9. kolu državnega prvenstva, je vladalo zelo velriko zanimanje. Kljub dežju se je zbralo na igrišču nad 2000 gledalcev.
Vojvodina je pokazala zelo dobro igro, zlasti njena napadalna vrsta. Prvi gol za Vojvodino je za-h'1 v 21. min. Dušan Markovi z dnPave 15 m. Po tem uspehu je občin-stvo naira-vnost navdušeno bodrilo domačine. zkstii ko je v 25. mHn. Bajao:č postavil rezultat na 2 : 0
V drugem polčasu je Ha-jdaik diktiral oster tempo ;«i Kiagie je v 9. min. s strelom s 16 m znižal rezultat n* 2 : 1. Ta rezu!*" t je tudi o®ta,l do konca igre.
Soiil je g. M&a Popovič iz Beograda.
i
Concordia: Slavija S
3:1 (0:0)	j
Smjm r drugem poliam ni mogh
ti tempa, ki g« je diktiral v prvem polčasu. Concordia je	mo&ejfe. Samo vratar Skvije in Koodtf rešita Slavijo pred težjim porazom. V 35. min. strelja Lottf prosto 9trM. Golman SHavije odbije, toda Valjarevie priteče pravočasno in zabije 3. gol ter postavi na 3 : I S tem je nraca Concor<he zagotovljena. Rezultat je realen.
Dooro je «xW g. Kalman re Sarajem.
ISSK Maribor : SK Slavija (Varaždln) 2:1 (1:1)
XI	w Maribor 28. maja.
Na ignsču Maribora je Ma dane« igra. kri ni mogla zadovoljiti nikogar. Moštvo Meri bona je sicer igralo bolj sistematičen, bolj preudaren nogomet kot gostje. V splošnem je bila igra z obeh strani raztrgana, brez vidnejših kombinacij, brez pra-vih potez naprej. Zlasti je bil napad Maribor« nadvse sterilen. Opažati je bilo. da nekaterim igralcem Maribor« primanjkuje kombi-n-arijski trening To vel« zlasti za Krrb-ša. Kokota in Hreščaka. Fnajstorica je tudi danes zaigrala brez vsakega elarna in požrtvovalnosti. rako da »e upravičeno vprašujemo. kaj je temu krivo. Igralcem manjka zlasti start in lepa skurra igra. s katero se je moštvo Luni" tako odKkovalo. Edinole obramba je zaigral« brezhibno. Krikka vrsta kakor tudi napad nista več nifci senca lanske formacije. Nekateri igralci sploh ne spadajo več v moštvo.
Gostje so pokazaih razmeroma dober start in so tudn pridno pridobivali teren. Njihove napadalne akcije pa so se večinoma razbile ob domači obrambi. Pohvalili se mora njihova požrtvovalnost.
Strogo objekti\no je sodil g. dr. Plarrin-šek.
V predtekmi je rezerva Maribosa zmagala v prvenstvu nad rezervo Svobode s 3 : 1 (2 : 1). Sodil g. Kopit
Ostale nogometne tekme
Ljubljana: Ob priliki pukovske slave je vojaško moštvo Triglava premagalo Hermesa s 3:2 (2:1).
Praga; Kladno : Viktorija Plzen 1:0, Nachod : Liben 4:2, Teplitzer PC : Bohe-mians 3:1.
Dunaj: Rapid : FAC 2:1 (0:1), Admira : Vienna 2:2 (1:2), Sportklub : Wacker 3:1 (1:0), WAC : BAC 2:0 (2:0).
Budimpešta: m. okraj : Nemzetl 4:0, Ujpest : Budai 6:0, Ferenevaroe : Somo-goy 2:0.
Dresden: Glasgow Rangers ; nemški
team 3:2.
Berlin: semlfinale za nemSko prvenstvo. Fortuna (Diisseldorf) : Elntracht (Frank-furt) 4:0.
Nagradno tekmovanje
Da dvignemo interes za mednarodne nogometne prireditve v Ljubljani, smo se odločili razpisati nagradno tekmovanje v obliki vprašanj, ki'se tičejo velike mednarodne nočne tekme FC Buday (madžarsko profesionalno moštvo) : SK Ilirija. Za udeležence je razpisanih io lepih nagrad,
katerih vsebino pa ae bo izvedelo šele neposredno pred razdelitvijo, kar bo gotovo najbolj privlačno na vsem tekmovanju. O nagradah povemo lahko toliko, da bo imel izžrebanec od njih koristi vso sezono.
Vprašanja so;
L Kaj bo največja športna senzacija tekočega tedna?
2.	Kdo bo nasprotnik Ilirije v nočni tekmi v četrtek 1. junija?
3.	Kakšna bo sestava ilirijanskega mo fitva za mednarodno srečanje FC Budaj : SK Ilirija.
Navodila tekmovalcem: Vsak tekmovalec naj odgovori na stavljena vprašanja m napiše odgovor na kos papirja in ga odda v poseben nabiralnik pred vratmi kavarne Evrope najkasneje do srede ob 20. Posebna komisija bo nato sortirala odgovore in izvršila žrebanje v največji tajnosti naslednji dan. Rezultat tekmovanja pa bo razglašen šele v četrtek 1. junija ob 19.30 pri stranskem vhodu na igrišču Ilirije ob Celovški cesti, za garderobo. Isto tam bodo dobili izžrebanci svoje nagTade. Interesenti z dežele pa naj naslove svoje rešitve na kavarno Evropo, Ljubljana, Tyr-ševa cesta. Informacije o tekmovanju bomo dnevno objavljali v časopisju. SK Ilirija.
Tenis
Maribor : Želeraričar 4:3
Maribor. 28. maja. V tekmovanju m državno prvenstvo moštev v tenisu sta se danes srečala kljub slabemu vremenu Maribor in Železničar.
Rezultati so bili: Gašperin (M) : Bergant (Ž) 6 : 4 9:7, Voglar (M) : Skapin (Ž) 6 : 3, 6 : 4, Mazi (Z) : Mastek (M) 6 : 3, 3 : 6, 6 : 3. — Gospodje ▼ dvoje: Gaetpe-rn-Poš (M) : Bergairt^Skapin (Ž) 6 : 2, 6:3.
lož. Cernigoj je dobil igro brez tekme, tako da je ime! Maribor štiri točke ter je tri nadaljnje točke prepustil Železničarjem brez boja. Dame Želearaičarjev niso nastopile ter »o prepustile zrnato Mariboru s 5:0.
Prihodnjo nedeljo se srečata v Maribor« v tekmovanju za nacionalno prvenstvo Dravsfce banovine Maribor in zagrebška Hašk. Nastopilri bodo gospodje in dame.
ASK Primorje (kolesarska sekcija) vabi vse svoje odbornike in člane na strogo obvezen sestanek v restavraciji pri »Levu« v torek ob 20.30.
SK Ilirija (nogometna sekcija). Danes ob 18. strogo obvezen trening prve skupine. V garderobi najkasneje ob 17.45.
ASK Primorje (Nogometna sekcija). Danes ob 20. seja sekcijskega odbora v rtv «tWTi*ci>jS Slamič. Vabliem gg. odbormtor: direktor Custovič, Kralj, Jugovec. Hafner. Drutfovka, Setima. Križ. Tomšič. Mrdjan. Madon, dr. Buljevšč, Vrbovnik, Ciamesuik. (Lahkoatletska sekcija). Od danes naprej dnevno od 15.30 obvezen trening na igrišču. Danes ob 20 30 od borova se;a pri M<»-kHou; prisotnost vseh odbornikov obvezna.
Primorje I : Sparta 5:2 (1:1)
V predtekmi je druga garnitura Primorja šele proti koncu odločila borbo v svojo korist. Sodil je g. Dolinar.
Sa.ra.ievo. 28. maje. I Zaradi dežja je bilo igrišč«, na kamenem i se je od igra 'a prvernstvena telma med Con- j oordi >o Vi sarajevsko Slavijo precej blatno, j Ves čas tekme je nalahko deževalo.
Slaviija je pričela z zrelo ostrimi napodi. V 3. min. strelja Zacorac prosti Ptnel s 16 metrov m mo gola Concordia je tehnično boljša, toda S'flviia igra z večjim e lanom Obe moštvi igrata kavaMrsko in prijateljsko. V 13. m'n. brani Dcmič zelo oster strel z 10 m. Od 14. min. ig-« Slavija nekoliko bolje ter se opaža »tjena premoč v polj-u, toda Concord;a je boljša v obrambi. Prvi polčas je končni brez vreikega gola.
V drugem polčasu je i*ra boli borben« teT je Concordia v prrmoči V 10. min. zabije Martmovič prvi gol. kateremu sledi v 13. min. Valja rev :č t- drug m golom. Slavija ie zaradi teh dveh goiov nekoliko d*»-morailizimna. Občinstvo jo vzpodbuja, dn bi vzdržala. Kmalu nato zniža Marič s strelom z 2 m iz gneče na 2 : 1. Nato sledita dva kornerj« p.r*>ti Slavji, ki ostaneta neizkoriščena. Go'man Sla vije brani mnogo j neverjetno težkih strelov, čeprav je žoga j mokra in blatna. Igra je precej nervozne. |
K velikemu korupcijskemu procesu v Beogradu
Neverjetno zveni ta reč. 60 milijonov zlatih dinarjev, kar bi bilo okoli 700 milijonov v sedanjem našem denarju, in za to ogromno oškodovanje države naj bi bili odgovorni trije državni uradniki, proti katerim se je pričela kazenska razprava pred tretjim malim senatom beograjskega okrožnega sodišča, kakor je »Jutro« 2e kratko poročalo. Obtoženi so: Mileva Beričeva, carinarniška inženjerka kemije, Peter Borisavljevič, upokojeni svetnik finančnega ministrstva in Slobodan Gjakovič, upokojeni načelnik carinskega oddelka.
Mileva Beričeva je obtoženci, da je izdala 3. oktobra 1930. leta sumarični izkaz o izvršeni kemični analizi sirove nafte, ki se je nahajala v tanku ravnateljstva rečne plovbe v savskem pristanišču v Beogradu. V tanku je bilo 12 predelov, a Beričeva je izdala sumaričen izkaz za vseh 12 predelov, namesto da bi ga bila izdala za vsak predel posebej. Izkazalo se je potem, da v dveh predelih ni bila sirova nafta, temveč plinsko olje, za katero bi bilo treba plačati 122.310.25 Din redne carine in 630.071.25 Din globe, ker je bilo blago napačno deklarirano. Država je bila tako oškodovana v skupnem znesku 752.381.50 Din. Obtožnica obtožuje Beričevo, da je storila svoje kaznivo dejanje z namenom da bi uvozniku na škodo države prihranila plačilo carine. Peter Borisavljevič je sokriv, ker je po razkritju krive analize Beričeve zadržal, od nosni službeni akt nereden od 2. decembra 1930 do 9. julija 1931 in ga ni predložil carinskemu svetu za nadaljni postopek. Ponovno analizo je izvršil sam. Obtožnica ga obtožuje, da je tako kršil zakonske predpise z namenom, da .bi uvozniku Standard Oil Cie., na Škodo države prikranil plačilo carine in globe.
Obtožnica obtožuje nadalje Borisavljevl-ča in Gjakoviča, da sta samovoljno podpi sala in izdala naredbo glavni carinarnici in glavnemu kemičnemu laboratoriju, s katero se je razveljavljala dotlej veljavna naredba, po kateri so se morali vzorci sirove nafte in njenih ostankov redno pošiljati carinskemu oddelku finančnega ministrstva za morebitno superanalizo. Nova naredba Je določala, da se ti vzorci hranijo mesec dni v carinarnicah in se pošljejo carinskemu oddelku samo v primeru spora, če pa tega ni, se pa po preteku meseca dni vračajo lastniku. Obtožnica trdi, da je bila tudi ta naredba izdana v korist Standard Oil Cie, a na škodo države.
Borisavljevič in Gjakovič se nadalje obtožujeta, da sta 25. majnika 1931. leta izdala Jugoslovenski Standard Oil Cie dovoljenje za uvoz 20 milijonov kilogramov sirove nafte brez carine, dasi je bilo na seji gospodarsko-finančnega ministrskega odbora, ki se je vršila 1. majnika 1931 in sta Ji prisostvovala oba obtoženca, sklenjeno, da se odtlej odpravlja oprostitev carine za sirovo nafto in sintetična olja. Gjakovič je na tej seji celo dobil nalog, da izdela načrt zakona o varstvu gospodarskih in finančnih koristi države proti zlorabam. Vkljub temu pa je Standard Oil Cie dobila 25 dni po tej seji dovoljenje za carine prost uvoz 20 milijonov kilogramov nafte in Gjakovič je šele mesec dni po Izdan ju tega dovoljenja začel sestavljati naročeni zakon, ki je bil potem razglašen 2. Julija 1931. leta in je določal carino 3 zlatih dinarjev za 100 kg sirove nafte. Tako je bila pri onem uvozu država oškodovana za Šestdeset milijonov zlatih dinarjev.
Borisavljevič in Gjakovič sta nadalje obtožena, da sta težko oškodovala uvoznika Jovana Prodanoviča, ker sta mu vzela na račun po krivem mu naložene globe 26.834 Din od njegove kavcije in mu tako onemogočila nadaljnje poslovanje.
Naposled je Gjakovič še sam obtožen, da je ponaredil odlok finančnega ministra, ko je na zapisniku seje carinskega sveta med besedilom odlokov carinskega sveta in po finančnem ministru že predpisanim odlokom vstavil besede »izvzemši točko 1.«, s čimer je bil razveljavljen ministrov odlok, "ki je določal višje carinske postavke na uvoz nekih francoskih tkanin, in se je na podlagi tako ponarejenega odloka tudi izdala naredba, da se ono blago carini po nižji tarifni postavki. Na drugi seji pa je iz-dejstvoval zopet prvotno pravo besedilo, a po trditvi obtožnice z namenom, da bi ne bila deležna onega priboljška tvrdka, ki dobavlja obvezila vojnemu ministrstvu.
V petek je bila zaslišana inženjerka Beričeva, ki je zanikala vsako krivdo. Med razpravo se je ugotovilo, da ima dekle 57 tisoč dinarjev prihrankov.
Vremenski pregled
Pisanje vremenskih pregledov je postalo dolgočasno. Saj se ka<r naprej ponavija ista pesem, kar je tem hujše, ker ve ta pesem povedati domala samo o dežju ia hladu, vla^i in dežju, pa še o dežju. In še celo v majniku. Vrh tega smo se razradili ravno letotajo pomlad, ki je bila izredno lepa, soinčna in suha. Pa je že tako, da se grdo in lepo vreme brez prestanka mencava. Meteorologi ®c že mnogo iskali, da bi dognadi zakonitost te ritmike dobrega in slabega, pa je težko prodreti za te skrivnosti. Poskušalo se je na primer ugotoviti, da si sledita po dva meseca lepega, bolj suhega vremena, pa zopet dva meseca grdih, deževnih in hladnih dni. Letošnji nik, ki se s tako neprijetnimi svojstvi uveljavlja po lepih mesecih marc-i in aprilu, bi se kar akoraj mogel porabiti kot argument za označeno ritmiko, kar bi hkrati pomenilo prav ma-lo razveseljivo perspektivo za nadaljnje vreme, za junijske tedme.
Vidni pogoei žalostnega majniškega vce-mena so kaj enostavni. V vzhodni polovici Evrope gospoduje nizki, v zapadni pa visoki zračni Mak. Zato sili na sd1o.%o na za-padu mrr-Vi zrak 8 severa proti ju^a, prinašajoč s seboj hlad, a na vzhodu topli toic od juga, dovajajoč sparjece zračne mase daleč na sever. Proti koncu tedma je potekala mejna proga med tema dvema različno toplima zračnima tokoma ravno čez naše državno oiemlje, zato je pri mešanim zračnih mas nnstalj izredno mnogo (vaoa-vin, spodaj deAja, t višinah snega. Vremenske situacije so letošnji majntk izredno konservativne deoresije. ki se razvijajo nad kontinentalnimi predeli vzhodne in srednle Evrope. se strašno rade delijo za-držuleio na istem mestu in potujejo nenavadno počasi. Ampak samo to moremo povedati o njih. kje so vzroki takega zadržanja. to je odmaknjeno v neznanost. Pracei tako hladno, vlažno in deževno je tudi po večini drugih evropskih predelov, tu bolf. tam manj. na splošno pa nikjer vreme ni kai pride ugodno, razen v najbolj vzhodni Rusiji, pa na skrajnem jugozapadu. Par lepih dal, okrog prejšnje nedetoe naoi je naklonil pas visokega zračnega pritiska, ki je potoval tudi čez naše kraje od zapada proti vzhodu. Odtlej pa obvladujejo kontinentalne depresije vremensko situaelio popolnoma.
FILMA
Camilla Spirava In Hermanu Speelmans v filmu „Primer Roberts"
Kriminalen film ti je to s podnaslovom »Noč v logarjevi koči«. Film operira z močnimi efekti. Prizori spominjajo na nekdanje kri miraIne filme v duhu Wallaceja. Dejanje je tako, da pograbi gledalca in ga drži do konca v napetem pričakovanju. Skrivnostne postave se plazijo po zasneženem gozdu, mimo oken beže mrke sence. Lekarnarja poštenjaka osumi malomeščanska ljudska sodba umora, lažni detektivi nastopijo, da si prisvojijo dragoceno listino, ki bi jim odprla pot do bajno obsežnih petrolejskih vrelcev. Camilla Spirova, lo-garjeva žena, mora prestati marsikako uro strahu, dokler je hrabnost in pogum moža ne osvobodita groze V filmu nastopa poleg imenovanih obeh junakov še cela vrsta izvrstnih malomeščanskih tipov: Ev-gen Rex, Edvard pl. \Vinterstein, Pavel Henckels. Kurt Lilien, Ernst Behmer, Julij Falkenstein (nastopa kot ravnatelj ko-mediantov), Adalbert v. Schlettov in Rein-hold Bernt (lažna detektiva).
Joseph Schmidt s Charlotto Androvo v filmu „Pesem, ki obkroža svet"
Prvič sem ga slišal po radiu in takoj me je očaral njegov glas. Kako, tla nisem^ o tem fenomenalnem tenorju doslej še ničesar čut! Vse tenorje velikega kalibra bolj ali manj poznam. Poznam njih življenje, njih uspehe in njih rastočo slavo Z zanimanjem sem čakal, da mi ga predstavi radijski napovedovalec. Naposled sem zaznal za njegovo ime: Joseph Schmidt.
Odslej sem kar prežal na priliko, da ga ape>t i-n spet on jem. Priznavam, da me je ob vsaki priliki vnovič navdušil.
Kje vendar poje? Kje nastopa? Saj sam Ca rušo ni pel lepše! Te in take misli so me obhajale, dokler slednjič nisem bas nedavne dni v zvezi s filmom »Pesem, ki ob-krožu svet« izvedel o .losephu Schm>idtu nekaj podrobnejših podatkov.
Dejanje filma nam prikazuje vso tragiko slavnega pevca. Tragika moža z divnim, osvajajočim glasom, ki pa ga je majhna postava omejila le na mikrofonsko in gramofonsko udejstvovanje. Da. to je tragika Joseplia Schmidta. To je tragična ironija njegovega življenja.
Glavna plat tega filma pa je seveda pevčev božanski glas. pa naj zadoni v blesteli Ariji Vasca da Grma iz »Afri&nke«, ki nam jo Joseph Schmidt v tem filmu zapoje, ali pa v Mavevem »Po svetu kroži glas, ki bo očaral vas...«, kjer pride bri-
ljantna tenorjeva višina opetovano do zmagujoče veljave.
In najsi se tudi glavna tenorjeva partnerica Charlotta Androva v vlogi dekleta odloči kljub temu, da jo je blesteči glas tenorja premamil, za postavnejšega Schmidtovega partnerja Viktorja de Kowa, nas gledalce in poslušalce osvaja z vsako arijo bolj le Joseph Schmidt, ki bo in ostane kljub svoji tragiki nesporen zmagovalec.
Kljub odličnim posnetkom Benetk, kljub igri, filmskih rutinerjev (v filmu nastopa tudi Fritz Kampere) je film »Pesem, ki obkroža svet« himna lepoti Schmidtovega nebeškega glasu.
Ko si boste ogledali ta film. se boste sami prepričali o lepem Schmidtovem glasu.
Kaj vse mora znati pomožni režiser
Na to vprašanje odgovarja sotrudnik filmske revije »Film\velt« naslednje:
Predvsem mora znati pribaviti vsak ire notek predmet, ki bi ga potreboval za svoj film režiser. Tako ne sme šele pošiljati na Gronlandsko po eskimski kajak ali pa i -t berlinsko glavno pošto po telefonski i ne-nik, kakršen je na primer potreben v filmu »Hotelski ljudje«. Vedeti mora tu li, kakšno je bilo jedilno orodje, ki so ga uporabljali na ruskem dvoru Katarine TI. in odkod ga je mogoče v primeru pV.cbe najhitreje dobiti. Ako je n. pr. potrebna odlorena vrste tkanine, mora vedeti, kako in k<je jo bo najceneje mogoče izdelovati. Ako si Clark Gable ali pa Ramon Novarro pri kaki filmski pojedini po naključju zn-mažeta frak. mora nomožni režiser znati bliskovito madež odpraviti.
Ako izjemno kdaj nima baš pri filmu opravka, potem mora znati takoj poj-sniti filmskim tovarišem, kje najplodonosneje nalože svoje prihranke, v kakšnem letnem času in ob kakem vremenu je najuspešneje saditi to ali ono eskotično rastlino, kakor tudi dognati, ali izvira izpuščaj malega Johnvja od ošpic ali od škrlatinke. Skratka biti mora univerzalen, za vse uporaben pomočnik in rešitelj.
To kajpak še dolgo ni vse. Njegova največja vrlina se šele pokaže v tem, da oskrbi reči, še preden ga kdo zanje pobara. Ko si je Helen Havesova nekoč med snemanjem strgala obleko, je pomožni režiser priskočil z iglo in s sukancem v točno ustre zajoči barvi igralki na pomoč, še preden se je igralka sama tega nedostatka na svoji toaleti zavedla. Pri snemanju filma »Ra-jahov sin« z Ramonom Novarrom je rešil kritično situacijo na naslednji način: Novarro, ki je pribežal s svojo partnerico
Magdo Evansevo v džunglo, ugleda, kako mu sledi »Indra«, slon ljubljenec. Po rokopisu bi bil »Indra« pravkar moral izstopiti z neke bližnje vode m se še ves lesketati od mokrote Da bi polili slona pred nastopom na pozorišče z vodo, ne bi bilo imelo smisla, kajti vročina okrog dekraci-razvrščemih svetilk m žarometov bi bila žival na mestu posušila. Toda še preden so pričeli razmišljati, kako bi našli izhod iz zagate, je že priskočil pomožni režiser s polnim vedrom rudninskega olja in velikanskim čopičem. Urno je namazal »In-dro« in že čez deset minut je debeloko-žec lahko ves svetel in bleščeč stopil v džunglo.
Annabella in Gustav Frohlich v ,,Sončnem žarku"
Dunajsko predmestje. Pred malo hišico, ki tvori pozorišče ljubavnemu dejanju dvojih mladih ljudi, zagledaš, vstopivši v atelje, delavca, ki igra ina harmoniko.
Za kamero stoji madžarski režiser Pavel Fejos, ki opazuje pravkar do kraja posneti prizor. Tedaj se režiser namuzne. Namigne igralcem in stopajoč po prstih mu mora vsa družba po tihem slediti tja, kjer delavec še vedno zamaknjen gode na svojo harmoniko. Pesem je končana. Toda zamišljeni godec pričenja vedno spet od kraja, dokler se Fejos ne zasmeje na glas. Tedaj se šele zgane godec in se ozre. Šele zdaj ves zmeden opazi, da se je režiser pošalil z njim.
Dru-ja slika! Pred lekarniškim pultom stoji kraj nežne, plavolase. sanjave Anne-belle, svoje izvoljenke Gustav Frohlich, dunajski brezposelnik Peter, ki kaže s prstom na zevajočo rano sredi čela in želi obliž. Lekarnar f.Iaro Fiirth) rnu^ ga da in zahteva zanj 20 grošev. »Toliko?« se čudi revni Peter in v zadre<gn vrta po žepu. Tedaj ujame Annabella njegov begajoči pogled. Razumela je Petrovo mučno zadrego, pa seže sama v oguljeno torbico in mu skrivaj primakne novec. Saj je pravkar v Pratru prodala svoje balončke in je presrečna, da more svojemu prijatelju pomagati.
Telefon zabrni. Annabella posluša Lekarnar se jezi, ker mu odpoveduje neka reflektantka na izpraznjeno mesto v lekarni že skoro sprejeto službo. Doslej pove-šena glavica potrte Annabelle se tedaj sunkovito vzravna. »Jaz ... jaz ...« krikne na glas. V njenem vzkliku sugestivno odjekne vsa beda brezposelnika ,ki nenadno ugleda rešilno bilko osrečujočega dela
Med kratko pavzo v ateljeju mi Gustav Frohlich zaupa, odkod izvira ona rana na čelu. Zgovorno in navdušeno mi pripoveduje, kako je naposled prišel do vloge, ki se povsem razlikuje od njegovih ostalih dosedanjih, kajti »Sončni žarek« je resničen film sedanjosti. Ljubezen dveh mladih
preprostih ljudi s perečim in usodnim problemom brezposelnosti.
Simpatični umetnik Gustav Frohlich je kreiral to vlogo v štirih različnih verzijah: v nemščini, francoščini, angleščini in nemo! Ko sem se tolikšnemu njegovemu jezikovnemu znanju čudil, mi je mimo grede pojasnil, da se je angleščine priučil v Hol-ly\voodu, kjer je prebil pred tremi leti daljšo dobo.
»Sončni žarek« je prvi nemški film. ki ga je Pavel Fejos posnel s Frohlichom in svojo ljubljenko Annabello. Fejos, ki polaga na izražanje nemih slik največjo paž-njo, je našel za mimično izražanje Anna-bellinih prizorov čisto novo umetniško metodo. Uporablja namreč svojevrstne zvoke bobnov, ki zamaknejo dovzetno in občutljivo umetnico v neke vree transa, iz kate-
rega se Annabella nenadkriljivo umetniško izživlja.
Film »Sončni žarek« je Fejosevo lastno delo. Po prvotnem osnutku bi se naj bil imenoval »Dva čuteča človeka v brezčutnem mestu«. S »Sončnim žarkom« je Fejos ustvaril resnični dunajski film s pristnim lokalnim koloritom. kakor ga sicer pri hollywoodskih filmih tako često pogrešamo.
Vsak naročnik „Jutra" je zavarovan
za 10 000 Din!
Mestna občina mariborska javlja tužno vest, da je njen zaslužni in dolgoletni občinski svetovalec gospod
Niha
poštni poduradnik v pokoju
dne 27. maja 1933 preminul.
Pogreb blagopokojnega se bo vršil v ponedeljek, dne 29. maja 1933 ob 17. uri na mestnem pokopališču na Po-brežju.
Mestna občina mariborska bo ohranila blagopokojnega v trajnem častnem spominu!
Maribor, dne 27. maja 1933.

M ALI OGLASI
Služboddbi
V<taJta heseda 50 par: za daw>n;» naslov« ali ia šifro na 3 L>in. (1)
Natakarico
■fju'ir.0 in prik iuplji v p m-w» nj osti, iny> im k fl vcije i-n "3000 Din. sprejmem * 1. ju tri jem v boljšo io prometno gvH»ri't»o na Gorenjskem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 1G450-1
Natakarico
tedne zunanjosti, prijazno, pridno Ml pošteno, sr>'«>m<*m. Potrebna kavei-ja 2000 Dio. Rozi.n Justina. Trbovlje.	16435-1
Snažno dekle
dos to. Jw>. ki zna kuhati, sprejmem v »talno siuibo k maijbmi družim. Na*iov v o.g'asnem o»ideku »Jutra«.
163ftvl
Sobarico
polten«. ztiM«ži*o minSi»e»
jezika. sprejme v »t »i no a «.»>. botei v Ljaibijeni. — PoDradb" s sprič»va!d In diiko pod Šifro »Sp-etna« n* oc'asni oddelek »Jutra« 16393--1
Organizator
ia i« ta novi tov druibe. sa p-evz.csn vpeljanega pod jetja dvojine vrednosti, se išče proti d*rbri nagradi 'm e-vent. službi. Pmmidbe n« jv>d "i frVfCO »Jnwa« v Ma-ihoru pod »Kil 70.000«.
16427-1
Uradnico
v stroki verarano, i S i e aiekir »tehnično podjetje. — laetaoro^no pisane ponudbe na ogias. oddelek Jutra pod zmačko »Julij 1933«.
16085-1
Frizerko
dobro skromno ter starsj-»o pi akt.ikatU.ko, ki v t*iem l-et-u samostojno ondulira in malti'k i ra. ištV-nn. Pismeno (ali v sredo) »Rapid«. Kolodvorska 35. Ifti&5-1
Damska frizerka
rverfek+na io samostojna, zmožna traj.ne ta vodne ondmacije ter manikure. dobi stalno službo. Nastop takoj ali po dogovoru Ponudbe s plačilnimi pogoji na naslov: Kir«ly Jo-*ip. uvnški in damsk* fri-icr. Murska Sobota.
16BŽ9-1
Politi rko
ki ma dobro politirati. -prejme takoj stoiarst.v-o Gutaik na Vrhniki. 16527-1
Postrežnico
iS?etn. Naslov v ckglafneni ocUie-.ku »Jutra«. 16T>18-1
Prodajalko
m!aj9o mo«. poStervo m do-lavno. sprejmem. Ponudbe aa yglaeni oddelek »Jutra« pod »Mlajša raoi«. 164«9-1
Mizar
kateri vl-oii 6—10.000 Din, dobi sta; ti o me»to. Deimr 2a;am«:M. Poairtidbe na Pii"bli«tao, 7>?greb. II ic« 9 pod br. 342T7. 16455-1
Frizerka
Službe išče
Vsaka beoeda SO par; ta daje-nje nasJo-r« aK za SWro pa 3 Din. (S)
Mlad fant
uroet vojaščine, pride« ln pošten, vajen konj jji vse-dela.	elvžbf na
grajšžini ali aa posestvu, gre ta kočijaža. oskrbnika ili kaj podobneg«. Na,si'or r ogtasnem oddelku »Jutra«.	16473-2
20 letna gospodična
teče nameščen je pri bolj3i družini. Vajena Mrok. kuhanja m Si-va.nja. Nastop takoo ali pozneje. Maslov v oglasnem oddeJ-kn »Jutra«.	16460-2
Kolarski pomočnik
▼	smučk.
":šr,e »!užbe r iidelavanju ■»portnih det, rre tiudd m večjo goapodaretTO ali podjetje kot samostojen kolar. Nastop takoj. Na »lov r oglaMem oddelku • Jutra«.	16481-2
Mizar, pomočnik
kakrSnokoM službo
Nadlog v oglamem oddelku »Jnt.ra«.	10450-2
Dekle
i malo maturo. goM»odioj-•k;m tečajem, vajeoo tr-Soviiie im gOAtflne. vežče kuhanja, želi sluZbe najraje na deieM. Le re»ne ponndfee pol *"fro »Strogo pofct-eaa, pridu* io r«»n«.
16463-2
Damski frizer
diploiriirao, prv-ovrot«n Hi TOrairai) ▼ v»eh deJih, ižče s^uSho TB takoj. »Obarlee«. Trbo^ je H.	1©40* 8
jverfektT«a v traj™ vodmi ta na.T«dnč ondulaciji dobi niiižbi ukoj za dobro plačo. Martin Gjtirta, frizer, Kamrnik.	16508-1
Prvovrstna
kuharica
ki >e S* reč let obol«liim
aa že!o4ou kuhala (dietič-na brana) %t išče. Pismene ty>nuobe i »rnačbo. kje je Službovala, na ogia-s*i! odd ek »Jutra« pod šifro »Di<-t««.	16370-1
Služkinja
«Mno»t.oj.ni kuharica, ki bi nw>ra'a opravljati tudi vsa &rru*n gospodinjska d+«'a, te- tudi de'e na di>mač>-m ▼rtn. t dobrim« »pričevali. d'»b; službo pri t.ričian-k" družirat v Lju.b'jant. Biti mora id-ava i-n (>tara 25 do ZH let. — Ponudbe na oeflas. odde^k ».Jutra« pod »fro »Stalna služba ta pridne in poitene«. 16R79-1
Steparica
ki ona	Šivati us-njate stva
ri m	nahrbtnike. dot>t
e!t»ibo.	Zglasiti ee v dela v
niči v	Vošnjekovj nliei 2.
16388-1
Za veleseiem
»pre;mem več ra7.na.5alk za ™;ačo. Vprašati v Id-rjski 4. v po.n«-del.jek n torek -	16539-1
Sluga-elektrlk
vsestransko tz.i»rjeo in zanesljiv, vešč tudi nemščine, išče službo v Ljtrbljani. — Do.pise na oglas.il« oddelek »Jutra« pod značko »Sing®-elektrik«.	16277-2
Gospodična
ki je dovršila 5«ško meščansko SoJo in je rmo-žna vs.eh pisarniških dol, išče kakršnokoli službo — najraje k obrokom. Naslov: T. Pom«an, S* be borci, pošta Martjajici, Prekmnrje 16391-2
Natakar
veSi kave.rue tu restavracije. star 36 let. išče *!«{-bo. Po potrebi položi tudi kavcijo. Pcnudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod Bnafeko »Natakar«.
16403-2
Odvetn. pripravnik
na ziavrietku enoletne sodne pra.hee, sados^ivši vojaški obveanosri. d^^na t deželo, že!« me^ta pri notarja eventualno odvetniku — prvenstvem-o na de-Dmpise na oglasi« oddelek »Jutra« pod »Notariat, 1. VU. 19S3«.
16471-2
Mož
32 let »tar. želi « l n i b o oskrbnika. biAnika. pa».n«-ka ali sluge — sam al: J 1 r-uži no. imožen »lovenšči ne. srbohrvaščine in nem Sčiu«. vešč v živinoreji, sadjarstvu. vrtnarstvu ta gozdarstvu. Zetm va-jeiia v g(>»podiuistvii hot el. pos-Hh in izprašana kuharica N« Jov pove 3gas.ua »ddelek »Jutra«	16423-2
Pekovski pomočnik
star 29 let, ki ima tudi ot o j obrt™ %t. išče riužbo pod najugodnejšimi pogoiii. Rotit Fortnna.t, Tržič, Ljubljanska cesta šifv. i?.
16030-2
Natakar, vajenec
poštenih eUršev, »e žoU iiučiiti na natakarja.. Po-nudibe n« oglasni oddelek »Jntra« pod »Vajenec«.
1653S-44
Zaslužek
2 žimnici
prodam po miriti remi. —
Gledališka 7, pritličje.
16521-6
Pisalna miza
in sokolski kroj
skoraj noro, naprodaj aa B!«iweisovi cesti 18'TI — levo.	16541-4
Dvonadstropne hiše
s trgovskimi lokali, na zelo prometnem kraju Ljubljane, naprodaj. — Ponudbe pod »400.000« na ogl. odd. »Jutra«
16604-20
Kdor	»asluika,
plača ta vsako besedo 50 par; u oa»k»v ali Šifro S Din. — Kdor d n d i lasiužek. pa n vsake besedo 1 Din, xa dajanj« naslova ali ia lifro pa 5 Din. (8)
Entlanje 1 m 1 Din ažur 1 m 2 Din
pllslranje, montaža brldgestor, pranje ln likanje vezenin. ročno
vezenje, monograml, strojno vezenje ln pred-
tisk najmodernejših vzorcev. Dunajska cesta Ia/TV.	155-3
Pokončevanje
mrčesa
z dvaindvajset let preizkušenim sredstvom, brez strupenih plinov. Stanovanje takoj zopet porabno! Miroslav Zor. Dunajska la/IV.
154-3
Belo perilo
ht nogavice
pridem popravljat, ali vi a mem na dom. Ponudbe na naslov: H. Juran, Zelena jama, Prešernova al. 26/1.
16525-3
Krpanje perila
sprejme na dom Jera-j, Ko-lodvorska nl+ea 11. Lub lija-n*.	16675-3
Delavec ozir. sluga
Sče mesto. Položi 5000 Dira kavcij« aH da 1000 Di.n onemu, ki mu preskrbi stalno mes^o. Ponudbe pod »Sluga« na og'asni oddelek »Jutra«. 16400-2
Natakarica
začetnica, poštema. i 1000 Dim kavcije, ?We službe. PotKudhe n« f^asni oddelek »JutTa« pod »20 let«.
16497-2
Službo inkasanta
blagajničar ja aH s lično Selim.	vajen kavarniških poslom. Položim kapitala 4000 Dim in knjižico od 10.000 Din. Preme^jal bi rad službo s 1. julijem. Ponudbe pod »Me« »o« na oglasni oddelek »Jutru«.
16515-2
Trgovsko izobražen
t veliko let prakse prosi za kakršnokoli ?.|užl>o t Ljubljani ali okolici. Cenj. ponudbe na oglami oddelek »JiMra« pod »I>e!a-ven«.	169162
Fant
15 let star. poštenih »tar Sev. se želi izučiti za preciznega mehanika »M t-imehanika. Gre tudi na deželo, i vso oskrbo. Na slof pove oglasni oddelek »Jutra«.	16667 44
Prehrana
Kdor n a d t prebrano plača »a vsak« boeedo 1 Din; kdor išč« prehrano pa za besedo 50 pax; za dajanje na »lova aii šifro 8 Din, Miroma 5 Din. (14) Trgovski oglart 1 Din
Več gospodov
sprejmem na dobro domačo hrano. Hrenova ul. 17, dvorlfiče levo. Trbežnlk.	16590-14
V dosmrtno oskrbo
vzamem osebo z nekaj gotovine. Ptmudbe na ogas. (xid«»lek ».Tirtra« pod š.ifrn »Mimo tiviljedije«. 16582 14
Prodam
Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; z« da janje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za lajanj« naslova ali ta iifro pa 3 Din. (6)
Otroški voziček
globok, skoraj nov, pro dam. Istotam gramo-fon-kovoeg, dobro ohra-nlen. Zaloška c. 7'I.. Moste.	16577-fi
Pult
mi 3 n dolg, skoraj no^
naprodaj pri »Alko«, Gn-sposvetska cesta štev. IS.
165&4-6
Stavbne parcele
raznih velikosti ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 16639-20
Pouk
beseda 1 Din; ia da janj« naslova ali ia šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrukcije, pla-&ajo vsako besedo 50 ;>ar- za šifro aii za dajanje naslona 8 Din. (41
Nemščino
angleščino, francoščino, Italijanščino in klavir poučuje dipl. učiteljica. Kolodvorska ul. U, pritličje.
16468-4
Italijanščino
francoščino, angleščino |n nemščino poučuje diplomirana in rakušena gos«[>a po nizkem honorarju. Gre tudi v hišo. Pavla Kovač. Miklošičeva c. št. 22/111.
1650o 4
Nemško
konverzacijo m pouk nad: izobražena gospa po 10 Dm za aro. — Poljanska cesta št. 13/11 .evo.	14992-4
Kupim
Uglasi trg. značaja |>o 1 Din beseda; za dajanje naslova ali La
šifro 5 Din. — Oglas; socialnega anačaja vsa ka beseda 5*1 par; za dajanje naslova aii za
šifre pa S Din. (7)
Športni voziček
dobro otoranjen, kupim. — Ponud+>e s eew> na naslov: Jošar, Luoova., pošta Petrova, Prekmurj«. 16139-7
Stare stole, mizo
kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »200«.	16641-7
Vsaka beseda 1 Diu; za daja>nje naslova aH za iifro pa 5 Din. (20)
Kupim posestvo
v ceni do 80.000 Din. za vlogo Mestne hranilmice mariborske. Ponudbe na oglas, oddelek »Juua« pod značko »Na Štajerskem«.
16331-20
Hišo
t trgovskim loka'om, 3 minute od električaie že lezuice prodam za 160.<*K) Din. Gotovine potrubno iOO.nOfl Din. Naslo-v pove 0^'asni odd<H»k. »Jutra«.
l(»0a-20
Večjo parcelo
. Stožčah aH St. Vidu kupim. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Plačam v gotovini«.
16586-20
Krasen vrt
TOrrotr* stavimo parcelo v Sip. Šiški (Alešerčeva ul.) ugodno prodam, tudi pre-niiiem. — Pojasoila daj« Valjavec, istolam. 16683-20
S
tanovanje
Vsaka besed« 1 Din; za dajuj« naslova ali za iifro pa fi Dio. (31)
Dvosob. stanovanje
oddam. Stari trg 94/1.
16247-31
Stanovanje
o<idam v vili na Prolah. _ UMotom oddam tudi
podstrešno stanovanje
sobe in kuhinje. Vprašati na Sv. Petra cesti št. 45.
16407-21
Stanovanje
d>vo- ali trisobno, e prttl-klinami odd-im s l. avgu sto-m na Glincah — cesta XlU/4.	16414-21
Dvosob. stanovanje
s kopalnico, služkinj, eo-bo. vrtom io pritiklinami oddam za avgust. BeiigTad, Suvoborsk« 19. 16480-21
Dvosob. stanovanje
komfortno,	oddam takoj.
Pnwv« se	v gostilni I«"!
»Fortuni«	ob Vodovodni
cesti.	16501-31
Točni mirni stranki
oddam na Kodeljevem po ceni sončmo sobo, kuhinjo, pri t »kline. vrt. Vprašati; Jegiičeva 1 od 11.—14.
150I6-?1
Trisob. stanovanje
sončoo, 8 kopalnico, kvin-foituo, plin nova stavi«, oddam julija ali avgusta na Tyrftevi ©esti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	16519 21
1 sobno stanovanje
predsoba, prltlkilne, pod enim ključem za takoj 350 Din oddam. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.
16652-21
Stanovanja
Vsaka beseda 50 par. za dajanje naslova ah za šifro S Dia. (71-*)
Stanovanje
d,veh sob s pritiklinaroo »čem za juftj ▼ Mostah Ponudbe pod »Točno pla čuj-em« na oglasni oddelek »Jutra«. 167)6-21«
Stanovanje
S—3»obr>c, « kopalnico, v centru mesta £uj»im al^ vzamem v najem za 'akoj ali pozneje. Ponudbe na oglas. oddeVk »Jutra« pod mačko »l.lft« 19507-JI/-« 1
Stanovanje
dfv«- aH en o sobno, suho ta solnč-no. iščem za september. Ponudbe na oglasm oddelek »Jutra« pod šifro »Reden plačnik«. 18505-31/»
Stanovanje
tri- ali fcirisobno iščem blizu ceotrm za september. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod »Pločnik toče««.	16544-21/»
Držav, upokojenec
ifcče malo dvosobno stanovanje ali sobe. kabineta in kuhinje s pritiklioanM za dve osebi za juli sli avgust. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Strojevodja«.	16490-2U
Stanovanje
dvo- do trisobno. čisto, •ščem za 1. julij. Ponudbe tva oglasni oddelek »Jutra« pod »V centrn«.
16490-žla
Dvosob. stanovanje
iščeta s 1. avgustom mlada zakonca br»z otrok. — ponudbe n« ogi-vs. oddelek »Jutra« pod »Beka«.
16623-21/«
Stanovanie
sobe ta kuhinje išče uradnica i 1. avgustom. — Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod »V mestiM.
16635-31'»
Sobo odda
Vsaka beseda 50 par: za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (23)
Opremljeno sobo
oddam gospodiu »H geopo-
dični v Jernejevi ulici 8. pritličje, levo — Ljubljana VII.	164(i 5 23
Lepo opremljeno sobo
s posebnim vhodom v mirni enodružinski vili oddam takoj za Din 300.—. — Sredina št. 5 Prule.
16684-32
Opremljeno sobo
s posebnim vbodom oddam stalnemu gospodu. Naslov v očesnem oddelku Jutra 16371-23
Prazno zračno sobo
i vso oskrbe iščem za 2 o®e>bi v b>ižini sv. Jnkoba. Pomidbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod »Cista soba«.
16380-23/»
Gosood
iSče opremljeno soji>Vto sobo s 15. junijem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Peozionrist«.
16561 -33'»
Sostanovalca
oven«., s brano sprejmem v sredini mesta. Naslov pove oeii=md oddelek »Jutra«.
16383-23
Pritlično sobo
s posebnim vbodom z dvorišč« in elektriko oddam s l. junijem na Sv. Petra eesti St- 81.	16412-23
Sobe išče
VsoJta bnseda 50 par: sa dajanje naslova ali za šifro * Din. (2&-a)
Hrano
s stanovanjem
4 dni tedensko (dnevno 30 Diu) blizu tramvaja išče boljši obrtnik. Detijjmo pismeno na »Rapid«. Kolodvorska 36.	16460-23a
Opremljeno sobo
išče gospa za nizko ceno. Ponudite na ogasni oddelek »Jutra« pod »111«.
16180-23a
Solnčno sobo
separiraao Išče boljša gospodična v okolici Tabora, Smartlnska za I. Junij. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Stalno 250«. 16578-23a
Glasbila
Vsaka beseda 1 Dm; za d« jan j« naslova a« za šifro pa R Din. I"26>
Kratek klavir
dobro ohranjen, zaradi selitve ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	16640-26
Priložnostni nakup!
Nov piaivino, s krasnim
zvokom proda Dobrajc v Mariboru. Tattenbachova 21 16428-2«
Pianino
dobro ohranjen instrument kupim. — PoJiud.be ua po-družjiico »Ju t.rc« v Mariboru pod »Takojšnje plačilo«.	16334-26
Klavirji
pianini
Kupujte na obroke od Din 400.—
prve svetovne fa brka te BO sendorfer. Stetnway. F0r. s ter. Petro-f. HOlzl. Str.ngl •ng. t so nesttort>o najboljši! — Lahka precitna mehanika. Prodaja jib a-ključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Gl. Maace
ALFONZ BREZNIK
Aleksandrova cesta 7
(vogal Beethovnove ulice).
Instrumente Godala
bas, čelo, violo, trombo, C-B, vse v dobrem suiiju proda L. Kakor. Zagorje ob Savi.	161-9--6
Vsaka beseda 1 Dm: ta dajanj« naslova ali f za šifro pa 5 Din. (27", I
Nemške ovčarje
7 ;e<laov scare. z rodsjvni-kom. krasne eksemparj« oddani. Prodani tu d i ps:r> — M e t n a r i č. J«*eiiic«.
15444 27
Mlad črn pes
ovčarske pasme, se je v četrtek zjutraj nekaj zatekel. Najditelj naj ga proti uagradi odda v Mariborski ulici 19.	16532-27
Nemškega ovčarja
dve leti starega, čistega, dolgodlakega, izvrstne-z-a, čuvaja, prodam. Priporočljiv za tovarne. Kuuovar, Sv. Križ — Ljubljana.
16315-27
Vsaka beseda 2 Din: ia janje naslova aJi šifre pa 5 Din. (35)
Katera
™nepo<iič.r.A, ločenka »1:, p* vdo^•a. ki bi imela kako trgovino ali obrat, bi botela poročiti ne po lastna krivdi loče-nega, 45 let st«r< - a drž. vjtokojenca, trgiveko naobra.žen^ga, ki je tudi doslej vodil trgovin® — naj poSje naelov s sl'ko, katera se vrne, na oglasna oddelek »Jutra« pod šifro »Državni ujtokojenec
16404-25
Ohfin« Ljnbl j»na Mestni pogrebni zavod
Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil naš iskreno ljubljeni soprog,
oče, gospod
Tomo Petrovec
šolski upravitelj v pokoju in imejitell reda
sv. Save V. r.
danes, dne 28. t. m., po kratki, mukapolni bolezni, previden s tolažili
sv. vere v 74. letu starosti.
Pogreb bo v torek, dne 30. maja 1933 ob V25. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 28. maja 1933.
Globoko žalujoča soproga - otroci — in ostali
sorodniki
U»>J»-I ».mira«._- 'v ■ »■ -•	-----—_—-------——--. ^
Urejuje Davorin Ravljea Izdaja aa konzorcij »Jutra« Adoit Ribnikar. ža Narodno nskarno d. ± kal tiskarnarja ^ranc Jezeršek Za in.er.uu del je o
Aioj'. Novak
Ljubljani