J STlpiJS** I KHJ.tHCA « v CcUU i2cufcu)f j! K !»■ ti* i» LETO XIV. ŠT. 21 TRBOVLJE, 18. MAJA 1961 CENA 20 DIN OBČINSKA KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV V TRBOVLJAH Dosledno izvrševanje nalog Občinska konferenca Zveze komunistov občine Trbov- katerih so sodelovali tudi gostje. Tako lje preteklo soboto je dala izčrpen prerez dveletnega dela, \ ^ to%anS Mlha Mannko opozori, naporov, uspehov in izkušenj v delu komunistov, opozorila je pa tudi na nekatere pomanjkljivosti ter podčrtala, da je treba idejno delo še bolj povezati s konkretnimi nalogami in problemi. — Razen izvoljenih delegatov so se konference udeležili tudi sekretar CK ZKS Miha Marinko, sekretar . okrajnega komiteja ZKS Ljubljana Franc Popit, podpredsednik Republiškega sveta sindikatov Slovenije Leopold Krese, predsednik okrajnega odbora SZDL Ljubljana inž. Vitja Rode, sekretar občinskega komiteja ZKS Zagorje Vinko Kramer-Krištof, predsednik občinskega odbora SZDL Litija Stane Volk in še druid. Sekretar občinskega komiteja ZKS Trbovlje Janez Železnik je v svojem po- 1 fočilu orisal vlogo trboveljskih komunistov v času od zadnje konference do danes. V svojem referatu je zlasti podčrtal, da smo v trboveljski občini napravili korak naprej s tem, da smo fcaali združiti sredstva delovnih kolektivov v komuni, česar rezultat je bi Ir. izgradnja sodobne osnovne šole v kraju ter ureditev vrste drugih komunalnih objektov. Sedaj bo pa naša naloga združevati denarna sredstva za gradnjo Zdravstvenega doma, nadalje, da raz- f Pravljamo o dodatnem družbenem prispevku za namene stanovanjske skupnosti. Komunisti so znali prisluhniti, kako Reševati razne probleme trboveljske komune. vendar pa bodo morali prisluNniti v večji meri na vseh področjih družbene dejavnosti. Zagotoviti bo treba še večji vpliv državljanov na politiko ljudskega odbora. Zato bo treba še večjo pažnjo Posvečati zborom volivcev. Zadnji zbori volivcev so že bistveno vplivali na formiranje družbenega plana komune. Za celotno delo Zveze komunistov in njenih organov v trboveljski komuni v Preteklih dveh letih je značilno prizadevanje, da se razvije še večja idejnopolitična aktivnost, ki bo pripomogla k Nadaljnjemu vsestranskemu družbenemu razvoju ob široki samoupravi delovnih kolektivov. Močno je bilo na konferenci poudarjeno uvajanje novega gospodarskega sijema, o čemer je bilo pr#cej razprav * podjetjih in komuni. Vse to zahteva konkretnejšo in hitro realizacijo neposrednega upravljanja celotnega dohodka v ekonomskih enotah za njihovo ustanavljanje povsod, kje: so dani pogoji *a to. Aktivi Zveze komunistov so pri uveljavljanju družbenega samoupravljanja v Zdravstvu in šolstvu, kjer so delali, dosegli žc lepe uspehe. V razpravi, ki je bila razdeljena na Sekretar Janez Železnik podaja poročilo o delu Zveze komunistov od zadnje konference do danes dve skupini — v eni komunisti iz gospodarskih organizacij in v drugi komunisti terenskih in vaških organizacij ZK — so se razvile živahne debate, v morajo komunisti ▼ sedanjih pogojih čutiti še večjo odgovornost za družbeno dogajanje. Želo obširna je bila nadalje razprava o uvajanju novega gospodarskega sistema, prav tako tudi o uveljavljanju komunistov v organih delavskega samoupravljanja ter na terenu. Konferenca je v zvezi z velikimi nalogami in odgovornostjo komunistov močno poudarila potrebo po sistematičnem vsestranskem izobraževanju, zlasti pa na idejno-političnem področju. Podčrtala je, da je treba idejno delo še bolj povezati s konkretnimi problemi in nalogami. V razpravi je bila prav tako nagla-t vloga komunistov v delu prosvet-vh in športnih društev. Ti se morajo v večji meri zavzemati za uveljavljanje orograma, ki ga narekuje Zveza komunistov v delu družbenih organizacij. Mnogo je bilo razprave tudi o vsebini, metodi in obliki dela osnovnih organizacij ZIC na terenu, da naj se naloge konkretno izvajajo ter prilagajajo de-mnskhn potrebam in stanju. Sestanki OO ZK naj bodo po potrebi, ne pa po *e vnaprej določenem dnevu, redno •••sak mesec isti dan. Vse naloge, ki stoje pred vsemi državljani so še toliko bolj vciftne za komuniste — ki jih je v trboveljski komuni 1355 — katerih delo se pa ponekod ne vidi in ne čuti. Osnovne organizacije bodo morale v bodoče posvečati še večjo pozornost družbeni aktivnosti svojih članov. Več bo treba v prihodnje sodelovanja z vsemi organizacijami na terenu, več razprav in več konkretnega dela — kolektivno je treba prevzemati nase odgovornost za delo, potem bodo uspehi, ko se bomo čez dve leti spet sešii, Še večji — je poudaril v zaključni besedi na kraju konference sekretar občinskega komiteja ZK Janez Železnik. -«r. DVAJSET LET REVOLUCIJE — DVAJSET LET Dnevi, ki ostanejo v spominu 13. maja 1944 je bil ustanovljen oddelek za zaščito ljudstva (OZNA). 13. maja 1943 se je začela sovražna ofenziva v Črni gori, Sandžaku in Hercegovini. V ofenzivah 1945. leta je v Jugoslaviji prenehal organiziran odpor okupatorjevih in kvislinških sil. — Dan zmage narodov Jugoslavije — 15. maja 1945. 22. maja 1942 .so prvič stopila v boj partizanska letala. Formirana je bila I. Krajiška udarna brigada. 22. maja 1942 je bil v Šibeniku ustreljen Rade Končar, član politbiroja CK KPJ in sekretar CK KP Hrvatske. 25. maja 1944 so Nemci izvedli desant na Drvar. l» DVAJSET LET REVOLUCIJE — DVAJSET LET Z OBČINSKE KONFERENCE ZK V HRASTNIKU Komunista vrednotimo no niegovi družbeni aktivnosti Občinska konferenca Zveze ko- . Na ta način bo Zveza komuni-munisfcov v Hrastniku, ki je bila | stav v občini Hrastnik zagotovila v petek, je zelo kritično ocenila ! usmerjevalno vlogo komunistov v delovanje komunistov v tej ob- [ uveljavljanju pravilnega pojmo-čini. Zato je lahko tudi zelo do- [ vanja komune, v upravljanju v fcro ocenila pomen sprememb v družbenih službah, zavodih in sedanjem obdobju družbenega skladih, kjer je pomembna pra-razvoja. Od tod tudi osnovni za- vdlnost odločanja, in v formiranju ključek konference, da je mogoče ( samostojnih skladov po načeiu komunista vrednotiti predvsem družbenega upravljanja, kot je na po njegovi družbeni aktivnosti, primer sklad za družbeni stan-To pa pomeni, da predstavlja dard. Dolžnost komunistov je na-članstvo v Zvezi komunistov samo dalje usmerjanje gospodarske po-dolžhcsti. Najpomembnejša dolž- nost pa je, da se komunisti uveljavljajo z znanjem. V kritičnem poročilu sekretarja občinskega komiteja ZK Hrastnik, tov. Marijana Oražna, je bila izrečena ugotovitev, da je od vell- litike v komuni z izrazitejšo vlogo zbora proizvajalcev, kar zahteva analize. Komunisti bodo morali doseči tudi močnejše sodelovanje državljanov pri izvajanju pomembnejših sklepov, in sicer v zborih volivcev, v sekcijah SZDL, kega števila komunistov v občini j z iskanjem javnega-mnenja z an- kar precej članov pasivnih. Okrog tega podatka so delegati ugotavljali mnoga področja dela, ki zahtevajo večjo prizadevnost komunistov. Vsi so se zedinili, da je potrebno največ pozornosti posvetiti liku in delu komunistov in čvrstiti organizacije. IZ RAZPRAVE SEKRETARJA CK ZKS MIHE MARINKA NA OBČINSKI KONFERENCI ZK V TRBOVLJAH Uveljavljati napredne nazore pri množicah Dom zagorskih rudarjev v Crikvenici Prejšnji teden so v Crikvenici odprli dom oddiha zagorskih rudarjev. V do-•hu bodo skozi celo sezono lahko leto-v*lc skupine z več kot 40 rudarji z njihovimi svojci. K letovanju bodo dopustniki prispevali po 400 din dnevno za vso °«krbo, razliko bo pa prispevalo podaje. Lepo geslo je pokazala sindikalna po-hruinira rudarjev v Zagorju, ki je skle-ds ho svojcem nedavno ponesre-^nih rudarjev v Zagorju omogočila 10-Cnevni brezplačni oddih v tem novozgra-^"crn počitniškem domu. han vajencev v Litiji t>an vajencev bodo v Liliji proslavili , Lo, da bodo sklicali razgovor z va-lcn«t občine Litija. Govorili bodo o vseh Problemih vajencev. Verjetno bo tega nc tudi športno tekmovanje. Na rar-®°v°r z vajenci so povabljeni tudi pred-‘Ovniki ObLO. Ocenjujoč vlogo komunistov pri uvajanju neposrednega upravljanja v izvajanju novega gospodarskega sistema, je tovariš Miha Marinko posebej opozoril na to, da zahteva to delo izredno prc-mišljonost in mnogo preudaren. Člani ZK morajo do kraja doumeti pomen preraščanja proizvajalca v neposrednega upravljavca in se nikakor ne smtjo zadovoljiti z mehanično birokratskim pojmovanjem formiranja ekonomskih enot. Poskrbeti je trebi za to, da bomo ustvarili stvarne oblike in možnosti neposrednega odločanja delavcev. Po primeru trboveljskega rudnika lahko sodimo, da ni vse v formiranju ekonomske enote po oddelkih in obratih, kajti gre za to, da pripravi uprava v čim-večji meri kalkulacije po posameznih deloviščih, celo za posamezna dela. To je pravzaprav ena enota, ki pa nc more imeti popolne ekonomske samostojnosti. Seveda pa bi morala uprava za to ekonomsko enoto preračunati, kakšen je njen dosedanji delež živega dela. — Prihranek materiala, boljša organizacija dela pa sc morata upoštevati pri delitvi sredstev za osebne dohodke. Razmišljati moramo o čimboljšem evidentiranju gospodar|enja posameznih delovnih skupin, da bi vsi delavci jasno in hitro vedeli, kakšen je njihov delež. Komunisti morajo s svojo iniciativo In sposobnostjo predstavi jati jedro v Socialistični zvezi, sindikatih In drugih organizacijah, ki imajo v novem sistemu izredno široke naloge pri uveljavljanju osnovnih, temeljnih principov neposrednega upravljanja. Ker od zgoraj nihče ne bo predpisoval šablon, kako naj se oblikujejo forme za udejstvovanje nepo- miM Marinko suvoci v napravi srednih proizvajalcev, kako naj se decentralizacija opravi, kako naj sc uveljavi princip delitve dohodka, ki naj kot kategorija spreminja medsebojni odnos ljudi v proizvodnji kot celotnem družbenem življenju, se morajo komunisti boriti tudi proti raznim poenostavljenim gledanjem. Nadalje opozarja tovariš Miha Marinko na zastarele tehnokratske pojave, ki zdaj pogrešajo »strumno organizacijo« in se nasploh ne morejo znebiti starih, iz kapitalističnega sistema vzetih oblik gospodarjenja in vodenja podjetij. Nasprotno, predpisi novega gospodarskega sistema spodbujajo in omogočajo širšo in večjo koncentracijo sorodnih in podobnih obratov, kar omogoča proces proizvodnje na višji, širši in modernejši osnovi. Pri tem je vsekakor potrebno skrbeti za solidne odnose med kolektivi, ki bodo tvorili celoto. Zelo pozorni pa moramo biti na to, da ne bo imela pri združitvi koristi samo ena stran. Hkrati je tovariš Miha Marinko opozoril na »filozofiranja«, ki v nasprotni skrajnosti teHjo za tem, da bi kolektiv na neki način sam volil direktorja, kar je iluzorna zamisel, o katere uresničitvi bi lahko morda govorili v daljnfl prihodnosti. Direktorjeva vloga je trenutno natančno opredeljena na njegovo odgovornost proti kolektivu m proti družbi, zato ni razloga za nasprotja med le-tem in delavskim svetom. Naslednje, o čemer jc govoril tovariš Miha Marinko, je aktualno in še nerešeno vprašanje — način obračunavanja amortizacije. Poudaril je, da bi bilo potrebno amortizacijo obračunavati po času obratovanja in ne po določenih letih kot doslej, ker je ta način prišel v nasprotje z interesom hitre modernizacije. Podjetja bt morala skrbeti za to, da nov stroj Intenzivno izkoriščajo, ga izčrpajo in ustvarijo sredstva za nakup modernejšega. Administrativne omejitve so v takem prizadevanju ovira. V skrbi za hitrejšo modernizacijo pa je potrebna predvsem zavestna ! usmerjenost proizvajalcev prt delitvi dohodka. Ko je tovariš Miha Marinko govoril o vlogi komunistov, je poudaril, da člani ZK ne smejo zaostajati za člani SZDL v svoji družbeni aktivnosti. Komunisti morajo znati uveljavljati napredne nazore povsod v družbenem •življenju »n med množicami, da bodo le te spoznale prave interese v razvijanju naše družbe. Nadalje je omenil, da je v šolstvu še dokaj konservativnih mišljenje. Na tem področju so dolžni komunisti ustvarjati pravo w4ušjc in razumevanje ra hitrejše uveljavljanje predpisov s tega področja. Predvsem mora biti šola otrokom privlačna. Mladi tal se morajo z zanimanjem udejstvovati sel v našem družbenem življenju. Pionirske in mladinske organizacije jim morajo (Nadaljevanje na 2. str.) ketiramjem in referendumi in podobno. Skrbeti bodo morali tudi za krepitev stanovanjskih in krajevnih skupnosti, za samostojno reševanje na področju potrošnje, razbremenjevanja žena in razvi-iatnju raznih služb za državljane itd. Pomemben poudarek j« bil dan zlasti spremembam na področju družbenih služb v zdravstvu, socialnem zavarovanju in šolstvu, kjer uvajamo nov način finansiranja. Prav na tem področju je nujno sodelovanje komunistov iz gospodarskih organizacij, ki imajo že velike izkušnje v takem načinu upravljanja. Sploh je potrebno delo komunistov organizacijsko prilagoditi življenju. Precej vem delu v sindikalnih podružnicah in med mladimi komunisti, katerim je potrebno posvetiti posebno pozornost, menda tudi z ustanavljanjem aktivov mladih komunistov. Nekoliko premalo so govorili o novem načinu formiranja dohodka in delitve sredstev in sploh o novih ukrepih v gospodarstvu. Morda je bilo premalo razprave o tem, a več o aktivnosti v podjetjih. Vsekakor je pa spričo dejstva, da ima ta občina 97 % industrijskega prebivalstva, potrebno posvečati prav tem vprašanjem največ pozornosti in dela. Prav tako pomembno področje dela komunistov je v Socialistični zvezi. Kaže, da ponekod komunisti podcenjujejo aktivnost te organizacije. K temu zaključku navaja dejstvo, da so sekcije Socialistične zveze zaživele le v centrih, medtem ko je niz obrobnih krajev prepuščenih iznajdljivosti-Ponekod je bil opažen celo tuj vpliv v organiziranju izživljanja državljanov. Prav tukaj se očitno kaže pomanjkanje poznavanja problemov na terenu. Ob tem so zabeležili mnenje, da je potrebno uveljaviti mišljenje, da je po delovnem času v^ podjetjih mesto aktivnosti komunista na terenu, čigar problemi so njegovi problemi. Po zelo obširni razpravi v obeh komisijah so sprejeli na, zaključnem delu konference delegati sklepe. Istočasno so izvolili nov delegati govorili o pomanVklji- ' občinski komite. Novi mlin ie začel obratovati DELOVNI KOLEKTIV CEMENTARNE SLAVI SVOJ USPEH V našem časniku smo že pisali 0 pripravah in poteku del pri rekonstrukciji trboveljske Cementarne. Kljub temu, da je delovni kolektiv te tovarne v težkem položaju zaradi finančnih sredstev, je vseeno uspešno dokončal prvi del rekonstrukcije. V petek dopoldne je direktor Cementarne, tov. ing. Ivo Pintarič slovesno izročit svojemu namenu nov mlin zaprtega kroga in vseh pripadajočih naprav. Novi mlin je prvi večji objekt, dograjen v sklopu rekonstrukcije cementarne. Hkrati je tudi prvi tovrstni mlin, ki bo začel obratovati v Jugoslaviji. Novi mlin je poslalo ljubljansko podjetje Titovi zavodi — Litostroj. Dnevna zmogljivost mlina je 528 ton ali 22 ten na uro. Stroj je izdelan pri nas. Z obratovanjem novega mlina se bodo občutno zmanjšali produkcijski stroški, ker deluje stroj popolnoma avtomatsko, tako da je pri napravah potrebno le nekaj delavcev. Ostale naprave, ki delujejo v 1 lili sklopu novega mlina, so najsodobnejše. Da pa ne bi prišlo do nesreče, ko mlin začne teči, skrbi posebna varnostna naprava, ki s piskom opozori delavce, če se morda zadržujejo v bližini mlina, da se umaknejo. Dvorano, kjer stoji novi mlin, je projektiral Konstrukcijski biro »Zagreb«. Slavnostni otvoritvi nove naprave so prisostvovali pomočnik sekretarja za industrijo LRS, tov. ing. Vladimir Čadež, direktor Litostroja, tov. Kogovšek, direktor Zavoda za raziskavo nekovin, tov. ing. Turnšek, predstavnik JUCEM (Jugoslovanska cementna industrija), profesor ing. Bngelberg iz Svi-ce, zastopniki vseh cementarn ter drugi predstavniki domačih in tujih cementnih podjetij. V pozdravnem govoru se je direktor Cementarne Trbovlje zahvalil članom delovnega kolektiva za njihovo prizadevno delo in poudaril, da je bila ta delovna zmaga težka, da je pa zato tem bolj vredna. Obenem se je zahvalil tudi vsem domačim in tujim part- nerjem, ki so sodelovali pri gradnji novega objekta. Ko bo 1. 1962 dokončana celotna rekonstrukcija že zastarele trboveljske Cementarne, se bo letna zmogljivost tovarne povečala od dosedanjih sto deset tisoč ton na sto dvainsedemdeset tisoč ton cementa. jas Trboveljski Partizan na Mrzlici V nedeljo, 21. maja, bo društvo Partizan iz Trbovelj priredilo za vse svoje oddelke in sekcije izlet na Mrzlico. Namen izleta je, da oddelki društva izvedejo razne športne igre v naravi in spoznajo naše zasavske vrhove. Vabljeni bodo tudi pionirji iz Hrastnika in Zagorja, da bi se me3 seboj pomerili v igri »Med dvema ognjema«. Partizan Trbovlje vabi Zasav-čane na ogled tega tekmovanja na priljubljeni gorski postojanki Mrzlici. Slavko Gorjup M OBRAZI S’ i n POJMU . v,- -v Kaj, te bi vendarle poskusili WNiRnmmHNinH!Hiuitmi!iimHii!iimiHmiiiiiiiimi!!iimiim!ii'ir;mmit!i!ir.i!Himm niti preti združitvi, temveč o štev. Nemara bi sc bilo vredno | nečem, kar bi morda tudi sodilo zgledovati po TVD Partizan. To s || ' -v krog tega razpravljanja ali pa društvo, sem slišal, ima aktiv = tudi ne. Gre za nešportne odnose, komunistov. Ali r.e bi tudi v ime- g za nezdravo odločenost, da naj ra ' novanih društvih sledili temu |g |fp| vsako ceno zmagata — obe zgledu? Nemara bi ta aktiv lahko = -.>.<».( moštvi. Čeme drugače, pa magari pokrenil akcijo za ustanovitev g . afefl « surovostjo. Pa le je vseeno po- kluba pri športnem društvu, kjer g 'y,,~ yj raz (eno moštvo mora vedno iz- bi se (lani srečavali v razvedrilu g in razpravah o tem, kako izbol]- = šoti delovanje in kako razširiti g športno delovanje v društvu. g Na neki način se bomo morali g lik športnika tudi jg premagan, medsebojno obmetavat, j? M {Q aU 07W panogo }porta> g temveč tudi za vzgajanje družbi g primernega državljana — tova- g riba! Na mnogih mestih in v razlil- gabiti, a le je rezultat neodločen, potegogovarJal z voditelji ZAH o nadaljnjem poglabljanju sodelovanja med obema državama. V Kairu zaseda pravkar tudi tehnični odbor arabskih držav. Vsekakor pa so v središču pozornosti priprave na preliminarno konferenco dvajsetih izven-blokovskih držav, M naj bi pripravila vse potrebno za sestanek šefov blokovsko neangažira-nih držav iz vsega sveta. Pobuda predsednika Tila, Naserja In Sukarna o tej konferenci je vzbudila v vsem svetu izredno veliko zanimanje. Ni dvoma, da bo prav ta konferenca potrdila moč in širino poli-tike nepjovezovanja z bloki v sodobnem svetu in bo tako moč- Konferenca nevezanih držav no vplivala na pozitivno urejanje odprtih mednarodnih problemov (n okrepitev miru v svetu. Vse trt države, ki so dale pobudo za konferenco šefov Izven-biokovskih držav: ZAR, Indonezija in Jugoslavija, so zdaj v tesnem medsebojnem stiku In v stiku z Indijo, da bi sprejele neposredne ukrepe za »klicanje pripravljalnega sestanka, kakor tudi za sklicanje konference same. Pripravljalni sestanek bo predvidoma že konec tega meseca v Kairu. Povabilo, naj se udeleže popravljalne konference v Kairu, je sprejelo vseh 20 povabljenih držav. To dejstvo samo p>o sebi dovolj zgovorno priča o tesni povezanosti interesov blokovsko nepovezanih držav, posebno kar zadeva njihov boj za ohranitev miru v svetu. S tem v zvezi dobiva ideja e sklicanju konfe- rence šefov izvenblokovskih držav še poseben pomen. Očitno je namreč, da ta konferenca ne bo samo pomemben mednarodni dogodek, pomembna manifestacija enotnosti nepovezanih dežela, marveč, da bo tudi izhodiščna točka za ilroko akcijo teh držav v smeri popuščanja napetosti v svetu In izglajeva-nja blokovskih nasprotij. Število blokovsko nepovezanih držav v svetu hitro narašča in s tem narašča tudi njihov vpliv na mednarodno dogajanje. Z enotno usmerjeno akcijo vseh teh držav pa bo moč ta vpliv še povečati. Zlasti je pomemben vpliv. Vi ga te države imajo v organizaciji Združenih narodov. To se je še posebej odrazilo na XV. zasedanju Generalne skupščine, kjer so prav blokovsko nepovezane države največ prispevale k izgrajevanju nasprotij in normalnemu poteku zasedanja. — Prav po zaslugi teh dežela so bile Izglasovane nekatere por membne resolucije, tako o ureditvi kongoškega problema, o odpravi kolonializma itd. Tndi resolucija petih držav o popu-ščanju napetosti med blokbro* je doživela ugoden in širok odmev med vsemi članicami OZN, čeprav iz proceduralnih razlogov ni bila sprejeta. Spričo naraščajočega vpliva nepovezanih dežela na sodobno svetovno dogajanje in vse močnejšega vpliva teh dežela na države, ki so iz tega ali onega vzroka še vedno v okviru blokov, bo preliminarna konferenca v Kairu, predvsem pa konferenca šefov nepovezanih držav, pomemben mejnik na poti k enotnemu bloku, brez blokov in brez vojnih groženj. I in iiinini 11 iinn mm u 11 fmmTmiiiiimiitimMiimiimiiiiimimmMH Jubilej, ki ni samo jubileji Zadnji teden smo se — kakor že tolikokrat doslej — večkrat srečali z njimi. Ce bi vprašali v teh dneh katerega koli prebivalca Zagorja, bi vam povedal: to so naši jubilanti —- naši godbe- Iz razprave Mihe Marinka (Nadaljevanje 0 1. strani) nuditi za to vse pogoje. V teh organizacijah naj dobivajo na privlačen način vpogled v naše družbeno dogajanje in ▼ nedavno preteklost. Mladinski organizaciji morajo zaradi njene velike od- govornosti posvečati komunisti veliko skrb. Zelo važno je, da se čuti mladina ▼ svoji dejavnosti povsem sproščena, da ima tudi dovolj zabave, ki naj ji hkrati ustvarja moralni lik socialističnem člo- veka. Ob tem pa ne gre preobremenjevati učiteljev in tudi zdravstvenih m drugih delavcev z delom v političnih ali podobnih organizacijah. Zanje moramo poznati pravo mero, ki jim bo omogočala opravljati njihovo glavno nalogo. , niki, ki praznujejo letos že 100-ktnico ustanovitve. In res je tako. Godba na pihala delavsko prosvetnega društva Svoboda center Zagorje ob Savi je zadnji teden — z razstavo v Stekleni dvorani Delavskega doma, z nekaj nastopi in naposled z jubilejnim koncertom v soboto zvečer v veliki dvorani Delavskega doma — praznovala svoj stoti jubilej. Skupaj z njo pa 10-letnico ustanovitve še zabavni orkester, ki prav tako deluje v okviru tega delavsko svetnega društva. 100 let je pravzaprav dolgo razdobje. In pred tOO leti se je v Zagorju odločila skupina ljudi, da ustanovi Rudarsko godbo, ki naj zabava rudar »e zagorske premogarske doline. Rečeno — storjeno! Leta so tekla. Ko je začel zagorski delavski razred borbo za lepši jutrišnji dan. so se mu v tej borbi pridružili tudi zagorski godbeniki in mu pomagali. Vse tegobe so tako doletele potem družno — kakor proletarce — tudi godbenike. Toda vztrajali so. In ko je napoči! čas oborožene ljudske vstaje, so se zagorski godbeniki vključili v narodnoosvobodilno gibanje. Sodelovali so v godbah Glavnega štaba NOV in PO Slovenije ter VII. korpusa. Prenekateri godbenik je v tej borbi daroval za domovino tudi življenje. Napočil je toliko let pričakovani trenutek: zagorski godbeniki so z vsemi močni zaigrali novi domovini v pozdrav. Leta so tekla. Zagorjani so se s svojimi godbeniki mnogokrat srečali. Ko se je 1952. leta porodila misel o ustanavljanju delavsko prosvetnih društev Svobod, so se člani zagorske Rudarske godbe vključili v tedaj ustanovljeno delavsko prosvetno društvo Svoboda II Zagorje - Toplice. Po združitvi obeh zagorskih delavsko prosvetnih društev pa delujejo zdaj v okviru delavsko prosvetnega društva Sgoboda-center Zagorje. V zadnjem času so uspeli vključiti precej mladih nadarjenih godbenikov. Re in še bodo lahko Zagorjani prisluhnili igranju svojih godbenikov, ki Jih velikokrat razveselijo s svojimi nastop*« Tudi zabavni orkester je v K) svojega obstoja dosegel precejšen predek, zlasti še v zadnjem časa, ko ** je z gostovanji v številnih krajih V° Sloveniji pridobil sloves. Sto let je precejšnja doba. Zato lej godbe na pihala delavsko prosvetnega društva Svoboda Center Zagorje ni samo navaden jubilej. Kajti pr^ 100 leti ustanovljena Rudarska godba j it Zagorja sodi med prvo ustanovljene glasbene skupine v tistem času pri n*** In ko tako ob jubilejih pregledujem0 opravljeno delo, ne moremo mimo teg*> da ne bi jubilantom — godbi na pihal* in zabavnemu orkestru delavsko p*9' svetnega društva Svoboda-center Zagorje — zaželeli v prihodnje kar največ uspehov v nadaljnjem delu. Zlasti P* še, da bi vztrajno vzgajali tudi vnapKJ nov rod zagorskih glasbenikov. Sobotni jubilejni koncert in cnoduŠfl0 priznanje obiskovalcev prireditve *** pa lal^ko godbi na pihala in zabavnem0 orkestru samo v spodbudo. ZBOR PROIZVAJALCEV JE RAZPRAVLJAL O VAŽNIH NALOGAH Stalna krepitev skladov podjetja Geje m ostali delegati poslušajo na konferenci ZK v Trbovljah reterat sekretarja Janeza Železnika Pozdrav predsedniku Titu Tud! letos pošiljajo rejci golob-sel pozdrave predsedniku Titu za njegov 69. rojstni dan. Štafeta golob-scl, ki je krenila pred dnevi iz Ljubljane proti Mariboru, je preletela tudi Zagorje ob Savi. Prejšnji teden pa so br/cli po Savi mimo Zagorja tudi kajakaši ,ki nosijo štafeto Brodarske zveze Jugoslavije za rojstni dan predsedniku Titu. Koristen seminar Z namenom, da se kar najbolj seznanijo z novim gospodarskim sistemom in tako spoznajo tudi vse iz njega izhajajoče naloge, bodo v Zagorju priredili seminar za člane občinskega sindikalnega sveta, za predsednike sindikalnih podružnic ter za odbornike zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora. Na seminarju pa bodo zraven tega govorili še o novih metodah dela ter o decentralizaciji delavskega samoupravljanja ter *• zvezi s tem o ustanavljanju obratnih delavskih svetov oziroma delavskih svetov ekonomskih enot. Razstava ob 20-letnici JLA Ob koncu prejšnjega ledna je bila v spodnjih prostorih Delavskega doma v Zagorju odprta zanimiva razstava »Jugoslovanska ljudska armada 1941—1961«. Z razstavo so prej obiskali že nekatere drup: kraje v ljubljanskem okraju, iz | Zagorja pa so jo prenesli v Trbovlje. V Zagorju je razstavo obiskalo precejšnje itevilo prebivalcev, obiskala jo je pa tudi šolska mladina. Republiška revija gledaliških amaterjev v Zagorju V Velenju in Kopru so se zbirali najboljši gledališki amaterji leto za letom, da pokažejo svoje znanje, letos v juniju pa se bodo I1 najboljše igralske skupine amaterskih gledališč pomerile v Zagorju v tamkajšnjem novem Delavskem domu. tča reviji v Zagorju bo sodelovalo 9 do 10 najboljših skupin, ki jih je izbrala posebna žirija. Med njimi bodo najboljše amaterske skupine po zaključku revije, ki bo trajala od 3. do 7. junija, pre- 1 jele priznalne diplome, najboljše ocenjena gledališka amaterska { skupina bo pa sodelovala na zvezni reviji amaterskih odrov na Hvaru. Naš prisrčen pozdrav drugi izmeni pripadnikov JLA - graditeljem zasavske ceste •Zasavski tednik«, glasilo SZDL Litija. Hrastnik, Zagorje in Trbovlje. Tiska iasopisno podjetje •Gorenjski tisk« v Kranju. -Ureja uredniški odbor. - Odgovorni urednik: Stane Šuštar. -Naslov uredništva la uprave: Trbovlje, Trg revolucije U (telefon 80-191). poštni predal 82. - Tekoči račun pri Komunalni banki Trbovlje 600-79-1-148. -Letna naročnina 600 din, mesečna M din. -Posamezna številka 20 dinarjev. Savska soteska med Rezikami in Zagorjem je oživela. Vesela pesem, smeh, udarci lopat in krampov, detonacije min in drug trušč so zdaj za nekaj mesecev in potem za vedno začeli preganjati Idiličen mir na desnem bregu reke Save. Ze lansko leto So prišli med na*. Z neuklonljivo voljo In ■ požrtvovalnim delom so zgradili odsek nove Zasavske ceste od Pasjeka do Renk. Letos bo gradila odsek nove Zasavske ceste Renke—Zagorje druga Izmena pripadnikov naše Jugoslovanske ljudske armade. Z zagorske strani bodo zagoreli fantje spet odstranjevali kubik za kubi kom zemlje in kamenja. Spet bodo betonirali oporne zidove. Spet bodo tekmovali s časom in kubikl. Nobenega dvoma ni, da v tej tekmi ne bodo postali zmagovalci. Odsek nove Zasavske ceste Renke—Zagorje bo do predvidenega roka prebit. To lahko zapišemo z vso gotovostjo. m S Za čas od 18. do 20. maja. Med 19. in 22. majem deževje. Lepo vreme »e pričakuje okoli 26. in 27. maja. V ostalem bo prevladovalo sončno vreme ■ pogostimi krajevnimi nevihtami in plohami. Dr. V.------ Kakor lansko leto. se bomo tudi letos potrudili, da se bodo pripadniki naše Jugoslovanske ljudske armade, M bodo gradili Zasavsko cesto, počutili v Zasavju kar najprijetneje. Z nastopi in gostovanji raznih kulturno prosvetnih skupin pa se bo tako še bolj utrjevala povezanost nate Jugoslovanske ljudske armade s prebivalstvom. Športniki pa si bodo na številnih prireditvah po vsem Zasavju izmenjavali izkušnje. Hitro, kar prehitro bo minil čas, ki ga bodo pripadniki nate Jugoslovanske ljudske armade preživeli med nami v Zasavju. Težko bo slovo, tako vam kakor nam. Vsem skupaj. Sicer pa drugi izmeni pripadnikov nate Jugoslovanske ljudske armade, ki začenja z deli na odseku nove Zasavske ceste Renke—Zagorje, nat prisrčen pozdravi Razstava o razvoju JLA ZROP občine Trbovlie je pripravila v minulem tednu dvodnevno zanimivo razstavo o razvoju JLA. Namen razstave je bil, obuditi spomine na tetka partizanska leta, sam prikaz razvoja fiate Armade iz prvih majhnih partizanskih odredov do njene dosedanje moči, ter seznanili mladino s potekom razvoja od najbolj enostavnih do najsodobnejših tipov orožja. To zanimivo razstavo si je ogledalo približne tlaoč ljudi. Na zadnji seji, ki je bila 9. tega meseca, je zbor proizvajalcev občinskega IjutMkega odbora Litija poslušat obširno poročilo o poslovanju in perspektivnem razvoju podjetja Lesna industrija v Litiji. 2e t letu 1957 je jzrjglo do »družitve treh samostojnih obratov lesne stroke v skupno podjetje Lesna industrija. Ta ukrep, ki ga je napravil takratni ctoStnski ljudski odbor, je prinašal Izredno pozitivne rezultate, saj je podjetje doseglo iz leta v leto boljše uspehe. V zadnjih treh letih so v podjetju začeli s I. fazo rekonstrukcije podjetja, in sricer predvsem na področju izdelovanja furnirja. Hitrejši razvoj je razviden že iz tega, da Je podjetje doseglo v letu .1960 za 91 % večji dohodek kot ga je imelo leta 1957. Tak razvoj in napredek so pa v podjetju dosegli Z večjo produktivnostjo dela, z boljšo izrabo notranjih rezerv in z mehanizacijo posameznih faz proizvodnje. Dokaz za tabo trditev je že v samih podatkih o zaposlitvi delovne sile, saj je bilo leta 18J-7 zaposleno 187 ljudi, lani pa le 16i Gotovo Je, da se Je taka produktivnost odrazila tudi pri izboljšanju osebnih dohodkov vseh zaposlenih. V letu 1960 so osebni dohodki za 107*/, večji kot leta 1957. V podjetju pa računajo, da bo še nadalje rasla produktivnost in z Seja gradbenega odbora za gradnjo bolnišnice v Trbovljah Mladina je že napovedala svojo močno udeležbo pri gradnji nove bolnišnice v Trbovljah. Podrobnosti o začetku gradnje ht o nadaljnjem sodelovanju pri gradnji bodo obravnavali na današnji seji gradbenega odbora za gradnjo bolnišnice. Seja sekretariatov občinskih komitejev LMS zasavskih občin V četrtak ao ae v Litiji sešli sekretarji občinakih komitejev LMS zaaav-•kih občin. Razpravljali ao o praznovanju Dneva mladosti, o praznovanju Dneva vajencev in o proslavah za 20. obletnico vataje. Na tej aeji ao sklenili, da bodo uvedli kartoteko za kadre, s čimer at bodo ustvarili pregled delovanja aktivistov LMS. Nadaljevanje del pri ureditvi nove ceste separacija - Loke V Zagorja nadaljujejo letos z lani začetimi deli pri ureditvi nove ceste Separacija—Loke. Dela kar zadovoljivo napredujejo, upajmo le. da bo leto« delavcem nekoliko bolj naklonjeno vreme, kakor je bilo lansko leto. In da bi sc že s koto začel razvijali aa tej mat cesti tudi promet. ^ njo tudi osebni dohodki zaposlenih ljudi. Za podkrepitev dejstva, da je gospodarjenje v podjetju na dobri poti, govori tudi stalna krepitev skladov podjetja. V korist skladov ae je povečal procent v letu 1980 proti "letu 1957 za 9 odstotkov. Tudi primerjava doseženega celotnega dohodka na zaposlenega je zalo ugodna, saj m je celotni dohodek od leta 1957 do leta 1960 povečal na 1 zaposlenega za 121 odstotkov. Podjetje je sklenilo, da bo nadaljevalo z rekonstrukcijo predvsem žagarskega ln mizarskega obrata ter koncentriralo to delo na enem mestu. Perspektivno J* ta rekonstndccija umestna In je v nošena tudi v okrajni in reptšr liški družbeni plan. Odborniki zbora proizvajale«’’ so se v razpravi dotaknili vpr*' Sanja surovin, vprašanja tržišča in vprašanja žag — venecijjank, ** slabo izkoriščajo surovino. V nadaljnji razpravi se je št' kazalo, da ima podjetje glede pl*' siranja svojih izdelkov na notr*' njem in zunanjem trgu ugodne pogoje, zlasti glede furnirja, težje pa je vprašanje surovinske ba*c' ki bo zadostovala le še za nek*' let, potem bo pa potrebno usrT1f' riti proizvodno furnirja z ek*0" taml. Dne 18. maja seja občinskega ljudskega odbor9 Na tej seji bodo obravnavali in sprejemali družbeni plan občine Trbovlje za leto 1961, proračun občine Trbovlje za leto 1961 In zfclefmi račun o izvršitvi proračuna za leto 1960. Na kratko po domovini 30 LET SLOVENSKEGA POROČEVALCA V okviru proslave dvajsetletnice ljudske revolucije so 10. maja odprli v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani razstavo Slovenskega poročevalca — organa Osvobodilne fronte slovenskega ljudstva, katerega prva številka je izšla 10. maja 1941. 1 2 OKRAJNA KONFERENCA LJUDSKE TEHNIKE V LOGATCU j. V nedeljo, 14. maja, je bila v Logatcu v dvorani nega doma V. okrajna konferenca Ljudske tehnike. Na k° t ferenci je bilo podano poročilo o dosedaniem delu ’-f,( glavnem se je pa razprava razvijala o vlogi Ljudske v novih pogojih samoupravljanja. OBLETNICA SLUŽBE NOTRANJE VARNOSTI V vrsti pomembnih datumov iz naše ljudske revolucije zasluži posebno pozornost 13. maj — dan službe notranje varnosti. Pred dvajsetimi leti se je hkrati s prvim: organi ljudske oblasti začela ustanavljati tudi varnostna služba. Čeprav je ta služba delovala že od leta 1941, je pa uradni datum njene ustanovitve 13. maj 1944. > Na dan 13. maja to bile po vsej državi proslave. Tako so tudi postaje LM v Litiji, Zagorju, Hrastniku, Radečah in Trbovljah imele svoje interne proslave te pomembne obletnice. 3 4 TAM ZNIŽAL CENE SVOJIH IZDELKOV us' Na tiskovni konferenci v TAM je generalni d',c,c-Tovarne avtomobilov v Mariboru — TAM, inž. Stoja'1 Jj^lt have, pred predstavniki tiska ob osvojitvi licenčnega TAM 4i00 poudaril, da je delavski svet tovarne ** danju ob analizi proizvodnih stroškov in nb vpliva novih gospodarskih instrumentov sklenil, da cene svojih vozil povprečno za 7,2 odstotka. KOROŠKI SLOVENCI V BEOGRADU V Jugoslaviji gostuje moški pevski zbor koroških Slovencev v Beogradu. Pevci so prispeli v Beograd že v četrtek, 11. maja, ter imeli se isti večer uspel koncert v dvorani Delavske univerze »Djuro Salaj*. Iz Beograda je zbor odpotoval v Zagreb, kjer je prav tako priredil uspel koncert. 94-članski pevski zbor bo na svojem gostovanju po nosi državi izvedel približno 20 zbo- 5 STATISTIČNA KONTROLA V STROJNI TOVARNI TRBOVLJE Prijetno je na soncu Proslava 20*letnice vstaje v Litiji Mladinska vodstva občin Zasavja so se ‘odločila za živahno aktivnost v proslavljanju 20. obletnice vstaje. Predvsem so opozorili na važnost poudarka prilagoditve pouka zgodovine v šolah vprašanjem socialistične morale in podobnim temam, primernim praznovanju 20. obletnice vstaje. Mladina bo po televizijskih prenosih sledila dogajanju praznovanja v Titovih Užicah. Udeležili so se množičnega partizanskega pohoda na Janče, julija bodo pa organizirali sre- vseh udeležencev te proslave bosta iz Zasavja dve tretjini mladina. Za zbor mladinskih brigad bodo zbrali iz vsega Zasavja vse kmečke MDB iz zveznih ak£j, kot tudi vse člane MDB iz lokalnih akcij in vse člane MDB iz lanskoletnih akcij. Republiškega pohoda mladine po poteh revolucije se bo udeležilo 81) najboljših mladincev okraja, od tega 12 iz Zasavja. Prav tako se bodo udeležili športnega festivala v Ljubljani. Na tem Čanje vaških aktivov mladine Zasavja, festivalu bodo sodelovali, iz vrst mla- Organizirali bodo nastope po vzorcu radijskih oddaj »Pokaži, kaj znaš« v Kresnicah. Centralne proslave v Ljubljani se bo udeležila v največji meri mladina. Od dine vsi atleti, ki še niso registrirani v športnih klubih. Razen tega bo razpisan še natečaj za najboljša dela iz vseh zvrsti umetnosti. (Nadaljevanj« in konec) Vse to so v Strojni tovarni Trbovlje izvedli. Tehnolog kontrolnih postopkov predpisuje kontrolne postopke, nekvalificirane delavke pa, ki so absolvirale 14-dnevni tečaj, preverjajo njegove zahteve. Posledice so zelo zanimive. Kontrola j? postala skrajno dosledna. Vsako odstopanje, pa tudi najmanjše in utemeljeno, je postalo nemogoče. To, kar je zahteval konstruktor In tehnolog, je postalo sveto, kar je pa tudi edino pravilno. Kontrola je postala neke vrste ».Šiptar na straži«. Istočasno so pa prenehali vsi prepiri med delavcem in kontrolorjem, ker 9e je delavec dobro zavedal, da tudi z najbolj utemeljenimi argumenti kontrolorja ne bo mogel prepričati, ker mu strokovno ni dorasel v debati, njegova moč in dolžnost je pa v tem, da se striktno drži predpisov. Prišlo je celo tako daleč, da je kontrola kljub vsem prepričevanjem zaradi napake konstruktorja prevzela kot dobro le to, kar je bilo v montaži neuporabno, medtem ko je montažno dobre kose izločila kot izmet. Ta pojav je pa sprožil reakcijo, ki smo jb pričakovali, da bo namreč konstrukcija prva prišla pod udar statistične kontrole. Ponovno je bilo potrebno preveriti vse predpisane tolerance in jih delno tudi popraviti. Konstruktorji sedaj vedo, da se bo vsak kos izdelal točno v toleranci, katero so predpisali, ter temeljito premislijo, preden se odločijo, v vsakem dvomljivem primeru pa takoj pokličejo na pomoč tehnologa. Kontrola je torej indirektno povzročila, da je delo v konstrukciji postalo mnogo boli precizno. Tehnolog kontrolnih postopkov pa ne vpiše na kontrolni karton, ki se obesi na obdelovalni stroj, samo kontrolne postopke, temveč tudi periodo obhoda in prevzema po kontrolorju. — Ta perioda je krajša ali daljša, odvisna pač od časa, ki je potreben za eno operacijo. Ce je predviden prevzem vsako uro, potem mora kontrolor v teh časovnih Intervalih priti k stroju in prevzeti že zgotovljene kose. Rezultat vpiše na kontrolni karton, iz katerega je razvidrfa gostota napak in pa mesta, kjer KOVINARSKO NASELJE V ZGORNJIH TRBOVLJAH Hišni svet dobro dela Kovinarsko naselje v Zg. Trbovljah je pravzaprav eno mlajših naselij v Trbovljah, saj so se stanovalci vselili konec 1. 1959. Takoj po vseljev&nju v nova stanovanja so izvolili Bedemnajst-č lanski hišni svet. In sedaj pobesimo malo delo hišnega sveta tega' naselja. Najvažnejša naloga hišnega sveta je bila - pregled vseh stavb in ugotovitev morebitnih napak in pomanjkljivosti, ki so bile nastale pri graditvi. Ugotovili so nekoliko napak pri napeljavah in pri gradnji balkonov. Graditelj je moral to popraviti zastonj, ker bo te pomanjkljivosti odkrili v garancijski dobi. Važna jc bila tudi ureditev zelenih površin okoli naselja. Nekaj drevja so že zasadili, v načrtu pa imajo še celotno ureditev zelenih površin in ureditev lepotičnega grmičevja. Investitor jim je pa zagotovil, da bodo kmalu asfaltirali šeststo metrski odcep cestišča od glavno ceste, tako da bi se izognili polivki in blatu. Najbolj pereč problem tega naselja je pa vsekakor čimprejšna ureditev nujno potrebnega otroškega igrišča. V naselju živi približno devetdeset družin z okoli sto dvajsetimi otroki. Pravzaprav se je hišni svet skupaj z vsemi stanovalci nenehno trudil, da bi našli izhod. In ne samo hišni svet temveč tudi stanovanjska skupnost Zg. Trbovelj se skupno z njimi trudi, da bi čtmprej rešili novanjska skupnost ponudila, naj J da hišnega sveta. Upajo, da bodo bi uredili Dolinškovo ledenico j igrišče uredili v enem ali dveh tako, da bi otroci le dobili svoje ’~*:v igrišče. Toda zaradi prevelike oddaljenosti od naselja in zaradi dveh prometnih cest, ‘ki bi delile naselje od igrišča, in zaradi nevarnosti morebitnih nesreč hišni svet ni mogel sprejeti te ponudbe. V iskanju novih rešitev so se dogovorili s SGP »»Zasavje«, da jim bodo odstopili svoj dosedanji skladiščni prostor takoj, ko bodo zgradili novo skladišče pri Komunali. Stanovalci so sklenili, da bodo sami uredili igrišče in vse naprave zanj, tako da bi bifi stroški ureditve otroškega igrišča čim manjši. Vse ostale morebitne stvari, ki jih ne bodo mogli sami napraviti, bodo pa kupili iz skla- letih. Da ne bi imeli prevelikih stroškov s tekočimi popravili vodovodov, instalacije in z ostalimi popravili, so ustanovili lasten servis za vodovodna in instalacijska dela. Nakupili so že vse potrebno orodje, delovati bo pa servis začel potem, ko bodo zanj našli ustrezen prostor. Z lastnimi sredstvi so kupili žalujke za vseh pet stanovanjskih hiš. Zaželeno bi bilo, da bi nekateri stanovalci tega naselja spoznali, da vmesni prostori med hišami niso namenjeni za vrtove, temveč za zeleno travnato površino in da bi tudi sami bolj poprijeli pri ureditvi naselja. se napake pojavljajo oziroma krivec, ki je napako povzročil. Ce povežete ugotovitve kontrolorja, ki se na kartonu vnesejo v koordinatni sistem s črto, dobite sliko delavčeve kvalitete. To pa psihološko zelo vpliva na mentaliteto ljudi. Pri navedenem načinu in kontroli dela je ocena vsakega delavca več ali manj subjektivna. Antipatija^ predpisi, ljubosumnost itd. lahko vplivajo na oceno delavca, ki se tega tudi zaveda. Statistična metoda pa odpravi vsako subjektivnost. Kontrolni karton točno pove, kaj delavec zmore v danih pogojih in zahtevah, in to lahko tudi vsakdo s prvim pogledom nesporno ugotovi. Slabo mnenje mojstra o delavcu le-temu normalno ni prijetno, lahko ga pa pusti hladnega, ker se vse preveč zaveda subjektivnosti. Slika njegove kvalitete, ki jo lahko vsak vidi in ki mu visi stalno pred nosom, je pa nekaj popolnoma drugega. Tu odpade vsaka simpatija ali antipatija, to je le točen odraz dejanskega stanja. Zato bo-vsak napravil vse, kar je v njegovi moči, da bo ta slika čimlep-ša. Dejansko smo ugotovili, da je slaba kakovost v teh mesecih padla na desetinko prvotne vrednosti. Ti kartoni pa lahko služijo kot zanesljiv dokument o vseh spornih vprašanjih, kjer je odločitev odvisna od kvalitete delavca, na primer pri tarifnem pravilniku. — Dokaz za ali proti je takoj pri roki, in to dokaz, ki ga nihče ne more osporavati. Kontrolni karton pa služi še drugemu namenu. Z njegovo pomočjo je zelo lahko kontrolirati kontrolorja. Prej je bilo kontrolorjem samim prepuščeno, kdaj so opravili svoje delo, obstajala je možnost, da. so prišli v časovno stisko, potem so pa svoja delo površno opravili, včasih pa tudi kaj brez pregleda prevzeli. Sedaj je pa iz periodnih obhodov vsak moment možno ugotoviti, če kontrolorji svojo nalogo v redu opravljajo. Tudi to je doprinos h kvaliteti. Ze samo dejstvo, da je kontrola! vedno prisotna, vpliva pozitivno, | razen tega pa preprečuje možnost, da bi se izdelala morda napačno cela vrsta kosov ali pa da bi se kos, na katerem je prišlo do napade, še naprej obdeloval, saj bi bilp vse nadaljnje delo po nepotrebnem storjeno. Ko je delo na stroju ali v montaži končano, je trebe pobrati kon-trOiije tar-tone,- ki gredo nato v a-ndjizo kontrole. Služijo za podlago mesečnim poročilom kontrole; te katerih je točno razviden pulz tovarne v pogledu kvalitete. Iz teh poročil ni razviden le procent slabe kakovosti, dinarska vrednost izmeta in njegova teža, temveč tudi stroj in strojni element ter celo kota, na kateri je prišlo do napake. To pa pomeni, da kontrola točno pokaže na kritična mesta, kjer prihaja do napak, ki jih je treba odpraviti. Ali je treba popraviti konstrukcijo, tehnološki proces, material, tehnično obdelavo itd., je predmet nadaljnje analize, ki je olajšana že s tem, da imaš na razpolago kopico podatkov. ko sam sebe ne more goljufati, saj natanko ve, kje je kaj narobe. Začetne težave so nastale zaradi tega, ker se je zgodilo, da je bil delavec ene tretjine avtokon-trolor, njegova izmena na istem stroju v naslednji delovni tretjini pa ne. Pri časovno kratkih delovnih operacijah, kjer vsak obdeluje druge kose, to ni bil problem — neprijetno je pa postalo tam, kjer je bila operacija tako -dolga, da jo je bilo treba skončati v naslednji izmeni. Iz tega je sledilo, da morajo biti vsi delavci na istem stroju vseh tretjin avtokontrolorji ali pa nobeden. Od tu naprej velja osnovno načelo kontrole, da vsak, ki kos prevzame, prevzame za njegovo kvaliteto tudi vso odgovornost. Ce torej delavec ugo- tovi, da je prišlo že v predhodni izmeni do napake, je to njegova krivda, ker ni pravočasno ugotovil stanje in vse posledice zadenejo le njega samega. Iz navedenega je razviden razvoj in koraki, ki jih je Strojna tovarna Trbovlje napravila glede kvalitete izdelkov. Vsega tega ni bilo mogoče izvesti preko noči. — Potrebna so bila leta razmišljanja, korigiranja, uvajanja novih načel in metod ter premagovanja težav. Uspehi so se pa pokazali, uspehi, o katerih govore zapisniki naše servisne službe, posebno pa še zunanje montaže, ko prinese primopredajni zapisnik kratke vsebine: »»Mehanizacija po projektu prevzeta brez pripomb«. Ing. Rudi Babič imimimmminiHiiniBiimuuimmiiimiiiit Saul Nov upravni odbor Na seji delavskega sveta STT, ki je bila prejšnji teden, je še pred izvolitvijo novega upravnega odbora podjetja podal poročilo o delu upravnega odbora predsednik inž. Gojmir Uršič. Iz tega poročila je razvidno, da je bilo delo starega upravnega odbora plodno. Na 32 sejah v času svoje mandatne dobe je upravni odbor ohravnaval tekoče probleme v podjetju in na teh 32 sejah sprejel 386 sklepov. Tako je o proizvodnem planu razpravljal 26 krat, o nakupu in prodaji 30 krat, o investiranju osnovnih sredstev 22 krat, o finančnih problemih 14 ta problem. Hišnemu 6vetu je sta-krat, o tarifnih vprašanjih 11 krat, o organizaciji, o družbenem standardu in stanovanjski izgradnji je upravni odbor razpravljal 26 krat. Posebno pozornost je upravni odbor posvečal problemom dela v podjetju, delu v zvezi z razširitvijo tovarne ter sprejel ustrezne sklepe za najetje kredita za izvedbo I. faze rekonstrukcije tovarne, razpravljal ter odobril program za izvedbo II. in III. faze rekonstrukcije. Zelo veliko pozornost je upravni odbor posvečal gradnji stanovanj Tako bodo še v tem letu pričeli z gradnjo novih stanovanjskih hiš. V zvezi z uvajanjem ekonomskih enot v podjetju jo upravni odbor budno spremljal vse to delo. Kakor že poudarjeno, je stari upravni odbor sprejel 386 sklepov, ki so bili povečini vsi izvršeni, niso-bili le tisti, ki bo trajnejšega značaja. Posvetovanje o mladinskih delovnih brigadah Dne 28. t. m. bo v Trbovljah posvetovanje sekretariatov občinskih komitejev LMS Zasavja. Razpravljali bodo o vprašanjih, ki «e nanašajo na mladin tke delovne brigade. Naslednji korak je avtokontrola. Ce si ogledamo delo na obdeloval nem stroju, ugotovimo, da delavec uporabi le nekaj svojega delovnega časa za manualno delo, ves ostali čas pa stroj le nadzoruje. Intenzivnost dela, ki je seveda odvisna od oblike kosa, ki ga je treba napraviti, je razmeroma majhna. Te vmesne Intervale, ko delavec - praktično ne dela, bi se dalo izkoristiti, in sicer tako, da sam kontrolira že Izdelane kose. Gostota njegovega dela se tako poveča, nadomesti drugega, ki postane na ta način nepotreben, opravlja pač še dodatno delo, ki mora biti placSno. Za takšno kontrolo lastnega dela se ne more vsak sam popolnoma prostovoljno odločiti, pa tudi ni vsak sposoben za to delo. Odbrali smo za poskus deset najkvalitetnejših delavcev, katerih zaradi kontrolnih kartonov ni bilo težko odbratl. Za dodatno delo dobivajo 10 odstotkov na svojo tarifno postavko, vendar pod pogojem, da zgubi 6 mesecev pravico biti avto-kontrolor, če mu katerakoli nadaljnja kontrola dokaže, da je podtaknil samo en kos, ki ni bil popolnoma brezhiben. Ker je mezda za izdelavo ene operacije zelo majhna v primerjavi s 60 "/o njegove mesečno plače, tega nihče ne tvega. Takšna kontrola je glede kvalitete mnogo ostrejša, kot je normalna, že zaradi velikega rizika. Razen tega je pa človeško, da pri slabo izdelanem kosu kontrolorja na kritično mesto ne bo opozoril, če ga že ne bo poskusil prevarati, medtem Svobodarji Iz Slov. Javornika so gostovali 6. maja v Zagorju in 1. maja v Kisovcu z Igro .»Razvalina življenja«, v nedeljo dopoldne •»d pa ogledali rudnik. - Na sliki novi rudarji, med njimi precej - —-------------—r—- rudark f Vajenci iz Trbovelj za kočo revirskih in savinjskih borcev na Vrheh šolski kolektiv LMS Vajenske šole , valo 42 mladincev in mladink in trije raznih strok Trbovlje je sklenil sode- predavatelji. Sami so poskrbeli tudi za lovati pri gradnji koče revirskih in sa-1 prehrano in so pri tem naleteli na rovinjskih borcev na Vrheh. Vajenci sO zumevanje nekaterih podjetij. Njihovo prispevali h gradnji te koče 180 prosto- razpoloženje je bilo kljub napornemu voljnih rtckamih ur. V delu je sodclo-ddclu-zelo vesela. 20 LET i REVOIUCIIE Horvatova izdala (Nadaljevanje in konec) Medtem ko so v primerni oddaljenosti neopazno obkoljevali domačijo, je Hrovat v hiši verjetno nestrpno čakal na nadaljnji razplet akcije. Vratanarja in Ribiča, ki naj bi se ujela v nastavljeno past, pa ni bilo od nikoder. Zato so se Geiger, Baleck in Muhleder previdno od.pravili proti hiši in vprašali gospodarja Stanka Kadra, če je v hiši kak tuj človek. Odvrnil jim je, da ni nikogar. V resnici je pa, kakor hitro je skozi okno opazil prihajajoče Nemce, zaklical Hrovatu, naj se skrije, in ga tudi že potisnil skozi mata v podu po stopnicah v klet, njegov nahrbtnik in francoski bajonet pa stlačil pod omaro. Ob natančni hišni preiskavi so potem seveda razen Hrovata odkrili v sohi majhen kovček z ženskim perilom. Po oznakah na njem so takoj ugotovili, da je bila to last Tončke Čečeve. Kakor je pozneje Muhleder poročal trboveljskemu okrožnemu političnemu komisarju dr. Frohnerju, »je Kuder šele po daljšem trdovratnem zanikanju, končno le priznal, da je Čečeva nekajkrat prespala v hiši*. Na vso nesrečo je prav takrat prišel k Krvavičniku še Dušan Kren (rojen 10. februarja 1924 v Ptuju, oče Dominik Bastič iz Trbovelj), bivši frizerski pomočnik pri Josipu Vranešiču v Trbovljah, ki je kot skojevec izza 1939 odšel že v začetku julija 1941 v partizane in so Nemci po prejšnjih Hrovatovih izjavah vedeli zanj, da je bil pod krinko pastirja pri Jožetu Novaku določen za vzdrževanje zveze med Revirsko četo in trboveljsko dolinsko organizacijo. Kep so tudi o njem vedeli, da je sodeloval pri vskladiščenju raz?* streliva, ki so ga bili borci' V noči na 2. avgust 1941 zaplenili pri Sv. Marku, so ga o zadevi takoj izprašali, Po daljšem zasliševanju in zverinskem pretepanju so Dušana Krena le prisilili, da jih je odpeljal proti Krvavici (kota 972), kjer so približno štiri sto metrov pod vrhom našli v težko dostopni votlini zaboj z devetimi kilogrami kamniktita — amo-ruzla ter zvitek zažigalne vrvice, kar vse je še ostalo po razstrelitvi ceste v Bevškem 9. avgusta 1941 ob napadu Revirske čete na Zagorje. Nemci so tako v tej akciji zraven Zofije Zavrašek, Ančke Deželak, Marije Goršek, Stanka Kudra, njegovih treh bratov Franca, Antona in Cirila, Dušana Krena, aretirali še Jožeta Novaka in kmeta Bartolomeja Turnška iz Št. Jurja ob Taboru. Zofijo Zavrašek (rojeno 10. maja 1888 v Zagorju), ki jo je razen izrazite narodnostne zavednosti obteževalo predvsem to, da je sprejemala živež od kurirjev in partizanskih svojcev iz trboveljske doline ter ga posredovala partizanom, so iz trboveljskega zapora odvlekli v taborišče Auschrvitz, kjer je umrla že 21. septembra 1942. Njen sin Saša (Aleksander) Zavrašek se je aretaciji izmaknil. Njegovo skrivališče v skalni votlini, kakih sto metrov vzhodno od hotela Ana so ivehrmani s Sv. Planine odkrili šele S. novembra 1942. Ob vzpostavitvi dveh Revirskih čet oziroma I. štajerskega partizanskega bataljona 13. aprila 1942 je že omenjen med borci I. voda 1. (Rabinove) čete s partizanskim imenom Saša. Neko partizansko poročilo iz leta 1943 govori o njem, da ie bil sprelet v SKOJ že kot partizan 1942, da se je zadržal vseskozi dobro in padel kot bataljonski kurir, star sedemnajst let, v neki borbi na Menini Planini. Jože Novak (rojen 2. februarja 1906 v Trbovliah) pri katerem je bil prav tako zbirni center za material, ki so ga zbrali v dolini, in glavna partizanska javka, je bil ob rr ct;H ranjen. Določen za radikalno likvidacijo, kakor so Nemci običajno imenovali talce, se je rešil gotove smrti z dramatičnim pobegom iz trboveljske bolnišnice 10. novembra 1941 in se nato pridružil partizanom v kamniškem okolišu. O usodi kmeta Turnška iz Št. Jurja ob Taboru, ki^bi po nemških virih »moral od razn;h hudi sprejeta poročila o gibanju partizanov javljati nemški oblasti, pajega ni počenjal, ampak je partizane najbrž celo obveščal, kdo jih ovaja,* ni ničesar znanega. Kudrove tri brate: Cirila (rojen 12. februarja 1901), Franca (rojen 4. oktobra 1902) in Antona (rojen 26. maja 1904) so ustrelili 23. septembra 1941 v Mariboru, ker so —-povzeto po nemških virih — zvedeli za komunistične bande, ki so imele v njihovi soseščini svoje taborišče, pa tega niso naznanili*. Dušana Krena in Stanka Kudra (roien 5. junija 1911) so ustrelili že 17. septembra 1941 pri Figabirtri v Trbovljah obenem s Fortunatom Pogorelčnikom, kmečkim sinom iz Sv. Martina (rojen 23. maja 1909) in bivšim trgovskim pomočnikom Francem Drobničem (rojen 6. maja 1917), španskim borcem iz Šoštanja, ki so ga kmalu po povratku v domovino, sredi avgusta 1941 Nemci po izdaji zajeli. S tem streljanjem so sc Nemci maščevali za prejšnjega dne ustreljenega svojega sodelavca Franca Tausla, pripadnika trboveljske ehrmannschaft*. Tega je namreč nekaj pred šesto uro zjutraj, nedaleč od njegovega stanovanja na Barbari v Trbovljah pričakal partizan, mu izročil listek s smrtno obsodbo in ga ustrelil. Kakor hitro so iz Trbovelj obvestili Revirsko četo, da se Nemci pripravljajo na streljanje talcev pri Figabirtu, so se komandir čete Rudi Knez-Silas, Lojze Ribic-Tone in Lojze Juvan-Jovo takoj odpravili na pot. da bi z bližnjega hriba z bombami in streljanjem povzročili zmedo med krvniki in tako obsojencem omogočili pobeg. Prišli so pa šele do loške cerkve, ko so žrtve že padle pod sovražnikovimi streli. KONEC Lojze Požun ■ sa I NEKAJ MISLI O TELESNI KULTURI V TRBOVLJAH Vadba mora biti članstvo v razvedrilo Pionirski pevski zbor šole Ivana Cankarja Trbovlje II je v Tednu Rdečega križa obiskal bolnike v bolnišnici in jim priredil koncert Podmladkarji Rdečega križa so obiskali trboveljsko bolnišnico V četrtek popoldne so obiskali trboveljsko bolnišnico podmladkarji Rdečega križa osnovne šole Ivana Cankarja. Bilo jih je 125, predvsem iz prvega in drugega razreda in nekaj iz tretjega razreda. Obiskali so sleherno bolniško sobo in obdarili bolnike s šopki rož. Potem so jim zapeli nekaj svojih najljubših pesmi. V imenu vse bolnišnice se je zahvalil pionirjem primarij, dr. Virgil Krasnik. Uprava bolnišnice je nagradila podmladkarje z vrečicami slaščic. Plan izgradnje stanovanj v STT za Vsako leto m stanoval]? Delavski svet Strojne tovarne v Trbovljah je na svoji zadnji seji razpravljal o perspektivni gradnji stanovanji za člane kolektiva za dobo od 1961. do 1965. leta. Do leta 1965 bi podjetje zgradilo 200 stanovanj. Bodoči nosilci stanovanjske pravice bodo delno zagotovili sredstva za zidanje hiš z na-plačili v vrednosti okoli 5,4 °/o vseh gradbenih stroškov, podjetje bi prispevalo 46,528.000 din, iz ostalih virov in kredita bi pa črpali 52,166.000 din. To velja za prva štiri leta gradnje, medtem ko se v zadjem letu — 1965 poveča znesek naplavil reflektantov na sta- novanje na 7,031.000 din, sredstva tovarne na 58,000.000 din, ostali denarni viri in krediti pa na 65 milijonov 141.000 din. Ko je DS obravnaval vprašanje gradnje stanovanj, so člani podčrtali potrebo gradnje, kajti z razširitvijo tovarne je treba istočasno skrbeh tudi za 6tanov.anje za nove delavce. Za letošnje leto je treba najeti kredit v višini 15 milijonov din in -tudi pričeti z zidanjem. Med interesenti za pridobitev stanovanjske pravice bodo razpisali anketo ter se bodo upošteva- Ko je v zadnjih dneh meseca aprila podajalo svoj letni obračun TVD Partizan v Trbovljah, je prav, da se zabeležijo besede sedanjega predsednika društva, Franca Slapnika, ki je o telesni kulturi v Trbovljah nanizal nekaj misli in bodočih nalog. — Ze samo dejstvo, da je v društvu delalo le nekaj tovarišev, na katerih je slonelo celotno breme, opravičuje, da naloge društva niso mogle biti v celoti izpolnjene. Mladim kadrom se je za delo v društvu posvečalo premalo pozornosti, isto vprašanje velja glede množičnosti dela, to je, da bi bile telovadnice polne naše mladine. Prvi kongres telesne vzgoje v Sloveniji je podčrtal vedno večjo vlogo, ki jo zadobiva telesna kultura v našem življenju. Telesna kultura postaja vedno bolj sestavni! del naše življenjske ravni. Z nadaljnjo demokratizacijo delitve dohodka dobiva telesna kultura nove materialne pogoje razvijanja dobo 5 let nja vredni predlogi in nasveti tudi sprejeli in izvedli. Čeravno je prispevek podjetja vsako leto za gradnjo stanovanj precejšen in gre iz sklada za skupno uporabo ter se bo treba zaradi tega za dobo petih let odreči marsičemu, so bili člani delavskega sveta mnenja, da je edina rešitev v perspektivi razširitve tovarne v izgradnji novih stanovanj za člane kolektiva. mladega rodu. V naše delo je treba vnesti nove oblike dela. Načrt delo mora biti v bodoče bolj pisan, zraven rednih vadbenih ur naj obsega tudi druge dejavnosti, kot na primer: pohode, taborjenje, športne igre, obvladanje telesa v prostoru in še drugo. Izvedba takega načrta je pa odvisna od prednjakovega znanja. — Mladina se je naveličala suhoparnih vaj. Nuditi ji moramo nekaj bolj pisanega, novega, da jo bomo lahko pritegnili in obdržali v naših telovadnicah. Vrsta športnih disciplin je, ki jih lahko gojimo v Partizanu — atletika, odbojka, košarka, sabljanje, namizni tenis, balinanje, judo in badmington, v zimskem času je pa treba bolj razvijati sankanje, smučanje in drsanje. Posebno pomembno gibalo telesne vzgoje je tekmovanje, ki predstavlja zunanjo manifestacijo dosežkov posameznikov in skupin, je merilo napredka in močna vzpodbuda za nadaljnji razvoj in pogoj za dosego vrhunskih rezultatov. Tekmovanje pa ni edini smoter za vrhunske dosežke v športu, ampak je več: v človeku vzbuja tekmovalni duh in ga usposablja za delo na drugih področjih njegovega udejstvovanja. — Množična in osnovna tekmovanja se morajo razvijati zlasti na področju komune in po naših zasavskih občinah. Nadaljnja važna naloga bo, Oa nudimo še večjo pomoč razvoju orodne telovadbe. Pred vojno smo v Trbovljah na tem področju dosegli že lepe rezultate, saj je kraj na primer dal državi dva olimpijska telovadca. Tudi za razvoj te zvrsti telovadbe je važen vaditeljski kader, zato bo treba zagotoviti sredstva, da se vaditelji po- šiljajo na razne seminarje in tečaje. Zakon o šolstvu predvideva triurni pouk obvezne telesne vzgoje za vse vrste šole. Stanje telovadnic v .Trbovljah je pa bilo doslej porazno! dom Partizana je v dopoldanskih urah prazen in bi se lahko lepo izkoristil za šolsko telovadbo. Za to so pa naše šole doslej pokazale premalo interesa. Dinamika sodobnega življenja nujno zahteva, da posvetimo vso skrb tudi rekreativni telesno vzgojni dejavnosti. Pri nas imenujemo v zadnjem času vse telesno kulturne aktivnosti, ki naj bi bile namenjene delovnim ljudem, kar na kratko — športne rekreacije. V Trbovljah je zelo razvita industrijska dejavnost, zato mora društvo Partizan še v večji meri navezati stike s sindikalnimi organizacijami ter jim pomagati, da tudi na področju športne rekreacije dosežemo napredek. Šport ni samo zabava, ampak postaja vedno bolj potreba za telesno rekreacijo in zdravo razvedrilo. V najtesnejšem sodelovanju z vsemi, zlasti pa s sosednim društvom Rudar, bo naša naloga, da delamo po smernicah, ki nam jih je dal I. kongres telesne kulture. Nova moška poslovalnica »Moda« - »Elita« Trgovsko podjetje 1. junij iz Trbovelj je pred, kratkim odprlo v novi elektrarniški stolpnici prvo specializirano poslovalnico z moškim perilom. Poslovalnica je okusno opremljena in založena z vsemi moškimi potrebščinami. Da je bila taka poslovalnica v Trbovljah potrebna, je pokazal tudi promet že v prvih dneh njenega poslovanja. Urejevanje kanalizacije Delavci trboveljske Komunale so začeli minuli teden urejevati in popravljati že zastarelo kanalizacijo pri gostišču »Pod lipco«. V deževnih dneh kanalizacija ni mogla odvajati vse vode, tako da se je zbirala in odtekala po cesti. Odvečna voda se je zbirala zlasti na parkirnem prostoru pred občino. Urbanistična ureditev mesta Litije Ze dalj časa pripravlja litijska občina načrte za urbanistično ureditev mesta Litije. Levi breg' Save je urbanistično domala že urejen in pripravljen ža nadaljnje urejevanje, medtem ko je izdelava teh načrtov za desni breg Save pred zaključkom. V okviru tega načrta se pripravlja gradnja nove mestne četrti, kjer bo po izgradnji tega dela mesta nastanjeno nad dva tisoč prebivalcev. Pred kratkim je o nadaljevanju stanovanjske izgradnje razpravljal upravni odbor Stanovanjskega sklada in zavzel stali- šče, da bo pospešil predvsem-blokovno izgradnjo novega naselja ter s tem postopoma in načrtno zagotovil zazidavo parcel po urbanistični zasnovi. Ze v letošnjem letu predvidevajo zraven ostaHh stanovanjskih objektov, da pričnejo z gradnjo dveh polstolpmc — kjer bo skupno 44 novih stanovanj. Za stanovanjsko gradnjo so pokazali v gospodarskih organizacijah precej interesa, vedno bolj-pa kaže, da se bo močno razvilo tudi varčevanje reflektantov stanovanj, da sodelujejo z vlaganjem napla-črl pri teh gradnjah. Iz čisla krajevnega odbora SZDL Radeče ,Da bi le zsradili šolo!*4 Krajevni odbor Socialistične zveze v Radečah je formiral tri sekcije: zunanje-politično, kul- turnoprosvetno in sekcijo za družbeno upravljanje. Od teh je samo ena zares delavna — prva. Zanjo je bilo tudi največ aktualnega gradiva v teh mesecih. Sekcija za družbeno upravljanje na videz ni delavna, toda neopazno zbira gradijo za analizo s svojega področja dela. Toda to je prav težko delo. Kulturnoprcsvetna pa ima zaenkrat le še program dela. Krajevni odbor v celoti ima mnogo dela. Predvsem gre za gradnjo šole. Zdaj sta v 18 oddelkih v obstoječih 6 učilnicah dve tretjini otrok dopoldne in popoldne v šoli. Otrok je 570. Resno vprašanje! Začeli so že zbirati les od kmetov, tudi podjetja so obljubila sodelovanje. Angažirali so tudi ljudske poslance. Člani krajevnega odbora SZDL so aktivni v vseh društvih in organizacijah. Naj jih naštejemo: telovadno, planinsko, gparlsko, ribiško, lovsko in avto-moto društvo. Pa LMS, DPD Svoboda . .. TVD Partizan so kar tri. Največ pa storijo za poživitev kultumo-prosvetne dejavnosti, ki je bila nekoč zelo živahna. V tej smeri se zlasti močno uveljavlja mladina. Prav zato je še posebno aktualno vprašanje klubskih prostorov Svobode. Kaže, da bodo dobili prostor na krajev, uradu. Športu je odmerjena prav tako primerna pozornost. Na vrsti je zgraditev športnega stadiona. Doslej imajo namreč le neprimerno nogometno igrišče. Kot v mnogih krajih, imajo tudi v Radečah problem ceste. Za cesto Radeče — Papirnica bo tokrat prispevala Papirnica, ki je trenutno v rekonstrukciji. In še nekaj: predsednik krajevnega odbora SZDL je žena — Zora Polajnar. Po njenih besedah je nastal tudi naslov. Pred dobrima dvema letoma so »Ali Je kakšna prednost poravnal- »Z zelo velikim zaupanjem. Toda o cije trinajst in sami državljani pri-ustanovili v Trbovljah dva poravnal- nih svetov glede na redno sodišče?« tem naj govorijo samo številke: lani bližno 200 tožb ter postaja LM eno »Seveda. Ce prideta stranki pred sta imela poravnalna sveta v Zg. Tr- tožbo. Neposredno je pa naše delo sodnika se po navadi nočeta pomiriti bovljah in Centru približno 280 tožb. povezano z njimi s tem, da jim olaj-in sodnik mora izreči sodbo. Kolikor Od teh smo jih uspešno rešili 170, se- šujemo delo. Ce ne bi delovali popa poznam naše ljudi, vem, da tože- demnajst jih je šlo naprej na redno mirjevalni sveti — mislim tudi na po-nec, oziroma delikvent zameri tožite- sodišče, ostale so pa še nerešene. Pri- ravnalni svet Trbovlje - Zasavje, ki lju, ker ga je tožil, in sovraštvo je bližno 80 odstotkov sporov rešujemo je bil ustanovljen v drugi polovici tu. Ako pa prideta stranki pred po- uspešno. Zanimivo je to, da težje pri- minulega leta, tako da sc je olajšalo ravnalni svet, upata obe na pomiri- mere, kot n. pr. pretepe, kraje lesa, delo pomirjevalnega sveta v Centru tcv. Seveda sc tudi mi trudimo, da uspešno rešujemo, manjše spore pa na sveta, predvsem zato, da bt lahko razbremenili delo okrajnega sodišča. V začetku so ljudje gledali nanju z nezaupanjem, sedaj pa .,. Prepustimo besedo predsedniku poravnalnega sveta v Zg. Trbovljah tov. ščurku. »Kakšen je pomen in naloga poravnalnega sveta?« »Glavni pomen poravnalnega sveta je v tem. da olajšuje delo rednega sodišča. Znano je, da redna sodišča zapravijo največ časa ravno na majhnih sporih, kot so osebrfe žalitve ter sprti stranki pomirimo in da jim po- ne.« kažemo, da sc tudi z lepo besedo da živeti v miru. Največja prednost poravnalnega sveta je pa v tem, da drugi osebni spori. Z reševanjem teh stranki nimata fjpančnih i pričel v teh dneh. Naposled tudi pločniki Lansko jesen so uredili novo cestišče na začetku Ceste 9. avgusta v Zagorju proti Slačniku. Muhasto vreme jc onemogočilo reden potek del in so zato ostali neizdelani tudi pločniki na obeh straneh cestišča. Zdaj so pa začeli urejevati tudi že | pločnike. Ko bodo končno urejeni tudi pločniki, bo Zagorje spet nekoliko pridobilo na svoji zunanji podobi, hkrati pa bodo varnejši tudi pešci, ker upr*.#. Ijavci motornih vozil na tej cesti kar | preveč radi razkazujejo svoj pogum. Minilo jc poldrugo leto, odkar so začeli ustanavljati šolske »skupnosti tudi na osnovnih »šolah. Zanimalo nas jc, kako delujejo posamezne šolske skupnosti. Zato smo obiskali upravitelja osnovne šole Ivana Cankarja tov. Pavlo Za-dobov.šck in jo zaprosili za kratek razgovor. »Kaj menite o delu »šolske skupnosti na vaši šoli?« »Delo šolske skupnosti pri nas jc zelo pisano in živahno. O delu te organizacije se lahko pohvalno izrazim. Vnema in resnost, s katero so učenci sprejeli svojo nalogo in samo njihovo delo nas je presenetilo. Razumljivo jc, da »sc tu in tam pokažejo še kakšne nepravilnosti, toda to je razumljivo, saj sc učenci »še niso > mogli popolnoma seznaniti z delom. Toda v primerjavi z lanskim letom sc je* njihovo delo zelo izboljšalo. »Katera Jc največja odlika dela šolske skupnost!?« »Največja odlika jc njihova prizadevnost za čim boljšimi učnimi uspehi ter resnost, s katero so vzeli pomen svoje organizacije. Odkar deluje šolska skupnost, so se učni uspehi zelo popravili. To jc razumljivo, saj boljši učenci pomagajo slabšim in se skupno z učitelji trudijo, da bi čimprej in laže obvladali učno snov. Razveselilo in pravzaprav nas jc obenem tud! presenetilo delo šolske skupnosti na vzgojnen* področju. S svojimi vzgojnimi ukrepi so kaj kmalu prisilili nekatere nedisciplinirane in slabe učence, da so sc začeli učiti in, da so nehali razgrajati. V enem izmed sedmih razredov, kjer so trije zelo slabi dijaki in ki ovirajo sošolce pri učenju, jim je razredna šolska skupnost postavila pogoj — ali naj .nehajo razgrajati in sc začeti učiti ali bodo pa morali oditi iz razreda v drugo šolo. Na zahtevo. omenjene razredne skupnosti je razrednik sklical roditeljski sestanek in seznanil starše z zahtevo razredne skupnosti.« »AH Jc morda kakšna pomanjkljivost v delu šolske skupnosti!?« »Največja pomanjkljivost v delu šolske skupnosti jc v tem, ker se razredniki in sploh celoten učiteljski kader ne poslužuje v zadostni meri vseh sredstev, in pa to, da »sc učenci še niso navadili popolnoma samostojno delovati v okviru šolske skupnosti.« poročilo Zavoda za zaposlovanje delavcev. Kritično je ocenil delo tega zavoda glede vprašanja usmerjanja mladine?-v poklice. — Ugotovil je namreč, da je usmerjanje mladine v poklice zelo enostransko (mehanična stroka, šoferji, električna stroka) in je v glavnem prepuščeno iniciativi »strokovnih učiteljev in staršev. Honirji zagorskih Zagorju m> organizirali oddajo »TokaZi, kaj znoo!« Strokovno šolstvo in usmerjanje mladine v poklice Zbor proizvajalcev ObLO Litija Zbor proizvajalcev je zaradi tc-s na zadnji ločeni seji poslušalga prišej do zaključita, da bi‘bilo potrebno ustvariti boli,'o in ne-po-srednejSo povezavo med čolami jn zavodom, pa zagotoviti tudi kvalitetnejšo strokovno zodriova-njo zavoda pri usmerjanju mladine v poklice. Prav zato jc zbor proizvajalcev sklenil v kratkem sklicati poseben posvet, da bi se konkretizirala stališča glede u-smerjanja mladine v poklice. Na posvetu bodo sodelovali vsi odborniki zbora proizvajalcev, prosvetni kadri, ki opravljajo tehnični pouk v šolah, predstavniki upravnega odbora Zavoda za zaposlova-njo delavcev in drugi javni delavci. Nadalje Je zbor proizvajalcev podprl predloge nekaterih odbornikov, da bi obrtna podjetja pomagala pri izvajanju reforme šolstva, konkretno s prenosom nekaterih osnovnih sredstev na šole — pa tudi na lak način, da bi P0'*" Jetja omogočdla učencem, da s| nekajkrat lahko ogledajo delovm proces v posameznih obrtnih dc' lavnicah. — Vsekakor je treba pozdraviti take in podobne pobud® zbora proizvajalčevi Zbor proizvajalcev v litijski občini se vedno bolj vživlja v svoi® vlogo in si ustvarja mesto, na katero ga postaVlju nov gospodaric sistem in komunulno gospodar" siv«, Izkazali. Delavskem domu OD SREDE DO SREDE Oboeščeoalec— I Tedenski Športni predel SLOVENSKA CONSKA NOGOMETNA LIGA Polovičen uspeli Gospodinjsko pomočnico sprejme tričlanska družina. — Bertoncelj Nives, Ljubljana, Cankarjeva 1. Kupim majhno, »o pečico ali »guftper«. — Naslov v upravi našega lista. OBVESTILO Vsi lastniki v območju občine Trbov-Ije, ki imajo privatna motoma vozila: *rio, motorno kolo ali moped, naj se zglasijo v društveni pisarni Avto-moto društva Trbovlje zaradi ugodnosti in bonitet: brezplačne usluge cestne službe, brezplačni pravni nasveti v zvezi s prometnimi nezgodami in spori. Avto-moto društvo Trbovlje DEŽURNA SLUŽBA ZDRAVNIKOV V TEM TEDNU H. maja 1961 dr. Ludvik Kramberger 19. maja 1961 dr. Vbtdimira Južnič 20. maja 1961 dr. Mihaela Drnovšek 21. maja 1961 dr. Mihaela Drnovšek 22. maja 1961 dr, Vladimir Komorovvskv 23. maja 1961 dr. Mflmcla Drnovšek 24. maja 1961 dr. Ludvik Kramberger 25. maja 1961 dr. Vladi mi ra Jnžnič ZAHVALA Vsem. ki so spremili našo ljubljeno in nepozabljeno ženo, mamo in »oraieo« MARIJO ALTE, rojeno Barovič, na njeni zadnji poti, ji darovali cvetja na grob ter ob bridki izgubi z nami sočustvovali, se iskreno in toplo zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Mihaeli Drnovšek, zdravniškem^ in strežnemu osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice Trbovlje za pomoč in lajšanje zadnjik ur življenja. Žalujoči mož Hinko, Marti Ani ca ln Marica z družinama Prodam hišico, hlev in 42 a sadovnjaka P Trbovljah. — Naslov v upravi na šega lista. Razpisna komisija Komunale TUbevlje razpisuje delovno mesto TEHNIČNEGA VODJE PODJETJA Pogoji: gradbeni tehnik z vsaj Metno prateso. Ponudbe pošljite na naslov: Komunala Trbovlje do 31. maja 1961. Plača po pravilniku o razdeljevanju osebnih dohodkov Komunale Trbovlje. Stanovanje zagotovljeno. Ki ' »cviavsk1 dom« v «ia: 18. maja sovjetski barv. cin. film »Mračno jutro«; 19. do 22. maja jugoslovanski cin. film »Signal nad mestom«: 23. do 25. maja francoski film »Eskadrila Nor-raandie Njemen«. Kino »Svoboda — Trbovlje II«: 19. do 22. maja amer. barv. cin. film »Bratjs Karamanm«; 23. in 24. maja ameriški barvni W film »Obračun pri 0. K. korali*. Kino »Svoboda — Zasavje« v Trbovljah: 19. do 22. maja amer. barvni CS film »20bOO milj pod morjem«; 26. do 29. maja jugoslovanski C-b film »Vmll se bom«. Kino »Svoboda n« v Hrastniku: 11. maja sovjetski film »Roditeljski dom«; 20 de 22. maja amer. barv. fihm »Prijatelj Joe«; 23. moja ital. barvni CS film »Kitajski zid«; 24. do 25. maja češko-bolgarski barvni film »Labakan«. čfj... ■ ■ _ Risanje ; PRSBIURLSTVU UTUA ROJSTEV (na doma) ni bilo. POROKE: Pavel Koprivnikar, študent tekstilne fakultete, Litija, Ponmiškm 1, In Dragomira Boči na!, cvetličarka, Šmartno. SMRTI; Uršula Kobale, Zgornja Jablanica 1* — stara 77 let: Frane Dimce, Litija, Grblnska 14 — star 42 let. ZAGORJE OB SAVI ROJSTVA: Vida Kudcr, Eritc-^-ž v« — sina; Veronika Vreti, Zagorje — hčerke. POROKE: Alojz Ključevštk, rud. upokojenec, Zagorja-Loke M, In Marija Jurjevec, goepodinja, Vače M SMRTI: Jeiefa Jesih, roj. Mere, gospodinja, Havanska vas 39 — stara 74 let. BREŽICE ROJSTVA: Ljubka Štritof, Cemeho-V*e 9 — sina; Terezija Radanovič, Veliki Obred 41 — Marto; Frančiška Pitan, Sromlje 41 — hčerko; Vidosav„ Nedič, šentlenart M — Marto; Katica Vrabec, Vukovo selo 15 — hčerko. POROKE: Alojz Osojnih, delavec. Krika srne M, In Terarija Rupar, kuhinj, pomočnica, Brežice. SMRTI: Karl Zaktak, kurjač. Dol Leskovec 12 — star 57 let; Terezija Osojnik, aoc. podptranka, Bojsno 4 — stara 86 let; Jorip Repec, posestnik, Kapelski vrh 24 — star 55 let. Ob 20-lefnici revolucije in Dnevu zmage čestita vsem delovnim ljudem naše domovine in se priporoča »ZADRUŽNIK« NOVO MESTO Vset* Mašim odjemalcem čestita ob 20-letnici revolucije jugoslovanskih narodov in ob Dnevu zmage Delovni kolektiv trgovskega podjetja »ŽELEZNIČAR« MARIBOR Trgovsko podjetje OJSTRICA DRAVOGRAD se priporoča svojim odjemalcem in jim čestita ob Dnevu zmage in 20-letnici revolucije RADIO ČETRTEK, U. maja INI IJS Učiteljski pevski zbor »Emil Ada-k mič< p. v. Jožeta Gregorca; 10.15 Po- ( pevka w vrstijo; 12.00 Trlo Maksa Ko-J vačlča; 12.15 Kmetijski nasveti — ing A Janez Habič: Ureditev hlevov za prestol Nova Gorica : Rudar 2:2 (0:1) rej« govedi; UJO Zvočne mavrica? 15.50 *“* vedno' * tndl tok™‘ bUo v,nk° Pesmi raznih neredov poje Slovenski , “"‘""“J* “ »^'Jrto srečanje med oktet; 14.55 Naši poslušalci čestitajo In |fI<”ro j'0*’*'* !n Rud*rJem- TotU kot pozdravljajo; 14.00 AU vam ugaja?; 17.15 ;!“**' Rudar D,m* ***** v Not1 Go*tcl' 45 minut turizma ln melodij; 18.45 Ljud- i**! d‘* *** *led,lci "* “ pon*erin mačlh pesmi In napevov. enaj.toricl v naslednji postavi: I Novz Gorica: Lutman (Brezovšek), PETEK, 19. maja INI ('Anič, Ušaj, Mermolja, Markič, Supmclj, I Uršič, Mozetič, Gorjanc (Besednjak), 0.30 Od tu ln tam; 10.13 Igra violinist f Križaj, Černič. Branko Pajovič: 10.35 Od polke do ca-^ Rudar: Krajšek (Kalšek), Knez, De-lypsa; 11.30 človek ln zdravje; 12.M^žeIak, Zibret, Kravogel, Sorel, Plšek, Narodne s harmoniko; 12.15 KmetiJski Breznikar, Knavs, Haligalič, Oprcsnlk. nasveti: ing. Gvido Fajdiga: Zakaj po-P Strelci: Za Novo Gorico Besednjak v lovlčni uspehi pri čredenju; 12.40 Do-J 33. in 57- min. v 38. min. Lutman avtoma« napevi Izpod zelenega Pohorja;#gol ter v 62. min. Pliek za Rudarja. 13.30 Poje Frank Sinatra; 14.03 Radijska^ že v prvih minutah igre so začeli šola zn nižjo stopnjo — Tudi sosedovi so ta; I5.4S Radijska univerza — dr. Bogdan Brecelj: Kako so nastajale partizanske bolnišnice; 18.00 Spomini mar« šala Tita na začetek vstaje; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. igralci Rudarja silovito napadati. Sad teh napadov je bil le neizkoriščen kot. V prvih minutah je bil Rudar tisti, ki je narekoval tempo in vsilil Novi Gorici fvoj način igre. Toda domačini so se kmalu otresli Rudarjeve premoči in igra je postala enakovredna. Priložnosti a za gol so imeli prvi kot SOBOTA, 20. maja 1961 ^odločilnih strelov ni bilo. v zo. minuu 9.25 Poljske, ruske, češke In bolgsr- ji« Haligalič preigral obrambo Nove Goske popevke; 10.55 Orgle in orglice; 11.30?rice, Lutman zapusti vrata, Haligalič Pionirski tednik; 12.00 Sest oktetov — \ preigra še njega in strelja iz težke po-šest slovenskih narodnih; 12.15 Kmetij-.> skl nasveti — Ing. Milena Lekšan: Delo a kmetijskih zavodov v sadjarstvu; 12.25 > Zabaven opoldanski spored; 13.JO Igraj ansambel Srečka Dražila; 14.20 šport ln j Rlld^T ! Olimpijci športniki; 14.35 Nalf poslušalci Čestitajo j -aa « / / j a,z\ In pozdravljajo; 16.00 Za razvedrilo Inj \ Iti.O j zabavo; 17.15 Po kinu se dobimo; 18.30 V 14. kolu Rudar na svojem igrišču ni ^ozdrav s gora; 20.00 Nekaj domačih J imel težkega nasprotnika, saj 01ympia -ptvor ▼ Izvedbi celjskih ansamblov £ v letošnjem prvenstvu še ni dosegla \ solistov; 20.25 Melodije raznih dežel; J zmage. Prav zato so tudi številni gle-1.00 Za prijeten konec tedna; 22.15 Od-Vdaiei pričakovali izdatno zrnato, ki bi daja za naše Izseljenec. J bila Rudarju navsezadnje zelo potrebna. \ Spričo zadnjih, sicer še neuradnih vesti, NEDELJA, 21. maja 1861 jbo v jeseni poleg I. zvezne lige usta- \novljena tudi II. zvezna liga, in še IM Mladinska radijska igra - Vlctor# ajboJj vcrjctnQ je da bosta y ,ej ,igi Hngo: Gavrochri 1.53 Z rabavno glasbo # sodeIov,la tudi najbolji3 zast0pnika r*. zicije v avt. V 38. minuti je Haligalič močno streljal, zadene prečko, Lutman je hotel posredovati in nerodno porine žogo v testno mrežo. Nova Gorica je po tem golu začela silovito napadati, toda obramba Rudarja je bila na mestu. V 42. minuti je Križaj namerno poškodoval odličnega vratarja Krajška, tako da so ga morali odpeljati v bolnišnico. V drugem delu igre je Nova Gorica vložila vse moči, samo da bi izenačili. To se jim je tudi posrečilo. V 53. minuti so izsili kot, ▼ gneči pred golom se je znašel Besednjak ra porinil žogo v gcrL Le štiri minute zatem je isti igralec zvišal rezultat na 2 ; 1 v korist Nove Gorice. V 62. minuti }e Pišek izenačil rezultat, ki je ostal do konca tekme nespremenjen. Najboljša igralca pri Redarju sta bila oba vratarja. Nova Gorica se je pa kolektivno izkazala z grobo in ne fair igro. Sodnik Jakše iz Ljubljane je sodil z napakami. ek LJUBLJANSKA NOGOMETNA POD ZVEZA Porazi na vseh poljih Minula nedelja in teden sta bila črna ta zagorski šport. V vseh srečanjih so Zagorjani izgubili. Proletarec (Zagorje) : Litija 2:4 (0:4) V nedeljo sta sc pomerili moštvi Pro-drugi, toda J letarca in Litije. Ze prve minute Igre so pokazale, da bodo gostje odnesli iz Zagorja obe točki. Siloviti napadi, tehnično boljša igra gostov, njihova večja borbenost in boljša kondicija so popol- v novi teden; 10.80 še pomnite, tovari- Republiška rokometna liga publiške slovenske lige. Odred si je Krelj. Nad J _ Jrfto S.ŠIČ: 81» to y T„Jem „,rcdu ,koroda že tovarišem Titom; 10.43 Spoznavajmo Rvet#,^, Odprto je pa Se vprašanje dru_ in domovino!; 11.43 V tričetrtirekem| RotUr Je trenutno resen Uktu; 12.00 NriU poslušalci čestitajo UM kandUUt toda gotovo ^ „ končno pozdravljajo; 13.30 Z. našo v«; 13.45* azvr|ti|ev ¥tina viaka točka in tudi Koncert pri vaa doma; 14.15 Naši prelu-*ak , lald čestitajo in pozdravljajo; 14. Hu> Prav /a(0 Je nedelj,u ,ekma> klJub moreska tega tedna - V«setl motivi v| > magi domafitb p„kaaiIa, da bodo Tr. slovanski liriki; 14.40 .Peli so Jih mati bove)j{ani , tako ^ br„ potrebnega moja.; 17.00 Za nadeljsko popoldne; | po,ct, prave potre««,.!,*.,! in . 17.30 Radijska Igra — Richard Hughes: (airejjnjmf ter tehničnimi napakami kaj Nevarnost; 18.40 6tl rje pevci — sedem (9 popevk; UM Izberite melodijo tedna! , - , 5Jrvaško-sIo venska ponedeljek, n. maj. mi košarkarska liga 8.40 Popevke ae vrstijo; 10.15 Sovjei-^ _ . , . _ ska zabavna glasba; 10.40 Poje komorni ivlIadOSt ( Zagreb ) ! RU* zbor RTV Ljubljana p. v. Rada Simo-a Aaw. (Tritnvl!p\ nitij.; 12.00 Kvintet Niko Štritof; 12.154 |^ Kmetijski nasveti — Ing. Franjo Kordiš: j /9:53 ( 34: 1 4 ) „8"dU: RUDAR: Viri 6, Jelen 6, Tavzelj 19, Zvočni kaleldrekop; 15.50 ranoremi za-40lopal „ Zaman, Po,iinik, Murk 6. bavnth melodij; 1L33 NaM poelušalcU MUDOST: Bjeg^ič I 21, Bjegovjč II čretltej. ta pozdrarijajo; IM Športni J,, Ro[h j gunji4 Sw. tednik; UJO Človek 1. zdravje; „ Vrbovmc 6> Cim»š 2, 6i- Z glasbenega blennala v Zagrebu. imundja 2. (' Domačinom letos še ni spodletelo, za-(*to tudi tokrat na domačem igrišču 9.44 Gorenjaki vokalni kvintet; 10.35(* nismo pričakovali, da bodo Trboveljča-Orgta In orglice; 11.30 Deset minut lz!*ni doeegli kakšen uspeh. Tekma zaradi naše beležnice: 12.45 Trio Rudija Bar-1* soparnega vremena ni bila normalno dorierja; 13JO Od polke do mamba;l'razgibana in je visoki rezultat v korist 17.13 Razgovor z volivci; 18.M Iz naših!1 Mladosti največ zaradi srečnih zaključ-kolektlvov; 18.13 Godala v ritmu; 18.43l*nih metov na koš. Rudarja je pa tudi Izobraževalni obzornik; 20.00 Koncerti*tokrat spremljala smola, saj se je žoga mladinskega zbora RTV LJsthlJans p. v. 11 največkrat vrtela po obroču, tako da Janeza Kuharja; 22.15 Večer če8kel'so kljub trudu morati pustiti obe točki glasbe. P v Zagrebu. 1 TOREK, 28. maja 1961 RAZPIS večernih oddelkov pri DeUvakJ univerzi v Trbovljah Za oezono 1961/62 razpisuje Delavska univerza v Trbovljah vpis v naslednje oddelke za odrasle: 1. večerno osemletko, in sicer v tečaje za 5. in 6. razred in 7. ter 8. razred, 2. večerno gimnazijo, 3. I. Jetnik ekonomske srednje Sole, 4. I. letnik tetvniSke srednje šole — strojni oddelek, 5. I. letnik elektrotehniške šole, 6. I. letnik tehnične srednje šole — rudarski oddelek, 7. administrativno šolo. Za oddelke od 3-7 je potrebna popolna osemletka oziroma ustrezna industrijska ali vajenska šola. Kandidati naj v razpisnem roku do 25. maja 1961 dostavijo delavski univerzi pismeno prošnjo z zadnjim šolskim spričevalom in pismeno izjavo (osebno ali gospodarske organizacije) o plačevanju šolnine. Za oddelke tehniške srednje šole je predvideno, da bo delavska univerza organizirala v mesecu juniju pripravljalni tečaj iz nekaterih predmetov kot pripravo za sprejemni topit. Delavska univerza Trbovlje Trgovsko podjetje ».TOBAK- Trbovlje razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. mesto materialnega knjigovodje, 2. roesto*Hadi&čnika. Pogoji: ad 1. srednja strokovna izobrazba, nd 2. petletna praksa v trgovini in fizična sposobnost. Nastop službe takoj. Plača po učinku. notna prevladovali. V prvem polčasu so si gostje zagotovili zmago. V drugem delu igre pa niso bili več tako borbeni in požrtvovalni, in to je rešilo Proletarca še večjega poraza- V drugem delu igre so napadalci Proletarca nekoliko-krat nevarno napadli, toda obramba gostov je odklonita vsalm nevarnost pred vrati. Za Proletarca je bil uspešen Blažič 2, za Litijo pa: Domadenik 2 ter Jelnlk in Senica po 1. Približno tri sto gledalcev je zapntlls nezadovoljno igrišče. Sodnik je sodit z manjšimi napakami. Rezultat ustreza prikazani igri. V predtekmi so mladina Litije premagali Proletarca * 1 : 0 (1 : 0). Nogomet pionirji: Proletarec II : Rudar I (Hrastnik) 2:1 (0:1): Proletarec I : Rudar I (Hrastnik) 1:2 (0 : 0); 1RS Zagorje : IRS Velenje 1:3 (0 : 2). V četrtek je Proletarec odigral prijateljsko tekmo s trboveljskim Rudarjem in izgubil z 1 : 3 (0:2). Košarica: Ilirska Bistrica : Proletarec 55 : 47. Odbojka: V okviru okrajne ljubljanske lige so se v nedeljo pomerili od- lahko zapravili možnosti za visoko mesto in s tem sodelovanje v II. zvezni ligi. še posebno zaradi tega, ker jih v preostalih kolih čaka še njihov neposredni tekmec SLOVAN, ki bo na domačem igrišču skušal doseči čim več. RUDAR: Žagar 2, First 2, Škrinjar 11, Klančišar 5, Ačkun 4. OLYMPIA: Bernik 2, Pjakič 8, Ilc 2, Vertačnik 4. Sodnik Zakrajšek iz Celja jc sodil zelo nezanesljivo. V predtekmi je ženska ekipa Rudarja I bojkarji hrastniškega Rudarja in od- izgubila s Črnomljem z rezultatom bojkarji iz Mengša. Zmagali so gostje z 4 : 2 (0 : 0). I rezultatom 3 : 0 (15 : 2, 15 : 5, 15 : I). Preobrat v delu TVD Partizana Trbovlje L kongres telesne kulture v Ljubljani jc nakazal teleanovzgojnim in športnim organizacijam mnoge novosti glede načina vadbe ter slikovitosti dela in glede množičnega udejstvovanja v športni dejavnosti. Posebno pozornost je posvetil vprašanju rekreacije odraslih. V zvezi i sugestijami kongresa je novoizvoljeni upravni odbor TVD Partizan Trbovlje tudi izdelal načrt dela. Delovni načrt vsebuje bistvene spremembe v dosedanji praksi društva in daje prednost množični telesni vzgoji ter splošnemu medsebojnemu tekmovanju v raznih športnih disciplinah. Za uresničitev tega načrta bodo v društvu ustanovili več novih sekcij, med drugim sekcijo za odbojko, rokomet in balinanje. Upravni odbor društva je na svoji prvi seji sklenil, da preko ObSS povabi na razgovor vse referente za telesno kulturo sindi-1 lesnovzgojno in športno dejavnost, kalnih podružnic v podjetjih, dal Slavko Gorjup Mladinska atletska liga Lepo in razveseljivo Preteklo soboto in nedeljo so atleti prvič v letošnji sezoni nastopili v konkurenci zvezne mladinske lige, kjer nastopa tudi trboveljski Radar. Trboveljčani so v soboto In nedeljo nastopili v Ljubljani v troboju z domačima ekipama »Ljubljano« In Olymp!o - Svobodo. Med mladimi atleti In atletinjami Rudarja Je precej takih, M so sc to pot prvič spustiti v boj ln prav zato j« celoten Izkupiček mladink, mlajtth in tudi starejših mladincev res lep ln razveseljiv. Mladinke so v troboju z ekipama Olpnple ln Ljubljane doeegle čestno drugo mesto ter le za 577 točk zaostale za 01ympto. Prav tako je že nastop mlajših mladincev v I. kolu pokazal, da prizadevni atletski delavci neutrudno In povsem pravilno skrbe za razvoj, kakor tudi za naraščaj v atletski sekciji, saj so bili Trboveljčani enakovredni ter tako dosegli nekaj lepih uspehov. bi ae z njimi pogovoril glede strokovno organizirane vadbe in treningov njihovih članov. Vo dilni ljudje v društvu bo mnenja, dk bi bilo nujno potrebno nadaljevati z vajami v voeh športnih di-sciplinah članov delovnih kolektivov, Id *o sodelovali v šjjortnih igrah za prvomajske praznike. Na U način bi prišla tudi najbolj do izraza rekreacija delovnih ljudi. Prepričani so, da društvo s svojimi prostori in letnim telovadiščem ter razpoložljivimi rekviziti zmore to nalogo in je tudi pripravljeno z vsemi sredstvi podpreti množično udejstvovanje de-lovnfli ljudi na področju felesne kulture. Na »eji ao bili tudi določeni člani upravnega odbora, ki bodo imeli tesne in neposrodnfe stike z upravami šol z namenom, da se čim-več šolske mladine vključi v te- REZULTATI: starejše mladinke: 01ympia - Svoboda 10.402, Rudar 9825, Ljubljana 8234. Rudarjeve atletinje so dosegle naslednje pomembnejše rezultate: 40 m: 1. Tršek 8,3; IM m: 1. Pavlovič 13 J; 400 metrov: 2. Florjane 68,2; 4 X IM m: 1. Rudar 55J; daljina: 1. Sotcniek 439; dlak: 2. Prijatelj 26,57; kopje: L Šoten tek 27,88, 2. Miklavčič 24,40. Mlajši mladinci: Ljubljana 1L218, Rudar 11.090, OtympU-Svoboda 10.805. Rudarjevi mladinci — IM m ovire: 1. Aškerc 17J; 3M m: 2. Povšek 40J; 1IM m: 1. Lajkovič 2:53,3; 4 X IM m: 2. Rudar 99J; višina: 2. Godec 1Š0; ■kok s palico: 1. Tomše 290, 2. Zanbl 230; dlak: 1. StrumrlJ 31,81, 2. Zaubt 31,21; kladivo: I. Obran 32,82. Starejši mladinci: Ljubljana 17.108, Otympla 16.189, Rudar 14.053. Tek unese v Liti5! V počastitev 20-lctnice revolucije je bil v Litiji tradicionalni »Tek zmage« s sodelovanjem 40 tekmovalcev iz številnih atletskih kolektivov širom po Sloveniji in domačinov. Prireditev bi bila še bolje uspela. Če ne bi bilo deževalo, sicer pa je bi! letošnji tek najboljši, saj sta bila med člani in mladinci dosežena rekorda proge. Rezultati: mladinke (500 m): 1. Zupanc (Kladi-var) 1:17,3; 2. Jamnik (Triglav, Kranj) 1:45,8; 3. Kladnik (KI.) 1:47,0 — mladinci (1.500 m): 1. Štajner (KI.) 4:53.8; 2. Kvaternik (O-S Lj.) 4:56,0; 3. Potrata (KI.) 5:04,0 — člani (2.800 m); 1. Naraks 8:37,1; 2. Korbar (oba KI.) 8:53,4; 3. Brvar (Rudar, Trb.) 9:06,0, Izmenjava mladinskih delovnih brigad Mladinsko vodstvo občine Litija s« je sporazumelo z mladinskimi vodstvi Ivančne gore in Celja za izmenjavo mladinskih delovnih brigad. Eno MDB bodo zaposlili na šoli, drugo na športnem igrišču. Za slednje Šc ni odločeno, ali bo grajeno športno igrišče ali pa olimpijski plavalni bazen. Brigadirsko samoupravo so že sprejeli. -ZANIMIVOSTI - FILM Danes v kinu Svoboda Trbovlje II •• run Slovenski kratkometražni filmi v letu 1961 ORJAŠKI GRANITNI BLOK Tudi naša zamisel, da objavljamo slike pod naslovom -Poznaš svoj kraj danes«, se Je obnesla. Veliko število rešitev, ne samo iz Hrastnika, marveč tudi od drugod, Je prišlo na naš naslov. Objavljena sHka v 20 številki prikazuje Steklarno Hrastnik, novo cesto in stanovanjsko kolonijo od Kemične tovarne proti Steklarni. Žreb je določil nagrado Branku Pfeiferju, Hrastnik 73, učencu IV. razreda osemletke Ivana Cankarja. Kaj pa predstavlja ta slika? - Odgovorite do pondeljka, 22. maja 1961 Dve loti so sovjetski geologi iskali dovolj velik in mi^iven orjaški granitni blok za spomenik Karlu Marxu, ki bo stal na Sver-dlovakem trgu v Moskvi. Blok, ki so ga te dni odlomili v bližini Dnjepropetrov&ka, je dolg deset metrov in tehta 200 ton. Za prevoz tega orjaškega bloka do železniške postaje so konstruirali posebne jeklene sani. Filmski klub 61 Ljubljana bo priredil danes, v četrtek, 18. maja, v kinu Svobode Trbovlje U revijo Z NA- NEUSPESNA BORBA GAJIVIM DELFINOM Več let se že ribiči iz Kuljice j na otoku Ugljami zaman borijo \ revije~7a'j'je"za ogled "kratkih fli-z nenavadno nagajivim delfinom mov dololena le wtop. — velikim skodluveem. * i » slovenskih kratkih filmov. Predstave bodo ob Ti. uri za šole, ob 17. in 19. uri pa za ostale. Ob 19. uri bo v kinu Svobode Trbovlje 11 »Razgovor o slovenskem filmu*. Razgovor bodo vodil filmski ustvarjalci iz Ljubljane. Trboveljčani — udeležite se t velikim škodljivcem. I mna, in sicer za šole ob IS. uri 10 Omenjeni delfin si jedodobra I dinarjev za vstopnico, za predstavi momn.l nhiške navade vato Qy „ m „ ^ pa 2Q dinajjev Na sporedu bodo filmi: 25 LET PLANICE, CESTA, TORZO, NJEGOV DAN, MLAJ, SESTRA, STATISTIČNO JE DOKAZANO. zapomnil ribiške navade, zato vedno pred luko čaka na ribiče, ki gredo na lov. Potem ribiče spremlja vse dokler se na odprtem morju ne ustavijo. In ko ribiči nastavijo mreže, s katerimi zamre* jo tisoče rib, nastopi nenavadni delfin — faztrga mreže in prepodi ribe spet v -svobodno-morje. Vsi dosedanji poskusi ribičev, da bi ujeli tega delfina, so ostali brezuspešni. Delfina ribiči sicer dobro poznajo. Vedo, da se nenavadno hitro pojavlja nad morsko površino in da ima na zgornji obrani samo njemu značilno sivo Hoo. Da bi naredili konec »vojne-z delfinom, bodo ribiči poklicali na pomoč lovce, ki bodo imeli res nenavaden cilj. Tamkajšnji domačini pa upajo, da bo pravi mir in prijetno razpoloženje v Ruljicah šele, ho bodo ugnali nagajivega delfina. 0 Direktor Državne založbe Slovenije Ivan Bratko je na tiskovni konferenci ob pomembni obletnici te založbe podal kratko poročilo o njenem delu. Od leta 1945 do danes Je v založbi izšlo 12,542.644 izvodov najrazličnejših literarnih, znanstvenih in drugih del. Posebno v zadnjem času pripravlja založba vse več poljudno-peručne literature. Prizor iz nemškega barvnega filma -Mazurka ljubezni« po opereti -Dijak p ros Jak«. Film bo na sporedu še ta mesec v kinu Svoboda Trbovlje U Grožnja atomske smrti Ce bodo Francozi vrgli svojo atomsko bombo na Kerguelensko otočje, bo pobitih milijon morskih slonov in ptic Čeprav trenutno tarejo Francijo druge skrbi, se njeni atomski znanstveniki vneto pripravljajo, da bodo v kratkem opravili poizkusno eksplozijo atomske bombe na Ker-guelenskem otočju. krdela morskih slonov. Ce bo res na te otoke padla atomska bomba, bodo vse te živali uničene. Ko so leta 1922 Francozi odkrili te otoke, so bili nenaseljeni, kar so pravzaprav še danes. Na otokih in v morju okoli njih je žive- Ceprav na teh osamljenih otokih, ki ležijo na sredi poti med Afriko in Avstralijo, ni nobenega naselja — razen meteorološke postaje, ki so jo pred desetimi leti zgradili Francozi — so se po vsem svetu pojavili ostri protesti proti nameravanim poskusom. Ti protesti so še posebno ogorčeni, ker je danes Francija edina dežela, ki opravlja atomske poizkuse. Možnost eksplozije atomske bombe na Kerguelervskem otočju je sprožila še en problem. Na teh otokih živijo nepregledne jate ptic, v morju okoli njih pa velika lo že tedaj na sto tisoče morskih ptic in morskih slonov. Med pticami je posebno mnogo pingvinov in albatrosov. Poznavalci otočja pravijo, da bo pobitih najmanj milijon morskih slonov in ptic, če bo tu eksplodirala atomska bomba. Vsi ti otoki in morje okoli njih bi bilo prekrito s tfupli. S tem bi bil uničen ogromen naravni živalski vrt. Reševanje samomorilcev Na japonskem vulkanu Mihari ekipa pogumnih reševalcev rešuje iz žrela samomorilce Vulkan Mihara na Japonskem Poznaš: (lMoi kraj danes' neprestano deluje in je vedno v oblaku strupenih par. Do pred kratkim je bil to zanesljiv grob za samomorilce, ki prihajajo od blizu in daleč, da bi v njem končali svoje življenje. Toda pred kratkim so postavili ob žrelu barako, v kateri živi ekipa dobro opremljenih in pogumnih mož, ki imajo nalogo, da rešujejo samomorilce iz vulfcanovega žrela. Reševalci imajo službo izmenoma dan in noč, tako da lahko v vsakem času preprečijo skok ali izvlečejo samomorilca, četudi je že skočil v žrelo. Oprema teh reševalcev ni niti najmanj enostavna. Oblečeni so v bele delovne obleke iz azbesta, tako da lahko prenesejo visoko temperaturo, opremljeni pa so tudi z maskami proti strupenim plinom. Kadar kakšen samomorilec skoči v žrelo, zleze vanj na vrvi privezani reševalec. Ko v žrelu najde žrtev, jo priveže na vrv in jo izvleče iz žrela. Samomorilca nato odnesejo ali odvedejo v barako, kjer mu nudijo prvo pomoč in ga napojijo s čajem, Nato ga pospremijo izven območja vulkana. Samomorilci so večinoma zelo zadovoljni, da se je vse tako dobro izteklo. - ROMAN- DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI AUSCHWITZ 5 Dnevnik taboriščnega zdravnika Nato pa mi začne pripovedovati o svojem življenju.' [ Nemec je, iz rajha, petdeset let star. Poklic: bančni ro- 1 par. Pripoveduje mi, da je zmeraj sam »delal«. Poslednji njegov podvig je bil blazen napad: pri belem dnevu J je izropal neko banko v Diisseldorfu. Tri leta je živel z i denarjem sijajno in veselo. Potem ga je izdala njegova 1 I ločena žena. Ko so ga po desetih letih odpustili k ječe, J j ga je pri izhodu pričakovala Gestapo. Tako je postal (j j kaznjenec v taborišču Auschwitz. Od tega je poteklo i ■’ že pet let. Na njegovem progastem jopiču je nad srcem 1 ■j belo polje m v njem zelena številka. Zeleno je v KZ J s znamenje za poklicne zločince. Pojasni mi tudi druga ( š znamenja KZ kaznjencev: politični nosijo rdečo šte-i1 II vilko na prsih, rjava je barva raznih verskih sekt. Pro-11 stitutke in tisti, ki pod nobenim pogojem nočejo prijeti j; J i za delo, so zaznamovani z modro barvo, homoseksualci jj i« črno. i| Tisti, ki nosi črn Kuk z belim A na roki, je zdrav-1 nik. Toda to znamenje je le redko. Le tisti zdravniki, j ki res opravljajo svoj poklic, ga dobe. n.:Vvola njeni glavo bodočnost n!cnih ljudi. Bril je K>« treba misliti ra nilve In t’".avn!ke, da sc bodo l!ud'e labko tudi sami preživljali. 7c v nekaj dn-h se bodo v svirio hišo ob gor/Iti lahko vselili. Danijel Je s svo"mi pomagači ncu-’ rudno delti In se neba!, rlielil Je stene In tudi okno so že Imela vse čiste šipe. Danijel Je pričel, ko je zagledal Sliko, svoji gospodarici naproti. Oči so sc mu veselo svetile. -Trav- nik tamle bo kmalu osušen, Jutri bomo lahko že začril z oranjem.« Slika mu je prikimala. Vedela je, kaj pomenijo njegove besede. Naslednje jutro je Slika sama zapregia konje pred plug. Vse je bilo pripravi leno. ljudje so č*k#H, da začnejo s poljskimi deli. Dela na hiši so sedal pašV-val«, pr!če«o se je novo obdobje — delo na polju, ki ga Je bilo treba pripraviti za setev. Plug je pripeljala s seboj. B’I Je njen up, kajU računala Je, da ga bo spet potrebovala. Ni ne lič'la ed r:?ga. dasl Je morala na vrfnčl skoparili in računati s proriorom za estri o peJMbno prttj * go. In sedaj ga .'e spet zss-dila v zemljo svoje nove domovine. Kond so nemirni oplciell z repom, ko jih je zapreg!« pred plug in jih pognala. Ljudje so Pha gledali in ebsirlt. ko so bile prve brazde zaor.mc. Bila le črna. čvrsta zemlja. K-ekar'1 so prileteli in Iskali črve ter sc hripavo oglašali, drk’i Je pa m rni or’’o ra n’Iv| prvo brar/lo. Pa, prvo hvazdo je zaorala ona. kakor je bila to vajena že dima nrl očetu, spomladi In Jeseni. V svo"! stari domovin! so driril na polju s traktor,M, toda prvo brazdo Je vedno zaoral njen oče ra r'ko. Ko se je FH!:a vrn !', JI je Danijel vzel mriče plug Iz rok. Njegov obraz Je s’«fl In žarel. D-n«trio-vl k er? ki za plusom, so bili dolgi In mirni, čislo (Jru-a’nl kat sicer. 7a ringom ni bil Danijel prav nič neroden, iu ’e KI čisto noksj dnine-*: ora.njt Je bilo zanj nekakšen slavnosten, svet obred. frinhriea «e bila prenapolnjena. hnJH mnogo l udl ne Je zbrala, ki ko hoteli svi.o onrinlo P’5 ckrViloru riCelnlku Izreči o-fbno. 3'Ika Je tuli eedeta na kleni in Imola oči .-tl ralo na glavi. Pogovarjali *** sc o nri-:’,zm bardi Ilnl3cnu. »Mlz.ill ba-on .Is bo!) p-melrn. kot je stari,« J* rekla ena cd obeli fenek In ne s prstom poprask®** po obrazu. »Dola se. kat or da se J« z razglasitvi!® grajske zemlje sprijaznil - v resnici pa dela n* tem, ksko bi Jo snet pridobil ne::aj.« -Kaj pravi',.’« je r-bJn druga. Zcr. ba z rd"čo ru'o na glavi se 'e začela h'hit»* In s* skienHa k arocJ-. -Veš, mladi baron se Pr*^ rad ruru-Va okrog tiste mlad? priseljenke. Videlo b°®' Utr tl z«a1a r-čonr še oženil Jo hot« . »Va la vendar n’č nima.« Je druga zmajeval® glavo. , S''':a Je zairla o31. Nr.f>. kako sta obe govrr’11 o Rldi-orju, Ja Je gleb-ko prizadel. Ml*l Je namreč na r.JkrFor* In p-''jzne-l. katero Je «n|J dl baron kazal p-oli r'ni - torej vse lo naj bi bl‘ oamo h!'mba Irt Iitprv"^"? SpomnHa sr Jz. da tl Jr P.^dt-er nekega dne kel, da mu Je li-tl nus’l, n«r'-delani svet f® mladeril rri sren in da Je že delal načrte, kako to z»ml.«o kultiviral. t »Tl pravil, da nič nima”« Je zavrnila rdrčo ru’o svojo so—do. »To Ima aednj ve* J uvel In Je s seboj So pripel'".!« UuAl. ki «*1'‘'j,i zanjo. Stari baron nr mere CoKtl človeku. «*® , d*'al ml njem, zelo tudi Iz t’-'e z-m’'e tuši ni pel n’Vill nriosar nrnrsvlll. T.« mlada tulka P® I« 1.1 zn-’ Ima zenri’o In 1 « -Misliš, Meta, da Jo bo res vel? Alt le *•**!!? (Dalje prihodnji”