Štev. 1.
V Mariboru lO.januvarja 1884.
V. tečaj.
Izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca, ter velja za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld «0 kr. — Posamezno številke dobivajo se po 15 kr. V- Na anonime dopise se ne ozira. — Rokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo. — Spisi in dopisi naj se blagovolijo pošiljati (frankirani) vredništvu (I!eisorstrnse S), naročnine, oznanila in reklamacije pa založništvu: tiskarju J. Leona v Mariboru. — Za oznanila plačuje se od navadne
vrste, če se. enkrat natisne 10 kr.

Za novo leto.

Je Y naročje položeno Staro leto. in novo
Od modrosti večne podeljeno ... V zori dneva je izšlo
T O, da dneve vse prijetne bi imelo
In težavno olajšavalo nam delo.

Čisto si življenje ohranimo, Mladi nas posnema svet;
Vse dolžnosti vestno izpolnimo, Da podamo mu izgled. Odgojitelji smo; žlahtni sad odgoje Umno širimo med soobčane svoje.
Naša mora biti d<Tmovina
V	blagostanju srečna vsa:
Naj v bodoče želja ta edina
V	srcu je učitelja
Delovanje naše vztrajno, mirno bodi,
Duh omike in napredka naj je vodi.
Savo Zoran.

Misli o novem letu.
Zopet je zatonilo v morje neizmerne večnosti — eno leto! — Stara navada je že, da se pri nastopu novega leta spominjamo še enkrat preteklih dogodkov ter premišljujemo, so nam li bili ti v korist ali v škodo in v koliki meri so pospeševali ali ovirali naša prizadevanja., Po takem ogledu se podamo od preteklosti skozi sedanjost h prihodnosti, povdarjaje, kako se da ta ali una naših izkušenj v prid porabiti, kako najboljše izvesti ta ali uni načrt, kateremu hočemo posvetiti naše moči. Te stare navade se hočemo držati tudi mi pri našem danešnjem razmišljevanju, zabilježiti pa le preteklosti najimenitnejše in najvažnejše dogodke.
Eazun nove šolske postave, katera je o svojem času povzročila toliko razburjenosti in nasprotovanja, imamo omeniti v prvi vrsti onih veličastnih dni ko je proslavljal naš narod presvitlega cesarja na slovenskih tleh. Komu ni vtripalo srce veselja tedaj, ko je imela naša ljuba mladež priložnost gledati milega vladarja od obličja do obličja! Neizbrisljivo so zapisani vtisi tistih dni v srca starih in mladih! A tudi presvitli cesar se je prepričal, da narod slovenski v istini živi in da Mu je vdan in zvest, — da pa Slovenec ljubi tudi svoj materni jezik, svojo domovino in svoje narodne običaje, katere braniti nikoli prenehal ne bode. Videl in prepričal se je pravični in mili vladar, da Slovenci sicer branimo in zahtevamo svoje postavne nam osigurjene narodne pravice, da pa niti svojih tirjatev ne pretiramo. Obča zanimivost vladarjeva za običaje naše, za napredek šolstva v naših pokrajinah in Njegovi izreki pri raznih prilikah ter mnogobrojna odlikovanja naših odličnejših narodnjakov iz raznih društvenih slojev so nam porok, da nam je Njegovo srce v milosti naklonjeno vendar toliko, kot drugim avstrijskim narodom! — To so blaženi spomini iz starega leta, kateri v srcu vsakega Slovenca gojijo najboljše nade. Da bi je prihodnost tudi uresničila!
Občni zbor štajerske učiteljske zaveze v Mariboru imel je sicer sploh mnogo zanimljivega in podučljivega za učitelje — deležnike, a slovenski kronist o njem ne more veselim srcem poročati, zategadel na tem mestu le regis-trujemo njegovo vršitev. Nikako pa ne moremo prezirati delovanje nekega društva, katero so imenuje „šolsko" (Schulverein), pa pod izposojenim imenom le moti naše šolske razmere, vznemirja narod in si prizadeva celo učitelj-stvo izneveriti zdravi pedagogiki. Zal, da se mu to tu pa tam posreči, kajti tudi med nami ■ - kakor v vsakem stanu — najde se kolikor toliko brezzna-čajnih omahljivcov, ki prodajo za par grošev svoje boljše prepričanje — svojo narodno zavest — — — — K sreči večina slovenskih učiteljev še ni tako daleč zabredla, brezznačajnike pa lahko pogrešamo! Saj boljši tovariši — svesti si svoje svete zadače in držeč se načel prave pedagogike in po&tavno nam določenih naredeb, mirno pa vztrajno delujejo na blagor jim izročene mladine in v prosveto naroda Zato pa seveda žanjejo od nasprotnikov le sovraštvo, in lažiliberalna žurnalistika udriha po njih, jo sumniči agitatorje in hujskače, ter jim odreka celo potrebne izobraženosti (vide „Deutsche Wacht") med tem ko slika svoje privržence vzore učiteljstva. A, kako že pravi
slavni Gothe? „Die schlechtesten Friichte sind es nicht, an denen die Wes-pen nagen" — zatoraj pogum! in zvesti vztrajajmo v našem svetem poklicu!
„Popotnik vse te žalostne — zdravi razvoj našega ljudskega šolstva ovirajoče razmere le tužnim srcem zabilježuje. kajti njegov program je tiho in mirno delo, ne pa razburjajoča in strastna polemika. Toda take nezdrave razmere registrovati dozdeva se nam sveta dolžnost, katero s tem spolnujemo povdarjajoč, da je treba tako zlobne in učiteljstvu nasprotujoče objave zavračati in svetu pokazati, da smo si slovenski učitelji ravno tako svesti svojega važnega poklica, kakor naši sodrugi v Nemcih, da štejemo tudi mi dovrševanje naše strokovnjaške in obče izobražbe k najvažnišemu delu naše obširne naloge, da vemo čislati pravo kolegijalnost in se potegovati za obče pravice našega stanu; da pa čutimo in živimo tudi za narod, iz katerega smo se rodili in kateremu posvetiti smo dolžni vse svoje moči!
Ne politikujmo pa in ogibljimo se sploh strankarskih spletek, kajti politika prinaša le bridkosti in skrbi ter nas vtegne odvračati od našega vzvišenega smotra. Naš delokrog je in naj vselej bode le v šoli in med mladino. To budimo in povzdigujmo jo k vzorom pravega krščanskega rodo-in domoljubja!
S tem določuje „Popotnik" svoje prihodnje stališče, iz katerega bode naprej deloval na korist slovenskemu učiteljstvu in šoli. Velikansko delo nas čaka na tem torišču, kajti tirjatve sedajnega časa so velike in težko izvršiti, toda mi se tega ne vstrašimo, saj smo si svesti, da za nami stoji vse značajno slovensko nčiteljstvo, da nam naši sotrudniki svoje podpore ne odreko in da se nam v našem blagem prizadevanju pridruži še mnogo novih moči. Z združenimi močmi se tudi najtežje dovrši, delo pa blaži srce in krepi dušo in telo. Tedaj, tovarši, na plan; ne vstrašite se truda, ampak pomislite, da „Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, Kar more, to mož je storiti dolžan!"
In s tem odložimo pero. Mi ostanemo tudi v novem letu zvesto stari in kot taki želimo našim sotrudnikom in bralcem sreče in veselja bogato novo
leto!	N.
--
0 računstvu.
Prof. L. Lavtar.
(Daljo.) *)
Bazne stopnje.
Iz osnovnih izrazov za celimi števili slede sledeče stopnje:
Prva stopnja seže do 20, računanje s celimi, kar zahtevajo osnovni izrazi za seštevanje in odštevanje.
Druga stopnja seže do 100, kar zahtevajo osnovni izrazi za množenje in deljenje.
Tretja stopnja obsega ves številni prostor, ker je po izurjenih osnovnih vajah mogoče vse čisto računanje s celimi števili izvrševati.
*) Glej lanski „Pop."
1*
Ako primerjamo te stopnje z onimi, katere nam narekuje dekadiena uredba števil, najdemo neko razliko z ozirom na prvo stopnjo.
Po dekadični uredbi števil seže prva stopnja do 10 po ravno povedanem pa do 20. Za katero mejo se bodemo torej odločili? Gotovo je važno da dosežemo v vsakem šolskem letu nekaj celotnega. Take celote navedenih vrst prve stopnje so: Spoznavanje števil do 10, izurjenje osnovnih vaj za seštevanje in odštevanje. Osnovne vaje množenje in deljenje pa že presežejo večinoma mejo 20. Samo spoznavanje števil do 10 je za jedno šolsko leto premalo in tudi prejednostransko bi bilo, ko bi števil ne razstavljali v manjša in sestavljali v večja iz manjših t. j. ko bi jih vsaj ne seštevali. Ako pa pomislimo, da bi drugemu šolskemn letu primerno mnogo več naložili, kakor prvemu šolskemu letu prepustivši mu izvršbo osnovnih vaj za seštevanje in odštevanje zraven izurjevanja osnovnih vaj za množenje in deljenje, prisiljeni smo prvo stopnjo razširiti do 20, na kteri izurimo tudi osnovne vaje za seštevanje in odštevanje do popolnosti razstaviti jo pa v dve podstopnji, v podstopnjo do 10 in v pod-stopnjo do 20.
Po dekadični uredbi števil smo si osnovali 4 stopnje in sicer seže 3. stopnja do 1000, 4, stopnja čez 1000 skoz celo številno okrožje. Ker se pa vse ustmeno računanje premika v okrožju do 1000 in ker je ustmeno računanje jako važno in ker imamo še druge važne vzroke, ktere bodemo pozneje spoznali, hočemo to mejo za 3. stopnjo pridržati, ter se tudi odločiti za 4. stopnjo, kakor smo si jo posneli pri pregledovanju dekadične uredbe števil.
Vvrstitev posameznih računov.
Stopnje računanja s celimi števili narekava nam predmet sam. Samo pri prvi stopnji je to narekavanje nekoliko nedoločno in malo tudi pri 3. stopnji.
Že težje je določiti vvrstitev tvarine v 1. šolskem letu.
1. šolsko leto.
V tem letu razločujemo 2 podstopnji, prva seže do 10, druga do 20. Prva naloga je, da učence seznanimo se števili do 10. Ker so pa vsa druga števila osnovana na teh, treba je, da se učenci ž njimi posebno temeljito sesnanijo; to dosežejo z razstavljanjem vsakega števila v vse mogoče nejednake in jednake dele, in se sestavljanjem teh delov v cela števila.
Število 2 v 1 in 1; število 3 v 1 in 1 in 1, in v 2 in 1, 1 in 2; število 4 v 1 in 1 in 1 in 1, 2 in 2, 3 in 1, 1 in 3 i. t. d. Učenci se morajo torej pri vsakem številu prepričati, kako je iz prejšnjih sestavljeno. Razstavljanje števila predočujemo na kroglah, kockah tudi na točkah, med katere stavimo črte. Na zadnji način dobimo podobe razstavljenih števil.
Razstavljanje pokaže najpred dele posameznih števil in sicer nejednake in jednake. Sestavljanje števil iz teh delov nas pa privaja na seštevanje. V najožji zvezi z dodajanjem je odjemanje. Ako smo n. pr. izgovorili 3 + 2 = 5, učenec hitro lahko spozna, da je 5—2 = 3.
Množenje in merjenje je tudi dodajanje oziroma odjemanje jednakih elementov samo v drugi in sicer krajši obliki. Vsiluje se koj od začetka misel, da bi učence vadili pri vsakem številu v vseh štirih računih, ker potem
prezro učenci število na vse strani popolnoma temeljito. To priporoča Močnik v svojih prejšnjih navodih; učitelji so se vendar pritoževali, da je na ta način učence le težko poučevati; zato je Močnik svojo prvo računieo od začetka nekoliko predrugačil. On seznani učence najpred se števili do 5, vadi na teh seštevanje in odštevanje, razširi številni krog do 10, in vadi učence pri vsakem številu v seštevanji, odštevanji, množenji, merjenji in delitvi. Pri druzih pedagogih spet beremo, da naj se učenci seznajo najpred se števili do 10, naj se vadijo najpred v seštevanji in odštevanji pri vsakem številu, potem v množenji in merjenji pri vsakem številu in na zadnje v delitvi. Zakaj se hočemo odločiti? Da odgovorimo na to vprašanje, moramo se ozreti na otroka samega. Otroka moramo tako učiti, da postopa kolikor mogoče kmalo samostojno; potem čuti svojo moč in računanje ga veseli. Otrok pa poprej nikoli ni čul o razstavljanji števil, o seštevanji, o odštevanji, o množenji, o merjenji in o delitvi. Ako mi torej vse navedeno na jedenkrat pri vsakem številu z otrokom obravnavamo, zdi se mi. kakor da bi otroku jemali sapo. Komaj sliši jeden pojem, že stoji drugi pred njim in tretji in četrti i. t. d. Vse drugače bode otroku, ako se seznani z vsakim pojmom za se tako temeljito, da ga čuti v krvi in kosteh. Oglejmo si to natanjčneje. Pečajmo se najpred samo z razstavljanjem števil in sicer tako-le n. pr.
Razstavi 2 krogli v dele po 1 kroglo
* 1 „"
„ 2 krogli (jedenkrat na levo, drugokrat na des.) „ 1 kroglo „ 2 krogli , 3 krogle i. t. d.
Učenci razstavljajo na zahtevani način, izgovarjajo dobljene resultate n. pr. 2 krgl. = 1 kr. in 1 kr., 3 krogi. = 2 kr. in 1 kr. ali 1 kr. in 2 kr. i. t. d. od začetka s pomočjo učitelja, posnemajo to vršitev zmerom bolj ter postanejo zmožni, da samostojno razstavljajo večja števila in dobljene resultate samostojno izgovarjajo. Vsak normalen otrok bo na ta način n. pr. pri številu 9, popolnoma samostojno sledečemu zadostoval. Razstavi 9 krogel v dele po 2 krogli. Kako je 9 krogel iz delov po 2 krogli sestavljeno? 9 kr. je sestavlj. iz 2 krg. in 2 krg. in 2 krg, in 2 krg. in 1 krg ali 9 krg. = 2 krg. in 2 krg. in 2 krg. in 2 krg. in 1 krg.	(Koliec sledi)
RazmiŠIjevanje o slovenskem pravopisu.
n.
Kedaj se naj piše v in kedaj u?
„ Veliko zmešnjavo nedvomljivo uapravlja volitev v in u v pisavi." V. S. v „Popotniku" 1883. str. 292. — Poglejmo v Šumanovo slovnico! § 208 se glasi: „v. staroslovenski vu iz Ara. .. pomeni hinein in se točno loči od predponke u: vbiti = hineinschlagen, v de t i = hineingeben, vlezti, vtek-
3 krogle
noti; pisava ve iz vu se tedaj priporoča." S to predponko je v tesnej zvezi predponka vz, staroslovenski vuzu iz vu in su... v glagolskem predpetju pomeni a) gibanje od spodaj kvišku, b) nazaj pri glagolih, ki ne pomenijo gibanja, e) dokončalnost djanja: a) vzdignoti, zdignoti; zlezti (vzlezti); zrasti; vstati; vzhajati; vzeti = nehmen, (aufnehmen) b) primeri Truberja: nikomer dobrega ne uzdajte = griisset niemand. e)zbojati se; zavpiti = aufschreien; z netiti." — § 256. „Tožilnik s predlogom vu... kojemu odgovarja nemški in z accusatiyom, znači, a) pri glagolih premikanja ono stvar, v katero, oziroma v koje notranjost, sredo, stran ide premikanje: grem v deželo . . grem v svate, . . omahovati v obe plati, b) pri glagolih raniti, bosti, pičiti, zadeti pomeni zadeti del: bučela ga je v roko pičila, c) čas: v petek, v nedeljo; če je pri-stavljen prilog, predloga ni treba: vsako mlado nedeljo je na gori božja služba; d) (povedno) dele, v katere celota razpade, podobo, v katero se kaj spremeni: „zreže v koscov jo deset", narodna pesen; spremeni se v ribo; bila je žena vsolnato postavo. Kavnikar. e) (povedno) namen in učinek: v rop jim bodo naše žene; v dar dati: v smeh obrnoti; v čast, v sramoto mu služi; f) predmet zaupanja: verujem v b o g a. g) način: v dir je Raubar tekel; dirja v skok; v živo čutiti. h) ozir: v čelo tri pedi širok; prijazen v lice". § 257. „vuzu s tožilnikom pomeni = liings hinein: v z nak to je v z - n a k = rlicklings" § 303: „Mestnik s predlogom vu pomeni: a) prostor, kder kaj je, kder se kaj godi: v cerkvi poj o; vas v dolini stoji, b) isto tako djanje in stanje: v strahu živeti; si v svaji biti; v službi ostati, c) čas: kdor se hoče v starosti počiti, mora se v mladosti truditi, d) način: gredo v trumah." § 208, štev. 19, na strani 294: u, indiški ava (weg, proč); v pomenu in izviru se točno loči od v, dasi se obe predponki oziroma predloga v izgovoru in pisavi dandanes gosto mešata; pomeni: a) odstranjenje: uiti, ukrasti, unesti, u rezati, usopsti se, uteči, ujesti, ujeti, b) dokončanost: ubiti, umiti, ugasiti, ugledati, uloviti, utopiti: udariti." — Ees je toraj, kakor sem to že zadnjič (na str. 356.) izrekel, da si med tem, dokler Šumanova šolska slovnica ne izide, že tudi z njegovo večo slovensko slovnico in z njegovo izgledno lepo pisavo lehko pomore, kdor si pomagati hoče. Šumanova slovnica se dobi pri „Mati-ci" za 1 gld. 50 kr.
Vseh težkoč pa tudi Šumanova slovnica, ki je strogo znanstvena, ne odpravi. Saj sam piše na str. 294: „Obe predponki (v in u) se v izgovoru in pisavi dandanes gosto mešata." V mnogih slučajih nekdaj glasu u ni bilo, kjer ga sedaj izrekamo; drugod pa ga sedaj ni, svoje dni pa so ga govorili. Primeri zavoljo pisave zunaj, zvunaj „Tovarša" (ali pa ponatis „Jezičnikau) od leta 1863., pogovor XXX., str. 218 — 219; zavoljo temuč, temveč, „Tovarša" 1863., pogovor XXXVI. str. 248 — 249. Zavoljo že, uže, vže — glej „Tovarša" 1863., pogovor IV., str. 41. Posebno vestna in obširna je razprava o v in u. ki se nahaja v „Tovaršu" 1863., v pogovoru XLI., str. 311 — 312, in v pogovoru XLII., str. 327 — 329. Vsega tega ne bom sem pripisoval. Zakej neki ? Samo nekoliko bom posnel iz strani 328. in 329. „V so-
stavah se vjema u večkrat z gr.škim alpha privativum, in tako se da razlagati nektera beseda p. ubog, ubožen, ravno nasproti besedam: Bog, bogat; uima Wetterschade am (ietreide iz u in imeni, utek (Eintrag der We-bor) iz u in tkati, kar se utke, pri tkanju pogubi; ušteti se = sich ver-ziihlen; upeči se = beim Backen an Grdsse verlieren; ustaviti zum Stillstande bringen. Nasproti se pa piše vstati : vzstati, ustanova, vtis, vliv, vpliv, vtok, vhod, vstop; (uvod je nastal iz vvod, ker se dva v zaporedom ne moreta izgovarjati — Difterenzirungstrieb. Pisatelj), viti ali v ni ti rz: hineingehen, uiti durchgehen ; vneti, vžgati, vzeti, v s p e h ali v z p e h , iz vz in speli, vzhod, vstop, vzrok, vzor — vzgled: vdati se komu, vstreči, v brati, vpirati se v kaj, pa upirati se komu, vprašati, vjeti, v ravnat i, v red iti, vkup, vselej, vprek." — Pa kam hočem z vsemi besedami? Miklošič našteva v svojem staroslo venske m slovarju besede s predlogom v ali vuzu sostavljene od strani 80 — 114., one z u pa od 1029 — 1085.
Tako sem prašanje, koje se bere v „Popotniku" na str. 292. na prvem mestu, in tudi na čelu tega spisa, vsaj za silo rešil, in sem pokazal nekatere vire, iz katerih lehko zajemlje, kogar veseli. Ravno v teh virih se najde tudi odgovor na vsa druga vprašanja, ki so se tam postavila. Pri imenih krajev ali dežel se mi zdi pametno, če pišemo, kar eden pojem sostavlja, s skupno veliko začetnico, drugo besedo pa z malo začetnico: »Jadramo po Srednje zemeljskem morju." „Naj lepšo konje redi Mursko polje." „V Slovenjem gradcu so nekdaj denar kovali." Sicer pa — kolikor glav, toliko misli — dokler nas potrebni ukazi ne zedinijo in ne pomirijo.
Dr. J. Pajek.
-—--
Domači prešic.
Učni poskus za srednji, oziroma višji oddelek.
Učila: podoba domačega in divjega prešiča in na kmetih se tudi lahko lobanja prešiča dobi, na kateri se ozobje razloži.
Kako velik je navadno domači prešic? On je do 70 cm. visok in čez 1 meter dolg. — Kake podobe je glava prešiča? Podolgasta. Kakošna je pri ušesih ? Predej debela. Kakošna proti gobcu ? Špičasta. V kaj se končuje gobec ? V gibek, toda močen rilec. Je rilec poraščen ali gol ? Rilec je gol. Kaj se nahaja v rilcu? — Nosnici. čemu je prešiču rilec? Zato, da ž njim tipa in po zemlji rova. Kaj še ima svinja na glavi ? Oči in ušesa. — Kakošne so oči gledč velikosti? Zelo majhne. Kako stoje? Na pošev. Kakošna sta uhlja po dolgosti? Precej dolga in visita navadno naprej na očesa. Bodemo to ponovili in zapisali!
Domači preŠič je do 70 cm. visok in čez 1 meter dolg; njegova glava je podolgasta, pri ušesih debela in proti koncu špičasta. Gobec se končuje v gol, gibek, a precej močen rilec, v ktcrem se nahajate nosnici. Rilec služi prešiču za rovanje in tipanje. Očesi ste majhni in stojite na poŠev, uhlja sta precej dolga in visita naprej.
Kateri je že v pogledal svinji usta? Kaj si videl? Zobe. Ktere zobe si najprej opazil? Očnjake. Kake podobe so očnjaki? So robati in navzgor zakrivljeni. Ti očnjaki, ki se imenujejo č a kan i so zelo močni in so prešiču v brambo. Prešie ima večje in močnejše nego svinja. Koliko očnjakov ima prešič? Štiri, v zgornji in v spodnji čeljusti po dva. Ima prešie še tudi druge zobe? Sekavoe. Koliko sekavcev ima prešič? V vsaki čeljusti šest. Kako stojo sekavei? Na pošev. Katere zobe še ima prešič? Kotnjake. Koliko pa ima teh?Na vsaki straDi po sedem. Hočem vam ozobje prešiča na tablo zapisati !
7 1 6 1, 7
—g*	-' r,— Številke pod črto pomenijo število zobov v spodnji čeljusti a
številke nad črto, število zobov v zgornji čeljusti! — Koliko sekavcev ima svinja v zgornji čeljusti? Koliko v spodnji? Koliko očnjakov ima? itd.
Bodemo zapisali!
PreŠič ima v vsaki čeljusti 6 sekavcev, na vsaki strani v zgornji in v spodnji čeljusti po 1 očnjak in 7 kotnjakov. Največji in najmočnejši izmed vseh so očnjaki, kateri se čakani imenujejo; ti so prešiču v brambo, Samec ima večje nego samica.
Poglejmo si sedaj vrat! Kakošen je ta glede dolgosti ? Zelo kratek. Glede debelosti? Precej debe!. — Kakošne podobe je trup? Trup je čokast in od strani stisnjen. Kakošen je hrbet prešiča? Vpognjen. V kaj se končuje trup? V rep. Kakošen je ta v primeri s trupom? Kratek. Visi ali je zavit? Eep je zavit. — Kaj nosi trup? Štiri noge. So te debele ali tenke? Zelo tenke in suhe. Noge prešiča so zelo gibčne in trde. Kakošne so glede dolgosti? Kratke. Noge nekaterih, zlasti tolstih prešičev so tako kratke, da se trebuh skoraj tal dotika. — Koliko parkljev ima prešič na vsaki nogi? Štiri. So vsi parkeljci enako veliki ? Ne, dva sta večja. Stoje vsi parkeljci enako visoko? Ne, manjša sta pomaknjena nekoliko više, tako da prešič le na dva parkeljca stopa. —
S čim je trup prešiča pokrit? Z debelo dlako, katera se ščetinje imenuje. So ščetine povsod enako dolge ? Na hrbtišču so ščetine posebno dolge, debele in močne. Kakošne barve znajo ščetine biti? Bele, črne, sive, rujave itd. Kaki so tedaj prešiči po barvi? Kako se imenuje samica? Svinja ali prašiča. Kako samec? Mrjasec. Kako mladiči? Pujseki ali prasci.
Tukaj se ponovi in zapiše!
Vrat svinje je kratek in debel. Trup, kateri je s ščetinami poraŠen, je čokast in od strani stisnjen. Rep je kratek in zavit. Trup nosijo kratke, suhe noge; na nogah ima prešič Štiri parkeljce, a stopa le na dva, ktera sta nekoliko veča kakor ova nekoliko više pomaknjena. Po barvi so svinje: črne, sive, rujave, bele itd. Samica se imenuje svinja ali prašiča, samec merjasec in mladiči pujseki ali prasci.
Kateri ve, kolikokrat vrže navadno svinja v letu? Dvakrat. Koliko vsakokrat? Navadno štiri. Koliko še? 5, 6, 7, tudi 12 in še včasih več pujse-kov. — Mladi pujseki so zelo ljubeznjive živalice, vse hočejo s svojim rilčekom potipati in če le kje kako majhno nevarnost zaslutijo, že so pod trebuhom matere katera jih s svojim prijaznim krulenjem tolaži. Pujseki prve tedne sezajo; daje pa se jim tudi lahka jed, kakor mleko, moka ali otrobi v vodi namočeni; po-
zneje dobijo že močnejšo brano. Pujseki rastejo zelo hitro, tako, da so v enem letu žo dorasli. — Kaj znate o pujsekih? Kakošno hrano dobivajo v prvem času? Rastejo hitro ? —
Se zapiše!
Svinja sprasi dvakrat na leto in sicer vsakokrat 4,5 — 12, včasih Še tudi po več pujsekov ali prascev. Mladi pujseki, katere so prav ljube živalice, sezajo prve tedne; dobivajo pa tudi lahko hrano. Rastejo zelo hitro in so v enem letu dorasli.
Od česa se redi prešič? On žre vse, kar pred njega pride; v jedi tedaj ni nič izbirčen. Kakošna hrana se mu daje v svinjak (svinjski hlev)? V svinjak se mu dajejo mnogovrstni odpadki iz kuhinje. S čim prešiče pri nas najbolj pitajo? S korenjem, s tikvami ali bučami, s krompirjem, s turšico itd. — Prešič žre tudi mrhovino in drug smrad, brez da bi mu to škodovalo. Sploh mu je živalska hrana ljubša nego rastlinska; zato se velikrat zgodi, da svinja celo svojega pujseka požre. — Ako so prešiči zunaj na paši, rovajo s svojim rilcem zemljo, ter iščejo miši, črve, ogrce in tudi korenje. Posebno ljuba sta jim želod in bukovca; zato se svinje dobro rede na Hrovaškem, Ogerskem in v Galiciji, ker je v teh deželah zelo veliko hrastovja in bukovja. Tukaj se svinje celo poletje in jesen zunaj na paši z želodom hranijo. Kakošna je hrana prešiča? Kaj se mu daje v svinjake? Kaj si išče na paši? — V katerih krajih se prešiči posebno dobro rede? Zakaj? —
Se zapiše!
PreŠiS žre raznovrstne tvarine; živalska hrana mu je ljubša nego rastlinska. Če je na pasi rije po zemlji in išče miši, ogrce, črve itd. ; zelo rad žre želod in bukovce, od katerih se zelo zredi. Na Hrovaškem, Ogerskem in v Galiciji se svinje dobro spitajo, ker imajo te dežele veliko hrastovih in bukovih gozdov.
Imenuj mi lastnosti svinje! Nesnažnost. — Svinja je med vsemi domačimi živalmi najbolj nečista. Judje in Mohamedanci svinjskega mesa ne jedo. Kje se svinja najraje velja? Po najgrših lužah in mlakah in se tam najboljše počuti. Prešič pa ljubi tudi kopelj, ako le kje more do vode priti, se kopa. Tudi plavati zna dobro. — Je prešič umna žival? Ne, prešič je neumna in trapasta žival. A vendar se je pokazalo, da ima tudi prešič neko privrženost do človeka, če se le ž njim peča. Mladi pujseki se privadijo človeka tako, da gredo za njim, kakor psički, če jih po imenu kliče. — Kakošni glas ima svinja? Kakošnega mrjasec? Kakošnega pa pujseki? — Svinja kruli, mrjasec, ako je razdražen renči in pujseki cvilijo.
Ponovimo in zapišimo to!
Prešič je izmed vseh domačih živali najbolj nečista žival. V grdih lužah se najljubše valja; vendar se tudi rad v čisti vodi koplje in izvrstno plava. — Prešič je neumen in trapast, a mladi pujseki se hitro človeka privadijo. — Svinja kruli, razdražen mrjasec renči in pujseki cvilijo.
Pazite! Prešič ima zelo dober nos in zato so po nekaterih krajih prešiče naučili, da so po gozdih drage gobe iskali. Kateri ve, kakošen je sluh svinje? Tudi dober. A manj dober je pogled. — Kateri mi zna žival imenovati, katere prešič ne vidi rad? Pes. Med prešiči in med psi je največe sovraštvo. Tudi
med seboj ne presit i ne pogajajo, navadno se grizejo. — Prešič je tudi zelo lena žival, posebno, če je precej debel. Katere čute ima prešič precej dobre? Kteri čut jo manj dober? Vidi prešič psa rad? Kako žive svinje med seboj?
Bodem zapisal!
PrcŠič ima zelo dober nos in precej tanek posluh, a njegov pogled je slab. — S psom živi v največem sovraštvu, tudi med seboj se prašiči grizejo. PreŠič je zelo lena žival, posebno Se je precej debel.
Kje se nahaja prešič? Sedaj živi po vsem svetu, a prej le v starem svetu, odkoder se je tudi v novi svet prinesel. Kaj mislite, kaki kraji prešiču bolj ugajajo, močvirnati ali peščeni? Močvirnati bolje, ker ljubi mokroto. — Redi se v hlevu ali svinjaku, pa tudi zunaj na prostem. Imenujte dežele, v katerih se prešiči zunaj na prostem rede!
Bodemo zapisali !
Prešič živi skoraj po vsem svetu, močvirnati kraji mu bolje ugajajo nego peščeni. Redi se v svinjaku, pa tudi zunaj na prostem.
Prej smo rekli, da je prešič grda in nesnažna žival, zakaj pa ga imamo vendar radi pri hiši? — Zaradi njegove koristi. Kakošno korist imamo od domačega prešiča? Glavni dobiček, katerega imamo od prešiča je meso, slanina in salo. Znamenito je to, da nobena druga domača žival ne odebeli v tako kratkem času, kakor domači prešič. Temu se napravi pri obili hrani pod kožo, katera se bohovka imenuje, debel špeb. Pitani prešič je do iJOO kg. težek. — Kako se porabi koža? Iz kože se dela usnje. Poprej so knjige vezali v svinjsko usnje. Čemu so ščetine? Trde in dolge ščetine porabi čevljar v dreto, a iz mehkih se delajo čopiči, ščeti, omela in druga enaka orodja. Se porabi tudi kri? Čemu? Kri se porabi v godlo in klobase. — Svinjsko meso je zelo okusno, a mora biti dovolj kuhano, drugače vtegne škodovati. Meso se tudi lahko osoli in v dimu posuši, ter se tako več let lahko ohrani. Cemu se porabi mašča? — V zabelo; delajo se pa iz njo tudi pomade in razna zdravila.
S čim nam koristi domači prešič? N!
Bodemo zapisali!
Korist, katero imamo od domačega prešiča je velika. Daje nam meso, slanino, salo, kožo, Ščetine, tudi kri se porabi.
Dostavek:
Divji prešič.
Domači prešič izvira od divjega, ki je v postavi temu enak, le krajšega in bolj zatrepanega trupa je. Tudi ima močnejše noge in nekoliko daljšo glavo. Iz čeljust mu mol(i velika trivoglata okla ali čakani, ki so v obeh čeljustih zakrivljeni navzgor. Oklji v doljni čeljusti ste mnogo veči, ostrejši in bolj zakrivljeni, kakor oklji v gornji čeljusti. Trup je z gostejšimi ščetinami pokrit, nego trup domačega prešiča. Rep ni tako zavit, kakor pri domačem prešiču.
Divji prešiči žive po močvirnatih gozdih in sicer kakih 30 — 40 skupaj. Tukaj si naprijo v zemlji globoka ležišča, kotanje imenovana; te si z listjem, z mahom in z mehkim tretjem nasteljejo. V kotanjah leže prešiči celi dan in se še le proti večeru podajo živeža iskat. Rijejo po zemlji, ter iščejo želod,
žir ali bukevco, kostanje, gobe, lešnike pa tudi ptiče, če jih dobe. Ko nastopi noč, se podajo na obdelana polja, ter tam nivajo: repo, korenje, krompir in druge pridelke. Še več pa kakor požro, poteptajo in s tem delajo kmetom veliko škode.
Za svoje mladiče skrbi divja svinja bolje nego domača. Mladiči so rudečkasti in imajo bele proge, a že v nekaterih mescih dobijo barvo starih. Stari prešiči so navadno črne barve, nahajajo se pa tudi beli in rujavi divji prešiči. —
Ko so bili pri nas še temni gozdi, je bil divji prešič pri nas navaden, a od tega časa, ko so pa začeli gozde posekavati in je spreminjati v polja, je zmiraj bolj zginil. Divji prešiči se nahajajo še sedaj na Hrovaškem. Ogerskem Ruskem in na Španskem. Ako se divji prešič ne draži, ni nevarna žival, le psa ne more trpeti, kakor domači prešič. V prejšnjih časih so lovili divjega prešiča s pomočjo posebnih psov. Taki lov je bil nevaren. Zgodilo se je mnogokrat, da je divji prešič ves razkačen skočil na psa, ter mu s svojimi močnimi čakani zazparal trebuh; tudi lovcu je razdražen prešič nevaren. — Divji prešič živi do 25 let. Njegovo meso je neki okusneje nego meso domačega prešiča. — Ponovi, kar sem povedal o divjem prešiču M ! Kako se loči odddomačega V
T. Godomerski.
---«»----
Narodno blago.
XIX.*)
Pravljica o Vurbergu in tamošnjem Krsniku.
Zapisal F. O. pri sv. Barbari poleg Vurberga, objavil Dr. Jož Pajek.
„Viirbežki grad se je zazidav okoli 111. leta pred Kristusovim rojstvom. Najpopred so grad na Grmadi (Hohenburger-Kogel), (to je na 459 metrov visokem vrhu, ki je četrtinko ure od grada proti severju oddaljen.) postavili hteli. Pa koliko kamenja so po dnevu na Grmado spravili, toliko so ga driigo jiitro na onem bregi najšli. Pravijo, da je hudi duh kamenje na oni breg nosiv. Potem so mogli grad na onem bregi (ki je 401 meter visok) staviti. Kadar so prebivalci še hajdi bili, so enkrat dva restanta na smrt obsodli. Tema res-tantoma so obljubili, če bi onija v gradi vodo najšla in studenec skopala, življenje pistiti (-pustiti). Ta dva hajda sta začela kopati. Z'lo dugo sta kopala in nazadno sta deno (-dennoch) studenec fertik (fertig) nared'la. Eden pa je še neke notre pozabo, se je noterpelo, in se je v studenci vtopiv. Drugi pa je od pretežkega dela črez tri dni vmr (umrl). V Vurbežkem gradi se je tudi Krstnik (Kresnik) rodiv. Spoznali so ga na konjskih kopitah in mogli so ga devetkrat krstiti. Znav se je v vse stvari spremeniti. Kadar se je z drugimi Krstniki tepo, je mev kamnato obleko. Malogda je biv Krstnik doma. Hodo je v druge dežele v žavd (Sold-Krieg). Največkrat so ga kmeti vid'li v podobi svinje s kojnskimi kopiti po polji leteti, če je naš Krstnik zmago, je belo (bilo) v naši deželi vsega zadosti; čo je pa naš Krstnik zmagan biv, je bila v naši deželi strašna lakota, med tem ko so v drugi deželi kruh svinjam metali. Krstnik je večkrat v kačjo deželo hodo in je tam s kačami karte špilo (gespielt).
*) Glej lanski „Popotnik",
Te kače so b']e na pol ljudi in na pol kače. Kačjak je mev zlo lepo kačjo krono. Toto krono bi Krstnik rad mev (imel). On si je napravo postajo do kačje dežele. Izvolil si je mesta, do kterih bi hiter konj v odločenem cajti (času) prileteti zamogo. Ko je enkrat v kačjo deželo šou, je na vsaki postaji konja pusto. Ko so spet karte špilali, je on pri mešanji karte pod mizo pogna (pognal). Kačjak je krono na mizo djav in je šev karte pobirat. Med tem je Krstnik krono zgrabiv in potegniv. Kače so za njim letele in žvujzdale, da je bilo strah. Vendar so ga nej mogle dobiti. Le ena kača je šla za njim tak dugo, da je v Viirberg prišla. Bila je tak velika, da se je trikrat okoli grada ovila. Mogli so ji dosti živeža davati, če nej, je grad tros'la (tresla). Nikam je nejhtla iti prej, kak je Krstnik vmr (umrl). Ko je on vmr, je kača grad zapistila (zapustila) in je šla spet v svojo deželo. Se zdaj se pozna, kej je šla dol po farošaki (Pfaffenberger Weingarten) in skoz log. Gda je črez Dravo šla, se je voda jezila." —
»Enkrat je Krstnik ravno na (cerkveni?) strehi stav, ko je njegova žena viin prišla. Ko ga je na strehi zagled'la, ga je po imeni sklicala; on je 'z strehe padno in se je vbiv."
„Enkrat so Turki pri sv. Lovrenci na Ptiiskem polji beli (bili). Turški paša je vurbežkega Krstnika ali grofa na obed povabo. Krstnik je pa rekev, da neče iti, in da bo zeljovo glavo v kanon nabiv in o poldne ž njo njemu kapiina iz sklede vstreliv. O poldne, ko je Tiirk kapiina na mizo dobiv, se je Krstnik neviden napravo in je ravno, ko je v Vurbergi kanon pokno, zeljovo glavo skoz okno vrgo. Kapun je iz sklede padno in zeljova glava je notri ostala. Tiirk je pa koražo zgiibo in se je čudo nad tak kiinšnimi ljudmi." — „V vurbežkem gradi je kralj Atila dve noči spav; pokopan je med Muro in Dravo pod kapelo, ktera na treh stebrih stoji." —
Več podobnega sem v „Kresu" 1. 1882. str. 578—581 priobčil. O pomenu teh pravljic piše duhoviti mytolog Dav. Trstenjak v „Letopisu" „Matice" 1. 1870, na str. 21 — 22: „Grajena izvira pod gradom vurmberžkim (Wurm-berg), ali kakor so listine 11. stoletja ime ohranile: „Wurben". Ta beseda pomeni v starej nemščini pozoja (lintverna) in še sedaj postavlja slovenski narod dosti povesti v ta grad in njegovo okolico, ki pripovedujejo o „Sasu" ali „Sesu", kterega je Krsnik (Kresnik) ubil. Zmija je prilezla prek Drave, in je bila tako grozovito velika, da je tok Drave zadržala; vsled tega je Drava vse Ptujsko polje poplavila. Zmija se je vlekla skoz gorice, kjer se še sedaj vijugast jarek vidi; ko je pred grad prišla, ga je oklenila s svojim truplom, ter si je svoj rep v gobec potisnila. V gradu je bila zaprta lepa princesinja Ve-sina, dokler ni prišel črez šest mesecev na Jurijevo lep grof Krsnik se svit-lim mečem. Krsnik se je postavil pred grad. Kača je zdaj v zrak zletela, ker je imela peroti. Pa tudi Krsniku. ki je vedel bajati (coprati), so zrastla krila, in boj se je pričel v zraku. Krsnik je kačo premagal in njo je vrgel v globoki grajski studenec, in njo je tam priklenil se silnim lancem na pečino kjer še dandanašnji leži. Ko je Krsnik „Sesa" premagal, padala je sama zlata pšeničika na zemljo." Krsnik je vzel Vesino za ženo in je ž njo srečno živel. — Kdo ne pozna iz te povesti, ktero so rajni g. vurmberžki župnik zapizali, borbe solnčnega božanstva z zimskim ali pa viharnim pozojem, kteri ima zem-
ljo v svoji oblasti? Šest mesecev traja zima in meglovje; zemlja je ta čas vjeta — nerodovitna. Iz zimske ječe reši njo mladostno solnce in njo s svojimi žarki rodovitno stori." —
Sklenem pa z željo, naj bi prav obilo čitateljev „ Popotni ko vi b" zbiralo tudi zanaprej narodno blago, in naj bi marljivo prebirali naše domače znanstvene in leposlovne proizvode! Pripovedke se pa naj ne spremenijo čisto nič, nego se naj zapišejo celo nespremenjene, kakor si nje narod pripoveduje. „Popravljene" pripovedke niso za znanstveno rabo.
Književna poročila.
Četrto berilo za ljudske iu napredovalne šole. Sestavil Peter Končnik. Na Dunaji 1883. 1. v e. k. založbi šolskih knjig. Stane trdo vezano 60 kr. To berilo je ministerstvo za bogočastje in uk z ukazom s 26. novemb. preteč, 1. 21019 za rabo v ljudskih in napredovalnih šolah s slovenskim učnim jezikom odobrilo. O tej novi šolski knjigi, katera nam je prav dobro došla, nameravamo o priložnosti govoriti obširnejše.
Vrtec, časopis s podobami za slovensko mladino prinesel je za mesec januvar sledečo vsebino; 1. Na novega leta dan (pesen); 2. Odsekana roka (povest); 3. Tudi ta nekaj obeta (s sliko); 4. Luna in zvezde (basen); 5. Poboljšani dražljivec (iz ruskega); 6. Sveti Severin (s podobo); 7. Metlika (zgodovinsk sestavek); 8. Bodi previden (povest); 9. Repate zvezde ali kometi (s podobo); 10. Razne stvari: Drobtine, iskrice, kratkočasnice, številčne in zabavne naloge, skakalnice itd. Ta številka ima tudi prilogo, v kate-rej vredništvo razpisuje 2 cekina za dve najboljši povesti v obsegu vsake po pol tiskane pole. „Vrtec" izhaja že štirinajsto leto ter se odlikuje ne samo po vsebini, marveč tudi s posebno lepimi podobami. Zatorej priporočamo ta jediui list, ki ga ima naša učeča se mladina in kateri se zamore s vsakim enakim nemškim listom meriti v prav obilo naročevanje. Kdor se ne more sam naročiti nanj, naj ga vsaj komu drugemu priporoči v naročbo. „Vrtec stoji za vse leto 2 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr.
Ljubljanskega Zvona prva letošnja številka ima to le vsebino: 1. Nenad: Oblaku. Pesen. — 2. Dr. I. Tavčar: Mrtva srca. Povest. — 3, Ivan Franke: Pogreb v Indiškem Oceanu. — 4. E Lah: Zemljepisne črtice. I. Bohinj. — 5. J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih 18. — 6. Janko Kersnik: Rojenica.
—	7. A. Funtek: Grajski zvon. — 8. J. Trinko: Narodne stvari. I. Vedomec.
—	9. L. Žvab: črtica o Primož Trubarju. — 10. S. Rutar: Krajnsko —Krajna.
—	II. Književna poročila: 1. Al. Hudovernik: Slovenski Pravnik. II. Andrej Kragelj: Quattor evangeliorum versionis palae o slovenicae Codex Mariannus. III. K. Strekelj: Nove hipoteze o glagolici in cirilici. — 12. A. S : Kratice meter-skim meram in utežim. — 13. Slovenski glasnik. — Zares veliko prelepega in mnogovrstnega gradiva in ne moremo si kaj, da opozorjamo naše čast. bralce in naročnike na važnost tega leposlovnega lista, ter ga priporočamo v obilno naročevanje. „Ljub. Zvon" velja 5 gld. za celo leto.
Kres. Prva številka „Kresova" za leto 1884. donaša nam sledečo vsebino: 1. Kmetski triumvirat. Historičen roman. Spisal Anton Koder. 2. Oltar. Pesen od A. Funteka. 3. Vinski duh. Pesen od —1—. 4. Žrtva ljubosumnosti. Novela. Spisal dr. Stojan. 5. Narodno blago iz Štajerskega. Zapisal J. Freuensfeld. 6. Narodne pripovedke. Priobčuje Mat. Valjavec. 7. Nekaj o naših socijalnih in ojkonomskih zadevah od dr. Ahasvera. 8. Urban Jarnik. V spomin njegove stoletnice. Spisal J. Scheinigg. 9. Firduzi od K. Glaserja. 10. Juri Vega. Ocena od prof. dr. Andreja Vrečka v Brnu. 11. Alois Perger,
Spisal Dav. Trstenjak. 12. V Spomin M. Hermana f 15. decembra 1883. Pesen od —k. 13. Drobnosti. Kar smo rekli zgoraj o „Lj. Z." velja tudi o „ Kresu", ki izhaja v mesečnih snopičih ;-3—4 pole obsežnih, ter 4 gld. na leto velja. Zares majlien slov. narod se sme ponašati z dvema tako izvrstnima, leposlovnima in znanstvenima listoma. Glejmo, da juji zdržimo v slavo narodu !
---
Dopisi.
Od Save. (O organizaciji „Slov. učiteljskega društva") se je letos pri občnem zboru tega društva veliko govorilo — a ničesar sklenilo, kar je bilo posebno navzočim štajerskim in primorskim učiteljem žal, kajti ti so namreč toplo zagovarjali ustanovitev podružnic „Slov. učit. društvu" po slov. pokrajinah. Vzrok, da se ta predlog ni naravnost vzprejel, marveč le odboru izročil, je največ to, da je v beli Ljubljani med ljuskim učiteljstvom premalo javno delujočih učiteljev. Z druge strani se bi pa dohodek društvu le malo pomnožil; ako bi po izgledu „štaj. lehrerbunda" poddružna uč. društva le majhne svotice v Ljubljano pošiljale, ne bi se moglo dosta društveno blagajnico pomnožiti. Sicer stori „uč. društvo 1 v Ljubljani pač toliko, kolikor more storiti z ozirom na moči, ki so mu na razpolaganje. Te se namreč lehko na prstih seštejejo: nekaj je starih korenin, ti so delavni; nekaj mladih, materijelno ne posebno dobro podkovanih, ne more dosta storiti; veliko je pa takih, ki niso vajeni na javni oder stopiti; precej pa je okoli vadnice in učiteljišča združenih, ki še trobijo v nemški rog. — Zato je društvena sobica „slov. uč. društva-' le malo živahna, in „1 i ter ar no delovanje", ki bi bilo jako potrebno, je tudi vsled slabega stanja društvene blagajnice nemogoče — vsaj za zdaj. — Ko bi društvo imelo vsaj 200 plačujočih udov, potem bi se baš 100 gld. lehko dalo vsako leto za kako pedagogično knjižico.	L.
Sv. Ana v Slov. goricah. Dognano je, da je narodna šola temelj vsej omiki, vsem vedam, kajti vsi slojevi človeške družbe zajemajo prvotno iz tega, le blagor na vse strani razpošiljajočega vira. Ker je tedaj narodna šola jedna najvažnejših ustanov, smelo bi rekel, — najvažnejša ustanova — treba je tudi da jo vsakdo, zlasti pa kdor ima mogočnost nad njo v svojej oblasti, vstanavlja, goji, čuva, krepi in vzdržuje, kakor marljiv kmetovalec svoja drevesa in druge koristne rastline, ako hoče, da mu obilen in ugoden sad, ali vspeh donašajo. Zali Bog! je ravno naša narodna šola, posebno na kmetih, še večinoma v takšnem stanju, da pri obstoječih, različnih, zelo neugodnih razmerah ne more nikakor to doseči, kar se od nje opravičeno in neopravičeno tirja ali zahteva. Da bode se pa doseglo, kar se opravičeno od šole zahtevati more, treba je poleg odstranjenja različnih krajevnih neprilik, tudi vzornih in značajnih delavcev na polju narodnega šolstva, kateri ne bi imeli za nič drugega brigati se, nego težiti jedino po dosegi jako vzvišenega cilja narodne šole, vedno za dosego narodovega blagra iskreno vneti in delavni biti, ter neomahljivo in neustrašljivo se vkvarjati s tem, kar jim jihova višja naobražba, prava pamet, poštena značaj nos t, osobito pa iskrena ljubav do svojega naroda velevajo. Omenjene delavce s takšnimi lastnostmi oborožiti so v prvi vrsti sicer učiteljišča poklicana, katera bi imela biti tako vravnana in osnovana, da koristijo narodu, kateremu imajo služiti. Ker pa še pri nas Slovencih ni tako, zato je treba, da se na drugačen način jačimo ali vzpodbujamo v svojem zelo težavnem sicer, a velevažnem poslu. V to svrlio je treba, da se zjedinimo, da skupno delujemo pri vsakej priliki, da bode naša delavnost med seboj ljubeznjiva in odkritosrčna, da nobeden se seboj v hladen grob ne vzame, kar je dobrega ali hasnovitega v praktičnem in teoretičnem šolstvu znajdel, osobito pa, da se tudi združimo s tistimi, kateri imajo v državi naš početi posel nadaljevati, kateri so si po večletnem trudu od nas, innogo več potrebnih in lepih naukov pridobili, kateri s temi težko pridobljenimi nauki nas in naš narod razsvetljujejo,
in poštenim srcem za blagor milega naroda, tedaj tudi gotovo za nas delujejo. Oklenimo se teh, ter naj nam bojo zvezde kazalnice in vzpodbujevalnice pri našem težavnem poslu, da tako ložej, ker skupno in z zjedinjenimi močmi dosežemo, kar se od nas zahteva, vedno se ravnaje po Slomšekovih besedah da „pravi učitelj je vreden sto centov zlata", t. j. ne da se naplatiti posvetnim bogastvom. Take zvezde pravo pot kazalnice se nam v novejšem času vedno bolj in bolj pokazujejo v našem cenjenem „Popotniku", katerim hvala in čast, pa tudi prošnja iskrena do teh, kateri so še do sedaj opuščali svojo dolžnost na polju narodove prosvete storiti, pa bi jo vs"led svojih zmožnostij lehko spolnih. — „Kako lepo bi bilo, ko bi „Popotnik" postal list vseh slovenskih štajerskih učiteljev, tako nižjih, kakor srednjih šol!" Tako se je račil izraziti pred nekaj časom znani, iskreni haložki rodoljub. Gotovo mora vsakdo pripoznati, da bi to bilo velikega pomena za nas in naš narod, kar tudi prav iskreno priporoča z geslom presvitlega našega vladarja „viribus unitis" k novemu letu
J. Kelc.
---—■
Novice in razne stvari.
[Presvitli cesar] je podaril občini Razvanjski za dozidanje šolskega poslopja 200 gold.; ravno tako za šolsko poslopje na Siavnici 20(J goid.
[Šolstvo na Štajerskem.] Koncem avgusta 1888 je bilo na Štajerskem 761 javnih šol (inklusivno 3 držav, šole vadnične), 20 podružnic (ekspositur), 6 ekskurendnih postaj, 42 zasebnih (privatnih) in 7 tovornih skupaj «36 šol in šolskih postaj. — Od navedenih 761 javnih šol jih je bilo: 2 trirazredni meščanski, 2 osemrazredni ljudsko-meščan-ski šoli, 1 sedemrazrednica, 2 šestrazrednici, 56 pet-, 73 četiri-, 108 tri-, 196 dve- in 341 enorazrednic. .Od vseh je bilo '709 mešanih, 29 deških in 23 dekliških šol z 1590 razredi. 06 razredov je imelo paralelke. — Na vseh šolah je bil poduk celoleten, na 651 celo-, na 110 šolah pa poldneven. Iz različnih razlogov se je na 16. večrazrednicah začasno v jednem ali v po dveh razredih poldnevno podučevalo. — Grlede poučnega jezika je bilo 526 nemških, 160 slovenskih in 75 utrakvističnih (sloven-sko-nemških) šol. Šolskih poslopij je bilo 165 prav dobrih, 252 dobrih, 231 povoljnih, 113 nepovoljnih; šolska oprava je bila prav dobra v 84. šolah, v 255 dobra, v 333 povoljna in v 89 šolah nepovoljna. Število dobrih poslopij se je proti lani za 19 povišalo in tudi glede šolske notranje oprave so se razmere zdatno poboljšale. — Od navedenih 42 privatnih šol katere so večjidel dekliški zavodi, jih vživa 19 pravico javnosti. — Otrok šolske starosti je bilo 164.258, od katerih vsled duševnih ali telesnih slabosti 4552 ni moglo v šolo hoditi; tedaj je imelo le 159.706 (za 3350 več od lani) dolžnost šolo obiskovati, od katerih je obiskovalo a) javne šole 143.183, b) višje šole 2 168, c) privatne šole (ali so se doma podučevali) 5.878, d) šole v tovarnah 151, skupaj 151.380 otrok. 83i6 t. j. 5-3 " u se jih pouka 111 vdeležilo. 9279. otrokom višjih letnih oddelkov se je vsled prošnje obiskovanje olajšalo, t. j. bili so od obiskovanja po letu oproščeni. Podučevalo je na 758 javnih šolah (izjemoma državnih vadnic) v 1581 razredih z 56. paralelkami 1650 osob in sicer: 3 ravnatelji meščanskih šol, 399 nadučiteljev, 556 učiteljev, 320 podučiteljev, 72 pomožnih učiteljev, o nadučiteljic, 45 učiteljic, 242 podu-iteljic, 18 pomožnih učiteljic. Verozakon je podučevalo 866 veroučiteljev, katere so cerkvene oblasti za to določile.
[Največja knjiga] z roko pisana je biblija „Gigas librorum" ali „0o-dex giganteu.i", ki so nahaja v kraljevi bibliotheki v Stokholmu. Svedja jo imenujejo zlodjevo biblijo, ker je zlod v njej naslikan. Leži tam odprta na
posebnej mizi in šteje 309 listov, ter meri na dolgost skoro 1 meter, v širjavo pak nad polovico metra. Vezana je 1. 1811 v belo u*nje prav krasno. Ves obseg je pisan od ene roke. — Kdo jo je spisal, ostane vedno tajnost, pač pa pripovedujejo Svedje naslednjo povest o početku te velikanske knjige. „Neki menih v samostanu Podlažičkem je bil vsled nekega zločina k smrti obsojen. Hoteč se pred smrtjo ubraniti se je zavezal, da hoče za to večje število pergamenta mu predloženega v eni noči popisati. In tedaj so mu bile pri-nešene pergamentove kože sedanjega kodeksa. Videč pak, da njega moči ne zadostujejo za ta posel, poklical' je zlodja na pomoč, ki mu je pomagal pod pogojem, da mora biti tudi njegova slika v knjigi. Tako je bila knjiga v določenem času napisana."—To delo je bilo v času tridesetletne vojske odneseno iz Prage v Stokholm in v invontarnih zaznamkih kraljeve blagajne na gradu Praškem iz 1. 1648 stoji pisano o njej: „Velika knjiga, ktero je zlod zazidanemu menihu prinesel".
-«a»-
Razpisane učiteljske službe.
Služba nadučitelja na trirazrednici pri sv. Jurju (St. Georgen a. d. Stiefing), okraj Wildon III. pl. razred do konec januvarja 1884. — Učit. služba pri sv. Marjeti na Rabi in podučit, služba v Hartmansdorfu š. o. Gleisdorf — IV. pl. razred, do 1(>. februarja. — Poduč. sužba na treh razrednicah v Vojniku in št. Pavlu III. pl. razred š. okr. Celje — do 15. januvarja. — Učiteljske službe na deških ljudskih šolah v Ljubljani: dve I. vrste, štiri II. vrste. Službe I. vrste s 7O0 gld. na leto in pravico do postavnih 51etnic po 60 gld. in do stanarinske doklade 100 gld., službe II. vrste s 6oO gld. na leto in pravico do postavnih 51etnic po 60 gld. Prošnje do 15. januvarja 1884. pri c. kr. mestnem šolskem svetu. Prosilcem, kateri so se vsled natečaja z dne 1. avgusta tri.' St. l oglasili za razpisano in dozdaj še ne oddano službo mestnega podueitelja, ni treba nove prošnje vlagati, izimši, ako nameravajo prositi za službo mestnega učitelja L vrste.
Listnica.
Grosp. Dr. J. P. v M. Srčna hvala za tako izvrstno gradivo. Prosimo, le še drugokrat kaj! — G. dr. Akasverus: Oskrbeli. Bode nas močno veselilo. Za vošilo srčna hvala. — G. J. K. pri sv. A. Morali smo skrčiti. Prvi del porabimo pa pri drugi priliki. Drugo vse v redu. — G. M. H. po M. n. Prijeli; treba bo pa nekoliko prestrojiti. Ako nas k temu pooblastite, pride takoj na vrsto. Le še večkrat kaj._
ITaTbil©
Z današnjo številko nastopi „Popotnik" svoj V. tečaj ter se priporoča vsem dosedanjim naročnikom, da mu tudi zanaprej zvesti ostanejo ter svojo naročbo o pravem času ponovijo; prosimo pa tudi njih, kakor vse domoljube in prijatelje naše, da ga v svojih krogih priporočajo in mu pridobe še mnogo novih naročnikov.
„Popotnik" bode tudi letos izhajal dvakrat na mesec in velja za celo leto 3 fl. — kr. „ pol „ ( fl. 60 kr.
Učit. pripravniki dobodo list, ako se naročijo za celo leto, po znižani ceni za 2 ti.
To številko pošljemo tudi večim nenaročnikom v ogled s prošnjo, da nam jo, ako jim ne sodi se naročiti na list, blagovoljno vrnejo. Prihodnjo številko dobodo le naročniki.	Opr&VIliŠtVO.
Izdajatelj in vrednik M. Nerat.
Tiskar iu založnik Ivan Leon v Mariboru.