LETN. 24 1936-1937 Štev. 5 Mentor — dijaški list — XXIV. leto 1936-37 Vsebina 5. številke: Leopold Stanek, Skrbimo za lepoto besede 97 / Ivan Čampa, Kadar srce zacvete.. 99 / Janko Mlakar, Spomini 102 / Aleksandrovna, Iz dežele bajk in pripovedk 105 / Janošna, Trenutek na vasi 109 /Milan Mažetov, Tema 109 / Zvonimirov, Ej 109 / Anton Gregore, V drvarnici 110 / Jože Dular, Literat 111 / France Kunstelj, Drama življenja 113 / Marija Lvenčarska 115 / Milan Mažetov, Pogovor 115 OBZORNIK: Nove knjige 116 / Pomenki 118 / Zanke in uganke 120 Uredništvo lista: Prof. dr. Joža Lovrenčič, Ljubljana, Zrinjskega c. 7. — Na uredništvo se pošiljajo vsi rokopisi in dopisi, ki so namenjeni za objavo v listu. — Rokopisi se ne vračajo. - Uprava je v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. - Na upravo se naslavljajo vsa naročila in reklamacije. Mentor izhaja v Ljubljani med šolskim letom vsakega 1. v mesecu. — Izdaja ga Prosvetna zveza v Ljubljani (odg. Vinko Zor, Ljubljana, Sv. Petra cesta 80.) Urednik prof. dr. Joža Lovrenčič. — Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranju. Celoletna naročnina za dijake Din 30., za druge in zavode Din 40. Posam. številka Din 4.—. Plačuje se naprej. — Stev. ček. računa pri poštni hranilnici v Ljubljani 14.676. — Naročnina za Italijo: Lit. 10,— za dijake, Lit. 15.— za druge; za Avstrijo: S 4.— za dijake , S 6.— za druge. — Plačuje se po italijanskih, oziroma avstrijskih čekovnih položnicah »Katoliških misijonov" v Grobljah pri Domžalah. — Naročnina za Ameriko 1 dolar, za vse druge kraje vrednost 4 švic. frankov. — Poverjeniki dobivajo za vsakih 10 plačanih izvodov enajstega zastonj. — Plačati pa morajo vso naročnino z vse naročene izvode pred izidom šeste številke vsakega letnika. == Dr. Ivan Pregelj- PLEBANUS JOANES (VIKAR JANEZ) Roman, ki ga je označila vsa književna ocena za eno najmočnejših in najboljših slovenskih pripovednih del, opremljen z nujnim tolmačem tujih izrazov, glede zgodovinskih in krajevnih motivov i. p., naj bi imel VSAK DIJAK! cena za (lijake znižana, da s ana Din 7*50. TISKOVNO DRUŠTVO V KR4NJU r.z.so.%. II Zato je tudi cena za dijake znižana, da si more knjigo vsak nabaviti; stane broširana Din 7*50. LEOPOLD STANEK: SKRBIMO ZA LEPOTO BESEDE! I’resoren pravi v svojem pismu Stanku Vrazu (Pristavek Smoletovemu pismu, Ljubljana 26. oktobra 1840) to-le: „ — — — mislim —, tla je treba vse, kar je vzklilo, pustiti do dneva žetve, da bo (iospod na sodnji dan mogel ločiti dobro od slabega.'1 S tem in s svojjm delom je naš genij jasno ter dokončno udaril pečat upravičenega obstoja jeziku, ki ga govori slovenska mati. Torej ne samo radi ljubezni do Prešerna, ki se zdi po vsakem branju najmodernejši slovenski pesnik, predvsem zaradi ljubezni do materinščine se hočeš naučiti pravilnega branja in lepega pisanja slovenščine. Če pa to odkrito želiš, boš moral nositi žrtve.1 Učiti se moraš ljubezni do materinščine, ljubezni, ki se naj kaže v dejanju. Ta ljubezen se izraža tudi v tenkem čutu celo a- malenkostih. Ta ljubezen naj bo končno naš narodni ponos! Srednješolec si in se želiš priučiti pravilnemu branju. Vedi, da je oravilno branje umetniških del umetnost, ki je ne doume niti \ teta začela. „To je prečudna zgodba, ki jo boste čuti. Saj veste, da sem bila poročena eno leto in mi je potem umrl mož. Prav gotovo gu je poklicala k sebi njegova mati." ,.Kako pa je bilo?“ smo silili vanjo. ,,Le počakajte, šla bom kar po vrsti, kakor so hiše v Trsti,“ se je odrezala. „Moj mož je bil doma iz oddaljenega kraja. Tum je bil tudi v službi in me je prihajal vsako nedeljo obiskovat. Moral pa je ponoči skozi gozdove, če je iiotel sploh priti sem. Takrat še ni bilo lepih poti in cest, kot so danes. Tako se je odpravil neke sobote zvečer k meni. Sonce je zašlo, ko se j1' poslovil od zadnjih hiš in stopal v samoto. Kmulit je zavel večerni hlad skozi gozd in mož se je tesneje zavil v svoj plašč. Naenkrat se mu je zazdelo, da ni sam. Ozre se. Začuden obstoji na mestu, zakaj izza vejevja se mu pokaže svetla prikazen. ki se mu smehlja. In ta prikazen je bila — njegova mati. Oblil ga je mrzel pot in začel je hitreje stopati. Toda kadarkoli se je ozrl. je videl, da nm sledi smehljajoča se prikazen. Pri stari graščini pa je izginila. Moj mož ni bil strahopetec. a mu je bilo tesno pri srcu, ko je pustil za seboj graščino. Medlo je oblivala mesečina stare, razpadle zidove, ko se je ozrl. In glej: v tisti mesečini je stala njegova mati in ga vabila brez besed v svoje naročje. Zopet je pospešil korake in nadaljeval pot skozi gozd. skrivnostna prikazen mu je sledila, dokler ni ves pota n potrkal na vrata naše hiše. Jaz sein gu pričakovala in sem se začudila, kako hitro je prispel. O svojem doživetju mi ni ničesar povedal, čeprav se mu je na obrazu poznalo, da ni nekaj v redu. Dva dni nato je zbolel za boleznijo, ki je ni noben zdravnik mogel spoznati, in tretji dan je umrl. Pred smrtjo mi je razodel, kaj se mu je pripetilo. „Nič se ne jokaj, draga ženka,“ mi je rekel. — ..Bog je tako hotel in mati je prišla pome. Moli. da boš še ti kmalu za menoj." No, pa sem še pri življenju, kakor vidite, čeprav vedno molim, da bi ine Bog poklical k sebi. To, kar sem vam sedaj povedala, je čista resnica. Če se bo komu izmed vas prikazal kak bližnji sorodnik, potem se kar pripravite na smrt." Teta je nehala svojo povest. Ozrli smo se na uro in videli, da je treba zaspati. Ogenj v peči je pogorel, a peč je še grela. Otroci smo zlezli nanjo in kmalu zadremali, sanjajoč o svetli prikazni. 2. O starem plemenitašu, ki se je križu smejal ,.Danes pa dobimo na obisk nekoga, ki zna več ko hruške peč." — ..Kogu? smo bili nenadoma vsi nestrpni. ..No. kar počakajte, boste že videli, koga." To je zadostovalo, da smo utihnili in pričakovali gosta. Kmalu so se odprla vrata in v izbo je stopila stara Lenčka, ki je pri nas delala od časa do časa. Imeli so vsi radi to dobro ženico, ki je bila znana daleč naokrog po izkušnjah in po povestih. In ker je bila revna, so jo pozimi ljudje vabili v svoje domove, da jih je oživljala z živahnim pripovedovanjem. Tako so jo povabili tudi k nam. Komaj je stopila v našo hišo. že je zavel nekak starinski duh, ki je spominjal na tiste čase, ko je bila stara graščina še v polnem razcvitu, zakaj Lenčka je bila takrat mlado dekle in je mogla vse opazovati in si zapisati v dušo. In pozneje, ko je graščina popolnoma razpadla in so njeni gospodarji pomrli, je vedela že ostarela žena povedati toliko, da se je marsikdo čudil, kaj vse ve. fJa tudi sedaj, ko je nosila že skoro devet križev na plečih, ni še pozabila tistega, kar je v mladih letih čula in videla: nasprotno, njeno znanje se je spojilo z domišljijo in znala je povedati še več kot včasih. Torej takega gosta smo dobili v hišo! Otroci smo sc stisnili, samo da je imela Lenčka več prostora. Ona pa je vzela iz dolgega žepa. ki ji je segal globoko doli pod starinsko ukrojeno krilo, nogavico in nadaljevala s pletenjem. Malo je pomolčala, nato pa je skrivnostno vprašala: ..Ali poznate tisto storijo o starem graščaku?“ Mi smo seveda odkimali, samo da bi začela pripovedovati. ..Takrat, ko sem bila še mlada in so v graščini živeli še gospodje graščaki, se je dogajalo marsikaj čudnega. Grajski niso več verovali v Boga in zdelo se je, da jih Bog kar nič ne bo kaznoval. Zakaj kolikor je bilo polja, je bilo v grajskih rokah in gospodje so se redili, da je bilo kaj. Zlasti dva sta bila. brata, ki sta bila popolna brezbožnika. Vedno sta si bila v laseh, nista se mogla sporazumeti glede ogromnega posestva. In kadar sta se prepirala, sta klela Boga in vse svetnike, da je bilo groza. Ljudje so se križali in molili, a se nista poboljšala. Pa vendar ni to trajalo večno. Nekega dne se je odpravil starejši v oddaljeno mesto, da bi si kaj nakupil in se malo zabaval med tovariši iz sosednih graščin. Bilo je precej pozno, ko se je vračal skozi gozd čez hribe domov. Pot je šla neprenehoma navzdol, voz je kar letel po strmih klancih, gospod pa se je smejal vozniku, ki je zaustavljal spočite konje. Ob cesti je stalo znamenje, star križ, ki ,je prosil molitve za nesrečnika, ki se je tam ubil. Voznik grajskega gospoda se je spoštljivo odkril, oni pa se je smejal in z grdo kletvijo hotel smešiti sveto znamenje. Takrat pa je nevidna roka vrgla konjem pod noge kup kamenja, ki se je valilo in bobnelo v globino, in voz se je naenkrat prevrnil — graščak se je zgrudil mrtev jkkI kolesa in konji so s kopiti teptali gospodarja. Pa še to ni bila dovolj velika kazen za brezbožnika. Ne dolgo potem se je namreč pojavila vest. da hodi stari graščak |x>noči naokrog, pa ne kot človek, ampak kot velik, črn — pes.“ « Osupnili smo ob teh besedah, kajti da je graščak postni pes, je presegalo celo našo domišljijo. Toda dokazi so bili preveč jasni — saj Lenčka ni imela navade lagati in smo ji verovali. ..Pa še nekaj! Tudi z njegovim bratom se je zgodilo, kakor je bil zaslužil," je pripomnila ženska in se popraskala s pletilko po laseh. „Ko je zvedel, da se mu je brat ubil, se je zasmejal in se krohotal tako, da ga je zadela kap. Ko so ga položili v družinsko grobnico, se je zgodilo nekaj čudnega. Vračal se je kot duh v graščino in ropotal po sobanah. In oni dolgi Andrejec. saj ga poznate, je videl, da se je v grobnici podil od krste do krste prašiček, ki je imel dar govora in ni bil nihče drugi kakor brat onega gospoda, ki se je ubil v klancih. Taka je kazen za brezbožno življenje!" Lenčka je iznenada nehala pripovedovati — bolečine, kutere je povzročal stari ženi revmatizem v sključenem hrbtišču, so jo prijele, da je zaječala. „01i. že zopet mo prijemlje. l.e kdo l>n liodil zdaj domov \ takem snegii!-* ..Kar tli ostanite, boste že pri nas spali.” lil res je ostala. Otroci smo pa po dolgem posvetovali ju sklenili, da lioino šli gledat, ali bo zopet strašil prašiček po dvorani v grajski grobnici. A se nam ni posrečilo, zakaj čuvaj nas je zapodil, da smo si* odslej vedno ogibali tega kraja. 3. O čarovnicah Mislim, da so še danes ljudje, ki verujejo v čarovnice. Takrat, ko sem bila še otrok. s«*"iii imela dosti prilike slišali, kako je ta ali oni ..videl"* ponoči kako sosedo, ki je sedela na metli in frčala na njej po zraku. Baje je zelo nevarno, videti ponoči tako ženščino, ki ti je poslej vedno na sledu in te ne pusti zlepa pri miru. Tedaj so pripovedovali o stari Ripčovki. kako se je pajdašila s samim satanom in kaj jaz vem kaj še. Zlasti je znana o njej tale zgodba. Nekega leta. ko je žgalo vroče poletje in so ljudje imeli polne roke dela s senom, je stara Ripcovka, takrat še žena v najlepših letih, ostajala doma. mesto da bi se pridružila grabljicam, ki so hitele vsak dan na Ripcovo senožet. Sosedi, živalmi in zvedavi ženski, se je to vedenje zdelo sumljivo. In nekega dne se je naredila bolno, da ni mogla z družino na travnik. Ko so vsi odšli zdoma, se odpravi k Ripcovim, češ da bi rada nekih rož za čaj. Pride v kuhinjo — nikogar. Pogled ji zadene na lonce in latvice, ki so stale ob stenah. Čudno se ji je zdelo, da imajo toliko mleka, ko so imeli samo eno kravo pri hiši. Potem nekoliko pomisli in stopi v hlev. Kaj vidi! Ripcovka je vlekla za neko vrv in iz špranje v zidu je brizgalo mleko v že pripravljene posode. Soseda je ostrmela, se čudila, a jo je brž pobrisala, zadovoljna, da je ona ni videla. Kmalu nato so si znale vse gospodinje v vasi razložiti, zakaj njim primanjkuje mleka, čeprav imajo marsikje po dve kravi. Zakaj klepetava soseda je poskrbela, da se je zvedelo, kaj je Ripcovka. Zakaj ona se je zvezala s samim satanom, ki ji je pomagal na ta način, da je molzla vse vaške krave obenem. Ljudje so se je odslej bali in ogibali. In bajtar Tomič se je vedno prekrižal, če je srečal to žensko. ..Ija mi začara ženo in otroke!" je godrnjal in se s hitrimi koraki oddaljeval od čarovnice. * Pa to ni edina zgodba. Se dobro se spominjam, kako nam je pripovedovala babica tole storijo: Pri nas smo imeli svinjak, kjer so vedno poginjali prašiči. Kolikokrat smo ta hlev pokropili z blagoslovljeno vodo in pokadili z oljko, blagoslovljeno na tri največje praznike. A kadarkoli smo prignali prašiče v ta svinjak, se niso redili in so nazadnje poginili. Slišala pa sem. da živi v Trstu sila vedečna ženska, ki bi mi mogla povedati vzrok tega. In res sem se nekega dne odpravila v Trst k tisti ženski. Povedala sem ji vse, ona pa mi je velela nekoliko počakati. Popila je skodelico črne kave in zaspala za eno uro. Nato se je prebudila in mi povedala: ,-,Vaš svinjak je začaran. Neka zena, ki se nahaja vedno v vaši bližini, ga je začarala. Toda ko pfklete doiiiov, dvignite v hlevu četrto desko, kopljite dva čevlja globoko in našli btiste svežo svinjsko pleče. To pleče'odnesite ta j no na tuj svet. zažgite velik kres s tujimi drvmi in vrzite tisto reč-na ogefij, Nato v?e znova blagoslovile in far ho pregnan. Če hočete, vam. povem fudi žensko, ki vam je to storila. A roči ji ne smete ničesar, ker se utegne lmdo maščevati. Tudi sosedam ne smete ničesar izdati." Odšla sem domov, storila kot mi je svetovala ona ženska, in glej — vse je bilo res. Odnesla sem potoni tisto pleče na tuj svet in ga tam tajno sežgala z drvmi, ki sem jih vzela na skrivaj od sosede. Nato sem hlev blagoslovila in na jesen pripeljala vanj prašička, da bi poizkusila, ali se bo redil ali poginil. In prašič se je redil in ostal zdrav in prav tako drugi prašički, ki so bili v tem svinjaku.“ ,.Ali ste vprašali, katera žena vam je to storila?" ...\e. — Prav gotovo bi komu kaj izdala in bi bila potem še nesrečna." je končala babica. JANO.ŠNA: TRENUTEK NA' VASI. Po cesti stopa čreda marogaste govedi. Knakomerno gredo in v tla se ozirajo in vohajoč zrak nosnice na široko odpirajo. Veter piha in maje dolge čopaste repe. Počasni stari hlapec krevsa za njimi in požira prali, ki vstaja izpod preklanih parkljev. \ počasnost, ki se ji nikamor ne mudi, pridrvi rdeča pošast in se v mirno živino zapodi. Živina se razkropi preplašeno na vse strani, mlad junec skoči iz strahu čez železno ograjo. Pošast tuli in tuli, potem zdivja drveč — /.a njo oblak prahu ■— in že je ni več ... Izgindj so čreda marogaste govedi, hlapec in pošast, sama je ostala bela cesta in gre tiho skozi vas. MII.AN MAŽETOV: TEMA llice prazne, motne svetilke. Duša je moja žejna svetlobe, stolp v daljavi iz teme štrli. pa je ujeta v tihi ta mrak; pesem otožna iz krčme predmestne — srce mlado je žejno veselja temne so, temne moje noči... pa ga je samega sebe strah ... ZVONIMIROV : EJ! lij. to lepo je zvečer, ko hodim po vasi v dalj in pisano šir kot vitez pred davnimi časi! V DRVARNICI Mile je šel v drvarnico, kamor je tuko rad hodil in kjer je preživel precej uric svojega življenja. Drvarnica je bila \ kleti in zato je bila tani tema. S seboj je vzel vselej majhen kos sveče, da mu je svetila, ko je cepil ali nabiral drva v košaro. Tako tudi to pot. Tiho je hotel odpreti vrata, ki pa so zaškripala, kot da bi se jezila nad nepovabljenim gostom, ker jih moti v tako lepem miru, ki si ga ^ak želi. Ko je stopil v drvarnico, mu je zavel naproti mrzel zrak, čeprav je bilo takrat vroče poletje. Nehote si je zapel suknjič in puhnil v roko. Nato je segel v žep po vžigalice, vzel eno ter prasnil po hrapavem papirju na strani škatlice. Prikazal se je ogenj, katerega je hitro pritaknil sveči, ki jo je držal v roki. ..Rojstvo!'1 je dejal polglasno in obrnil svečo postrani, da je kapal vosek od nje na les, kamor jo je potem postavil, da je razsvetljevala ves prostor. Miletova senca se je poznala na zidu. Bila je podobna velikanu z nadčloveško močjo. Pričel je sekati. Sekira je pela svojo enakomerno pesem: tok. lirsk, tok, tok. hrrssk. Kup sesekanih drv se je vedno večal. Ko se mu je zdelo, da jih je že do-volj, je položil sekiro na skladanico, sam pa je sedel na pregrajo. za katero je bil premog. Gledal je v strop, kjer se je zaletavala muha. ki je hotela priti zopet na prosto, na sonce, dokler ni našla zaželenega izhoda. Kmalu nato se je plamen sveče čudno zagugal, kar je vzbudilo Miletovo po- zornost. Nasmehnil se je in vzkliknil: „Mladost!“ Odslej je opazoval samo svečo, ki je zelo lepo svetila. Drvarnica je bila svetla, kot bi jo obsevala električna žarnica. »Življenje!" je pomislil Mile. Še nekaj časa je tako gorelo, nakar se je utrgal prvi večji plaz voska in se zlil po velikem zaboju na premog, kjer se je shladil in pustil belo znamenje. Zatem se je ulil drugi, nato tretji, četrti in še več. Sveča je bila vedno manjša, na premogu pa je bilo čedalje več voska. Sveča se je pričela boriti za obstoj. Mile je to videl, se zresnil in žalostno rekel: ..Starost!" Povlekel je posebno črko „a“. ki je kar značila dolgost življenja. Ko je odtekel ves vosek, je ostal na robu zaboja samo še črni stenj, ki je gorel s slabim modrikastim plamenom. To ni bilo dolgo. Stenj se je obrnil in zvil. Plamen je postal za trenutek močnejši, toda le za trenutek, kajti potem je takoj ugasnil. „Smrt!“ Mile je še nekaj časa gledal na kraj. kjer je bila sveča. Potem si je podpri glavo z obema rokama in premišljeval: „Tudi mi se rodimo, smo v cvetu življenja, na vrhuncu, potem pa gremo naproti smrti, ki čaka vsakega zemljana, da ga preseli na oni svet.“ Potem pa je vstal in premišljaje o življenju odšel. JOŽE DULAR: LITERAT „ln verjemi mi, da ne pišem slabo. No, kar se slovnice tiče. ne trdim ničesar. Ne razumem se veliko nanjo. Tudi sintakse ne znam. No. kolikor toliko jo že obvladam. veliko seveda ne. 7. ritmom je križ in tudi rime se mi včasih izmaličijo. Pa t" je potrebno, da ne zaidem v šablono. Sicer, kdo ne ve, da enoličnost utruja? I udi same rime niso vednoi odrešilne, razumeš? Pestrost v življenju, v pesmi, povsod . . . skratka . . . kje sem že ostal . . . Da. pogoj je razgibanost, razumeš . . . pogoj je . . .“ Literat Peter Vitek se je naglo okrenil proti meni in mahal z roko, kot bi grozil vsem onim, ki nimajo smisla za njegove pogoje. Potem pa si je s hitro kretnjo popravil širokokrajni klobuk in siknil: ..In ti. kaj praviš?" ..Nič, lepo vreme je danes. Barometer sc je že zjutraj dvignil." „Vprašam te o pogoju! Ti menda niti ne misliš na to! Pišeš kar tako. brez koncepta, brez priprave, brez pametne misli, brez... brez... morda celo brez svinčnika, skratka napišeš, kar ti pride na misel. E, inein l.iebcr. ni to glavno, čisto gotovo da ni, prav za prav je. kakor vzameš, to je od tebe odvisno, tod-i glavno ni . . . glavno je pestrost in sa . . . sa . . . samozavest , , ,“ C.las Petra Vitka se je raznežil, postal je skoraj jokajoč. Z obema rokama se je oprijel moje desnice kot človek, ki se potaplja. Pogledal mi je v oči in hitel z besedami: ..lil ti ostajaš hladen pri teh besedah?" me je tresel za roko. ..Mislil sem, da se boš razvnel, kot sem, se jaz. Pa se nisi! Še smeješ se? Vrag te vzemi z onim tepcem vred. ki mi je natvezil. da sta pestrost in zamozavest poglavitna pogoja pri poeziji! In sem mislil, čisto gotovo sem mislil, da je to resnica. Takole je dejal: ..Naredi pestro pesem, to je prvi pogoj, to je prav za prav pogoj pogojev in pišj uredniku samozavestno pismo: vse drugo pride samo po sebi. Morda boš že čez štirinajst dni slaven. In v pismu omeni, naj ti pošljejo honorar. Brez honorai ja ni slave! Razumeš, razumeš dobro. Peter Vitek?" Tako je rekel, jaz pa sem 11111 stisnjl v roke deset dinarjev — pri prvem honorarju jih dobim nazaj, sem si mislil — mu pomagal obleči suknjo, in odšel je ta vražji človek. In jaz. osel, sem mu slepo verjel! Sedel sem k mizj in pisal. Rim nisem iskal preveč. Čemu? Pestrost bi trpela pri tem. V enem popoldnevu sem naredil tri pesmi, napisal sem koncept za pismo uredniku, in ko sem bil gotov s prepisovanjem, sem vse skupaj zalepil in odposlal uredništvu, kj mi ga je priporočil oni vražji človek. Da ne bi nikoli tega storil. Sam satan me je premotil, da sem naredil to neumnost." Peter Vitek se je še vedno oklepal moje roke, krčevito in obupno kot brodolomec v zadnjih vzdihljajih. Ljudje so naju suvali po pločniku in nama stopali na noge. Solze so se mu zablestele v očeh in gotovo bi jokal kot otrok, če ne bi bilo ljudi okoli naju. Tako pa se je zdržal in hlipal kot riba, ki jo vrže ribič na suho. ..Ampak, to ni še glavno, nicin Lieber, to ni glavno. Glavno je šele prišlo. Čez dobrih štirinajst dni je spet izšel oni časopis. Zgrabil sem ga v roke. ga previdno odpiral, list za listom, tako počasi, kot bi se nečesa bal . . . mojega imena ni bilo nikjer, obračam zadnji list . . . pač, v listnici uredništva opazim debelo tiskano Peter Vitek in pod njim odgovor. Skoraj l>i zavriskal. Danes se opravičujejo, sem mislil, najbrž jim je zmanjkalo prostora in bodo moje pesmi objavili v drugi številki. In sem bral, obraz se mi je daljšal, usta so sc mi odpirala, vse sem videl dvoje ... o, jaz osel, da sem poslušal onega vražjega človeka!" Peter Vitek je z zadnjim naporom mežikal, da se mu ne bi ul le solze. Stražnik nama je grozil, tla naju bo zap'sal, če sc kljub njegovemu drugemu pozivu ne umakneva z vogla ceste in ne nehava ovirati prometu. Ju Peter Vitek se je zdramil, potegnil iz žepa kos časopisnega papirja in ga dal meni. „Na, beri! O jaz tepec! Trnjeva je pot ... to se pravi, hotel sem reči . . prekleto ga premikastim, če mi pride še enkrat v roke. Da ne bi irkdar prijel za pero! Potem bi mi bilo vse prihranjeno, tako pa . . . mehi l.ieber . . ." Naslonil se je na zid in solze so se mu vlile. Jaz pa sem razgauil papir in bral: Listnica uredništva. Peter Vitek: Niste skromni, nikakor ne, pa čeprav je skromnost lepa čednost. M;slimo. da niste tako nespametni, da nam pošiljate svoja nerodna skrpucala pod pravim imenom. Zato dovolite, da iz Vašega psevdonimnega pisma objavimo nekaj stavkov. Takole pišete: „Sem šele začetnik, toda čutim in se zavedam, da so moji. duševni proizvodi na višku sodobnosti. Pesmi pišem Z neverjetno lahkoto, verzi, oziroma rime se mi nvmogrede s pijejo na-papir. Doma imam še nešteto pesmi, mnogo boljših kot so te. k| sem jih slučajno imel pri roki. Želim, da bi bile objavljene takoj v sledeči številki, in Vas prosim, da mi takoj z obratno pošto pošljete honorar, ki ga močno potrebujem. Imam namreč velike umetnške ambicije, ki jih brez denarja nikakor ne morem uresn:č'ti. Zatorej še enkrat nujno zahte- vam denar in želim, da mi sporočite, kolikeri kvantum pesmi naj Vam pošljem za vsako številko . . . itd.1' Niste skromni v svojih zahtevah, resnično niste! In zato Vam odkrito povemo, da so romala Vaša skrpucala v koš. da je bolje, če se poprimete slovnice in pustite pesmi in poštene ljudi pri miru. Če pa res tako ntijnoi potrebujete denar za svoje umetniške ambic je se obrnite na mestni socialni urad, ki Vam morda rad preskrbi delo na svežem zraku, da se Nam ohladi prevroča glava. Tak je naš nasvet in zbogom. Peter Vitek! Vrnil sem mu papir in ga vprašal: ..In kaj je bilo potem?" .,Potem, potem . . . vrag ga vzemi, če ga dobim, mu razkol jem glavo, da b0 pomnil, kaj se pravi pestrost in zainozavest!" Peter Vitek si je obrisal zadnjo solzo in krilil z rokami po zraku. ..Potem ni bilo nič. prav za prav. kaj bedočim, potem je bilo šele glavno. Moral bi videti vse tiste, ki so mi čestitali, da sem za prvo silo tako srečno izvozil. Rekli so, da sem lahko vesel, da me uredništvo ne toži radi izsiljevanja denarju, da imam čudovito srečo, da so moje ime smatrali za psevdonim, sicer bi že davno imel opravka z državnim tožilcem. Na vseli koncih in krajih se me drži sreča. Da je ta neprimerno večja, kot moja pamet. Tako so mi pravili in jaz sem se jih otepal, zažgal rokopise vseh treh pestili se trdno zaklel, da ne primem nikoli več peresa v roke.“ „Verjamem, čisto umljivo, čisto umljivo" sem 11111 pritrjeval. ..lit kaj delaš sedaj-?" Zamahnil je z roko, izvlekel robec in vzdihnil. ,,Pusti! . . . Saj to je tisto. Nisem zdržal. Spet sem pisal. Tokrat s svinčnikom, ker se se zaklel, du ne vzamem nikdar več peresa v roke. Sam sem hodil od uredništva do uredništva. In včeraj so v nekem uredništvu zaloputnili pred mano vrata, da šemi se spotaknil in odletel po stopnicah. O, mein Lieber. še sanja se ti ne o zakonih letanja po stopnicah . . Divjegrenko se je nasmehnil, se z rokami, potipal po hrbtu in nogah ter se odzibal v mrak, ki je padal na cesto. Zamahnil je z roko v pozdrav in jaz sem gledal za tem čudnim človekom, ki je' s svinčnikom pisal pestre in zamozavestne pesmi samo zato. da so ga uredniki metali po stopnicah. FRANCE KUNSTELJ: DRAMA ŽIVLJENJA Tihi in mrzli so moji večeri. Z glavo bulim pod zeleno svetilko in v trdil« črkah iščem toplote svojemu srcu. Dež leno liže enotna stekla in polzi, na pločevino. Ne vem, zakaj se ravno ob takih urah zmeraj zdrznem. Misli se mi zapade iz knjige daleč, daleč — sam Bog jih blagoslavlja. Neka čudna sladkost mi sede na vroča lica in v dušo se naseli skrivnost, ki ji ne bom vedel nikoli imena. Spomin na leta, ko sem capal še bos v življenje, me vsega tako prevzame, da začutim neizmerno hrepenenje po nečem daljnem, po nečem lepem, svetem in -gorkem . . . Bog mi je blizu, zdi se mi, da čutim njegovo toplo desnico in . . Na prečo so me počesali, ko sem odložil poniževalno otroško obleko. Sonce se je ljubeznivo smejalo kakor zmeraj, saj tako se mi zdi, kadar gledam tista leta. Nisem še vedel, da se tudi „igra‘\ Pa smo se spomnili in poskusili v sosedovem klancu. Prva igra! Samo tega se še spominjam, da smo vsi igrali in vsi gledali — pa veseli srno bili in srečni, ker smo se o tem samo med sabo pogovarjali, domači še vedeli niso, da znamo že igrati. Pa smo spet nastopali na sosedovem podstrešju pod tistimi trhlenimi in pajčevinastimi trami. Prinesel sem vijolice. Ko se je „zastor“ razgrnil, je prijetno zadišalo v tiho seno. Toplo je bilo, morda še vroče. Prišlo je med nas nekaj - več kot sreča, več kot inir in zadovoljnost, še več kot ljubezen, ne vem, morda sam dih božje sladkosti, samo to vem, da je bilo toplo, zelo toplo in prijetno. Mahali smo jo v šolo. Razdelili so nam spet vloge, da bi igrali v Domu-Nobeden se jih ni branil, saj smo drug drugega navduševali. Spet je zasijalo prijazno sonce in toplo je postalo po cestah, v šoli in doma. Pustili smo kapeljne na potoku, skrivanje po kozolcih, lovenje na travniku, zbijanje svinjke, balinanje s kamni. Mati je kuhala večerjo, mi pa smo se zmuzali v terana sobo. da še vedela ni, da smo doma. Zaživelo je v mračni tišini, kralji devete dežele in kraljice so se sprehajale v svojih zlatih ornatih okoli naših glavic, vitki kral jeviči, princi in dvorni norčki, divji mož in gozdne vile, škrati in jagababa. uboga deklica in mačeha — vse je šumelo in vrelo tako živo pod nami v božji tihoti, da smo pozabili na sladek močnik, ki nas je čakal v kuhinji. Sanjali smo cele noči in si na tihem pripovedovali skrivnosti. Nedelja. Nestrpno smo jo pričakovali. Pri maši. Naše molitve so bile sanje. Podili smo svoje male misli po odru in Bog nas je imel rad. V tenkih vijugali dšečega kadila je plesala sončna dežela, sivi kralj in njegov kuhar. Pritajeno smo si šepetal', kaplan nas je posvaril, pa se nam je zdelo, da hoče le reči, naj bolj po tihem mislimo. Komaj smo dočakali popoldneva, ko smo imeli nastop. Igra se je začela. Sonce je posijalo. Igra se je končala. Življenje je teklo, mi ga nismo videli. Igrali smo še in še. Tudi sonce je zmeraj prijazno in toplo sijalo . . . Nekega dne so nas spet poklicali, da bi nam razdelili vloge. Čudno: neradi smo prišli, branili smo se vlog, pa nič ni pomagalo, vsak je moral svojo vzeti. Zazdelo se nam je, da ni bilo glavnih vlog, tudi stranskih ne in nemili . . . Nič nam niso napovedali skušenj, nič se nismo mogli pripravljati. Neslišno in nevidno se je zastor dvignil, kakor dih umirajočih je zavelo mimo naših obrazov. Ni zazvonilo, da bi se pripravili za nastop, samo polagoma se je zmračilo in mrzel veter je potegnil . . . Predstava drame življenja se je pričela. In zdaj igramo, igramo, igramo . . . Igramo vse od kraja: šale. burke, farse, veseloigre, komedije in tragedije. Mine dan, ugasne luč, mine noč. ugasne luč. mi pa igramo, ker igrati moramo. Vsak je samemu sebi prepuščen, kakor pač zna svojo vlogo. Marsikomu se včasih zatakne, marsikdo se v vlogi ne znajde, marsikdo v svoji vlogi ne živi. marsikdo svoje vloge ne doživlja. Čudni so prizori v tej drami življenja čudna so dejanja, prehudi so včasih zapleti, veliko jih ne znamo, še več jih ne moremo razrešiti. Tudi režiserja nimamo, samo ravnatelj je za nami. Zadnjič sem srečal na ulici prijatelja. .,Tudi ti igraš, saj že veš. Kako se kaj učiš vlogo?" ,.Prekleto, ne zmorem! Nazaj jo boni nesel." ..Ti. nikar . . .“ „Saj vidiš, kako drugi! Tisti . . . one ... je tudi.“ Taki smo. Majhni, čisto majhni in slabotni, ko se zavemo, kaj igramo. Zda j zgine z odra eden, zdaj drugi: pa pride na njegovo mesto 'že tretji. Kdaj bo padel zastor? Danes, morda jutri ... ne vem. Samo to vem, da bomo nekoč izginili s pozorišča vsi. prav vsi. Pa bomo stopili pred Ravnatelja vsi enaki, brez šmink in lasulj, brez orodja in orožja, brez kostumov in rekvizitov, brez vlog in brez vsega. In dajali bomo pred svojega Ravnatelja svoje račune, kako smo igrali dramo svojega življenja. MARIJA LVENČARSKA (Narodna) Mežnar zgodaj zjutraj vstane, jutranjico gre zvonit. Srečala ga je Marija, oj Marija lvenčarska. Mežnar pa Marijo vpraša: „Oh, Marija, kam pa greš? ,.Jaz grem iz lvenčarske fare, grem v faro bistriško." Mežnar pa Marijo prosi: ..Oh, Marija, ostan’ pri nas! Al’ ti manjka sveč na oltarju, Al’ ti manjka svetili maš?" „Men’ ne manjka sveč na altarju, men’ le manjka časti in slaYe; ki jo v Ivenčarski fari nič ni. Če pa prav pri vas ostanem, na oltarju več ne bom. Pod zvonikom si bom mesto zbrala, tam ti bom prebivala. Tam me bodo častil’ in slavil’ stare žene, star’ možje."1 Zapisal Viktor Gregorač, ilustriral France Kreuzer. MILAN MAŽ ETO V: POGOVOR /akaj si utihnil in v temo strmiš? Draga, nikar se teme ne boj. Ali se tudi ti je bojiš? sladek in blag je njen napoj: Glej, kakor zver med drevjem preži, tiho zakrije tisoč strahot, .gleda na me in molči, molči. mehko ovije tisoč sirot. Le ona posluša utripe srca, le ona jim prav odgovarjati zna. Draga, nikar se teme ne boj _ svetlo je v najinih dušah nocoj. :1) Prim. inačico v Lavtižarjevi ..Junaški dobi" str. 54! Op. ur. NOVE KNJIGE Janez Cigler: Sreča v nesreči. Priredil dr. Rudolf Kolarič. Natisnila Mohorjeva tiskarna v Celju. Založila Družba sv. Mohorja v Celju. Str. 160. Cena broš. Din 9.— (12.—), vez. Din 18— (24.—). — V li. zvezku Cvetja iz domačih in tujih logov smo dobili prepotrebno šolsko iz dajo prve naše originalne povesti: Sre. zha v’ Nesrezhi, ali /POPISVANJE/ zhudne sgodbe dveh dvojzhikov. /Podu-zhenje starim in mladim, revnim in bogatim./ Spisal in na svitlo dal /Janes Ziegler/. Fajmashter per s. Tilni v’ Vishnjigori. /V’ Ljubljani./ Natisnil Ja-hef Blasnik. /1856/. Na prodaj per Ja-nesu Klemensu. bukvovezu. Str. 57). Upoštevajoč vso dosedanjo literaturo o Ciglerju (Levstik, Kidrič, Burian in še Al. Uršič), nam je profesor Kolarič v Uvodu podal Ciglerjevo življenje in njegov razvoj in slovstveno delo ter se zlasti temeljito pomudil ob tej naši prvi izvirni povesti ter analiziral njen postanek, snov in zgodbo, opozarjajoč na možne sodobne vplive, zlasti na Krištofa Šmida, pokazal zgradbo s pregledno tabelarno razvrstitvijo povesti, označil o-sebe in poudaril miselne in oblikovne osnove, se pomudil ob jeziku ter še podčrtal pomen, o katerem je zapisal že Levstik: „Da ravno ta knjižica v lepo-znanskem oziru ni brez hib, vendar ji še zdaj nimamo vrstnice: vendar bi se naši povestničarjj marsikaj lahko učili '17. nje.“ Uvodu sledi povest, ki je doži- vela doslej štiri izdaje — 1836 in potem brez pisateljeve vednosti 1838 in 1840. vse tri izdaje skupaj „za tiste čase v naravnost neverjetni nakladi 3030 izvodov”, in še Tomšičevo 1882 —• a bila vendar redkost, da je bil srečen, kdor jo je do „Cvetja“ dobil v roke in jo mogel brati. Po sto letih bo zdaj zopet šla ne samo v šole, temveč jo bodo s prav takim veseljem kakor tedaj tudi danes brali naši ljudje, ker je še vedno ena naših najbolj privlačnih ljudskih povesti. Knjige Družbe sv. Mohorja za 1. 1957. Letos je poslala Mohorjeva družba 45 tisoč 366 udom v rednem izdanju Koledar za leto 1957, (str. 123), Slovenskih večernic 89. zvezek s povestjo „Lovrač“, ki jo je spisal Jan Plestenjak, (str. 104), Leopolda Andreeja ,.Elektriko" (str. 138). dr. Josipa Mala ..Zgodovino slovenskega naroda" (str. 837-960) in še 11. zv. ..Življenja svetnikov" (str. 49-176). — Kole. dar prinaša po običajnem uvodnem gradivu predvsem poučne sestavke. Z „Di-rendajem" pokaže F. S. F. današnje vrste brezposelnih in kako bi jim bilo treba pomagati. Janez Avsenek obravnava „Naše gospodarske težave". Lea Fatur je ob narodni pesmi „Pelj so jo mamca moja" spisala zanimivo legendarno zgodbo. Franjo Neubauer je v preprostih verzih zapel ..Krst v kleti", ki ni kdove kaj poetična snov, čeprav jo poživljajo posrečene Justinove ilustracije. Sa-djerejce bo zanimala Flegova razprava „Ameriški kapar — nevarnost za naše sadje". Dr. Vinko Šarabon podaja JPre- jr led svetovnih dogodkov", nakar sledijo „Sveži grobovi". Nad vse zanimiv je •zemljevid MoJiorjeve knjige s spremnim lekstom. ki nam pokaže, kako se je udomačila in razširila Družbina knjiga na našem ozemlju. Pavel Slapar je prispeval sestavek „Katoliška cerkev po sve-tu“, dr. Lovro Sušnik, avtor Akademskih poklicev, skuša v svojem članku „Kako priti do kruha“, povedati mohorjanskim staršem, kakšen je danes položaj v posameznih stanovih, in dati nekaj praktičnih navodil, kako naj iščejo za svoje otroke prave poti do kruha. — Ing. Iv. Oblak obrazloži kmetu „Zakaj naša živinoreja nič ne nese", ing. V. K. pa ..Kaj je naši izstradani zemlji najbolj potrebno". Sleherni Moliorjan se danes zanima tudi za visoko politiko, zato bo z zanimanjem bral razkritja, ki mu jih daje Alojzij Kuhar „Za odrom svetovne politike". Svežim grobovom naših kulturnih delavcev se h koncu pridružijo še strani „Dragim rajnim v spomin", nakar sledi še nekaj drobiža. Koledarska vsebina je torej mnogovrstna in bo s svojo koristnostjo in poučnostjo zadovoljila. zlasti še, ko je bogato ilustrirana. V Večernicah se je Jan Plestenjak z ..Lavračem" prvič predstavil z daljšo povestjo v samostojni knjigi. Kakor v svojih krajših zgodbah, tako je tudi z Lov-račem srečno posegel v kmečki svet svojih škofjeloških hribov in zajel iz predvojnega in povojnega časa življenje naših hribovcev. Lovrač. najstarejši izmed deseterih s prešerne Poljančeve kmetije pod Sv. Mohorjem, se je z branjem in pri vojakih navzel duha, ki ni prav nič v skladu z običajnim življenjem v hribovski vasi, radi česar mu tudi oče ne da posestva, čeprav je že star. Po sporu pride za hlapca k Adamovcu, ki umre in prepiše posestvo rejenki Jeri. Z Jero se vzameta, a Lovrač se je čutil hlapca na tem gruntu in se odpravil na Prusovsko h knapom. Čez dve leti se vrne in si z zaslužkom kupi svoj grunt Gonte, kjer se je oklenil zemlje z vso strastjo, zavedajoč se, da dela res na svojem. Otroci doraščajo, a so vsi po materi, kar Lov-rača jezi. da živi po svoje, dokler ne spravi žene pod rušo in se mu začno otroci upirati in se razbegnejo v svet. Pa se v drugič oženi z Marijanico, ob kateri doživi maščevanje za vse hudo, ki ga je bil prizadejal prvi ženi. Vara ga in pride tako daleč, da ga zastrupi, kar Lovrač hrust še prenese, a Matevževi svinčenki iz zasede nj ušel . . . Plestenjak prijetno piše in v lepem jeziku. Mohorjanj so to njegovo zgodbo gotovo z velikim veseljem brali. Leopold Andree, profesor na prvi realni gimnaziji v Ljubljani, je s svojo Elektriko, njenim proizvajanjem, uporabo in nevarnostjo, gotovo ustregel v času elektrifikacije najširšim slojem, ki imajo opraviti z lučjo naše dobe. Njegova knjiga ima namen, kakor sam pravi, da seznani odjemalca električne e-nergije, zlasti pa mladino, ki se tako rada zanima za električne pojave, z vsem, kar je o električnem toku neob-hodno treba vedeti. V obliki dvogovora obravnava pisatelj vso snov, izogibajoč se vsake teorije, tako poljudno, da jo mora razumeti vsakdo, bodisi učenec osnovne šole ali preprost odrasli človek. Vso živahno razlago spremlja še 131 slik. dva zemljevida in nešteto obrobnih sličic. Da bo ta knjiga dobro služila tudi srednješolcem, ni treba posebej poudarjati. V 14. zvezku Malove Zgodovine, ki podaja najnovejšo dobo. smo še vedno v razgibanem revolucijonarnem letu 1848 in njegovem reakcionarnem oddobju. V poglavju ..Zadeve nekaterih stanov in u_ stanov" se seznanimo z zahtevami kmetov, z zemljiško odvezo in splošnimi gospodarskimi razmerami, kako je bilo s Cerkvijo ob prevratu — ta čas nastopa Slomšek in tedaj se je ustanovila tudi Družba sv. Mohorja, ki je prvo leto P0- slala v slovenski svet 3925 knjig svojim ?85 udom! — Posebno zanimivo razpravlja pisatelj o spremembah pri ljudskem šolstvu in o srednjem in višjem šolstvu tedanje dobe, ko vidimo, kako si je polagoma slovenščina utirala pot v hrame Modric. — V 7. poglavju „Z novim cesarjem v novo smer" vidimo, kako je sprememba na prestolu povzročila novo vladno ustavo, kakšna je bila javna uprava, ko se je uvedel občinski zakon, se ločilo sodstvo od politične uprave okrajnih uradov, glavarstev, ki so se združila v okrožna (kresijska) oblastva in sestavljala deželo, ki jo je vodil cesarski namestnik. Ko se je »menjal veter“ radi razmer na Ogrskem in po praških in dunajskih nemirih, je nastopil Bachov režim, ki je preganjal vse, kar je koli-kaj spominjalo na svobodo in narodno zavednost. Valovi, razburkani 1848f so pa le ostali . . . Tudi ta zvezek je bogato ilustriran: zlasti so pomembni v faksimilu ponatisnjeni oklici in pisma ter razni drugi dokumenti iz prezani-mive dobe našega političnega rojstva. Življenje svetnikov prinaša v tem snopiču svetnike od ?. julija do 2. avgusta. Poleg dr. Fr. Jakliča, ki je obdelal 22 življenj, sodelujejo to pot dr. Fr. Jere, Jernej Pavlin, dr. Franc in Aleš Uše_ uičnik ter Alojzij Stroj. Vsa življenja so pisana v lepem jeziku. Nekatere svetnike spoznamo tudi po slikah, a želeti bi bilo, da bi sledeči snopiči imeli več podob. Saj imamo dovolj slikarjev, ki bi tudi v Življenju svetnikov radi pokazali svojo uemtnost! Ob tem rednem letnem daru Mohorjeve družbe moremo le želeti, da bi se število njenih udov pomnožilo in da bi ne bilo slovenske hiše, v kateri ne bi bil kdo član te naše najstarejše književne družbe, Slomškove ustanove. (Dalje.) Jjs: POMENKI F. P. Vaš „Pokop ljubezni" je preprosta črtica, ki je sicer v splošne m lepo pisana, a vendar prepovršna. Globlje bi morali zajeti, da bi zgrabila. V. M. Vaših pesmi sem bil res vesel, so vse dobre. Prve tri bom gotovo priobčil, ob zadnji imam še pomislek. Oglasite se še kaj. samo drugič glejte, da boste pošiljko zadostno frankirali! Rusalka. V humorju ste menda bolj doma ko v resnih motivih. ,,Hrošče" prihranim za pomlad, ko bo njihov čas. Iztok. Cikel o letu ni slab, ima v vsej svoji preprostosti nekaj lepega, da sem bil kar zadovoljen z njim. Nemara ga o priliki priobčim. Upam. da se boste poslej še večkrat oglasili! France Dolenjski. Z ..Miklavžem'* ne bo nič, je le prešibko pisan. Motite se kader mlajših je lahko zadovoljen. Seveda, ni vse tako, kakor bi rad, a temu je kriv premajhen obseg lista. Le potrpite in zadovoljni boste, kakor ste bili ob prvem zvezku. Pesem je slaba, ..Pismo" pa spet dobro in pride kdaj pozneje na vrsto. Tudi Vam bi svetoval, da pravilno presodite težino pisma, ko lepite znamke. Kamjil. Sodeč po Vaši prvi pošiljki, mislim, da se boste razvili v dobrega humorista. Motiv ..Stanovanjske odpovedi" bi zaslužil, da bi ga temeljito predelali, ker je res zanimiv. Razmerje med gospodarjem in najemnikom bi morali napraviti verjetno, ker tako kot je zdaj. je le čudno, da se ne poznata. — Zgodba o kihanju nič posebnega, pač bi bil Ribničan z žabo. če bi bil nekoliko bolj šegavo pisan. — Drugič pišite samo na eno stran! Otmar Planinko. Saj je še nekam lepo pisano, a vendar ne tako, da bi bilo vredno tiska. Pričakoval sem, da bo bolj zanimivo. Upam. da boste boljši, k« se omejite na posamezno turo. Alojzij 'Grozde. ..Božična", ki bi jo nekoliko opiljeno lahko priobčil, je pri - šla prepozno, ..Milni se vrača domov " pa bi mogel priobčiti samo na tem mestu, ako bi imel prostor, v zabavo in kratek čas. Obe pesmi sta pač prvenki, a kažeta, da Vam ritem in rime ne delajo posebnih težav, zato upam. da se boste še oglasili in da bodo v prihodn je Vaše pesmi vedno boljše. Svetujem "V a in pa. da se seznanite s sodobno našo pesmijo in da Breznika ne podcenjujete! Milan Mažetov. Sodeč po prvih vaših pesmih, upam, da se boste še oglasili. Vse štiri pridejo na vrsto. Tu in tam je sicer še kaka neubranost, a nj tako huda, da bi je ne mogel zabrisati. Če bi vsi začetniki tako skromno sotli 1 j o svojih prvencih, bi bržda mnogo bolje piša li. Matematike seveda kljub temu ne zanemarjajte in se je tudi poprimite. da se lahko tudi z njo postavite! Tine K. \ svoji novelici ste segli v trpko sodobno dijaško življenje, a vtis imam, da ste ostali samo pri zunanjosti, zgodbi, ki ste jo podali sentimentalno plehko. Nemara boste kdaj pozneje obdelali ta motiv s potrebno psihološko globino in pa v — boljšem jeziku. Glede onih robatosti: vse bi lahko povedali, a pravi način bi morali najti. Tako kot ste jih Vi podali, so hujši kakor v kakem propagandnemu članku. V leposlovju tako res ne gre! Fr. Š. Kakor druge Vaše stvari, tako je tudi »Križna gora“ dobro pisana, le rad bi, da bi bila nekoliko bolj strnjena. Če bom tu ;n tam kaj črtal, ne bodite hudi. Ako bi sami hoteli popraviti, bj mi bilo še ljubše. Na vrsto bi prišlo proti koncu leta. Tudi „Menka“ bi rad priobčil. a ne vem, kako bo s prostorom. Stupoški. Vaša črtica „Srce je krvavelo..." je sicer z občutjem pisana, a dogodek sam je vendar preneeznaten. vsaj tak. kakor ga podajate. Seveda bi otrokovo smrt lahko zajeli tako, da bi bil-' vrdna črtice. Ne smeli bi ostati samo pri opisu. T. K. Ugankar svoj ih ugank in zank pač ne bo reševal! Sicer se pa priporočam, da se še kaj oglasite. P. S. „Idila“ in „Yinjeta“ sta prene-znatni stvarci, da bi ju mogel priobčiti. Če je to res začetek, boste polagoma že še kaj boljšega napisali. Fjodorov. Pesem bom nekoliko opilil jo potem priobčim. '\ Vaših letih bi kajpada pr čakoval, da bi bili bolj doma v sodobni pesmi. Tudi se tni zdi, da kdo ve kaj ne berete, ker sicer bi bil Vaš jezik boljš'! Popravek. V zadnji številki je tiskarski škrat prav velikih kozlov. Ne bom tu nekaj prav velikih kozlov. Ne bom tu vseh navajal, saj so jih gotovo naročniki sami opazili in popravili, omenim naj le, kako se je spravil nad nesrečno Mlakarjevo „Dolores“, ko ga urednik ni imel več v oblasti, da bi ga pregnal. Na strani 87 je neusmiljeno razmetal nekaj odstavkov: Za odstavkom, ki se konča: »No, Mara, stopi bliže!“ mora priti odstavek, ki se pričenja: Jaz hitim v sobo . . . Sele za tem odstavkom mora slediti: Slednjič je bilo mami le preveč . . . Nagradne knjige. Poleg knj g, ki smo jih zadnjič navedli, smo dobili še nekaj novih. Tiskarna Merkur nam je poslala -!0 izvodov svoje ..Male knj.žnice". in sicer 3 izvode „Horacijevih pesmi“ v Skerljevem prevodu, 5 izvode Nerudovih ..Malostranskih povesti". 5 izvodov Sto-vvezeve „Koče strica Toma“. 5 izvode Stormovega ..Jezdeca na sercu'4 in 5 izvode Goethejevega „Egmonta“: g. insp. Ivan Dolenec je poslal še 10 zv. Krekovih »Zbran li spisovT.“. Vebrovo ..Knjigo: o Bogu" in Bradačev ..l.atinsko-so-venski slovar; g. ravnatelj \. Zor pa je daroval ..zbornik krog" in ..Zlate zgod-b:ce. — Uprava se vsem prav iskreno zahvaljuje, dijaštvo pa opozarja, naj u-pošteva naš okl e in naj pohiti s celotno poravnavo naročnine, da pride pri žrebanju v poštev! ZANKE IN UGANKE 1. SPOMENIK. (Vider Ciril, Ljubljana.) Vodoravno: 1. 3. skl. ženskega imena. 2. del obraza, 3. liitra hoja. 4. del voza. 3. nikalnica. 6. človek. 7. prva žena. S. člen (v nemščini). 9. kakor 5. vodoravno. 10. glavni števnik. 11. zelo (v koroškem narečju). 12. močan. 13. žuželka. 14. klicna pomoč. 13. žensko ime. 16. domača žival. 17. okrajšava za Jadransko stražo. 18. del časa. 19. vodna žival. 20. pogojni veznik. 21. ima vsak človek. 22. najboljši Prešernov Prijatelj. Navpično: 23. očak staro zaveze. 24. utrinek ognja. 23. povratno - osebni zaimek. 26. domača žival. 27. sij. 28. kar osel zna. 29. izraz pri kartah. 30. blagajna po domače. 31. vrsta žita. 32. ptica. 33. egipčanski bog. 34. vrsta pesnitve. V 1. vrsti navpično dobiš ime slov. pesnika v 4. vrsti navpično ime slov. pisatelja. 2. POSETNICE. P. n. Niko Dirosič Kamnik Albin J. Tenč ^ arna Nagrada za prihodnje žrebanje: Koledar Družbe sv. Mohorja za leto 1937. Rešitev zank in tiganli 1. Konjiček: Vsem ugankarjem vesele božične praznike in srečno novo leto! 2. Črkovnica: Sonce se od daleč skriva, vrana leta okrog hiše, zunaj tenek veter piše, tla pa debel sneg pokriva. Prav so rešili: Franc Kosmač, četrtošolec, Janez Ogrin, tretješolec, Alojzij Grozde in Alojzij \ ovk, drugošolca, vsi v Ljubljani; Božo Kantušer, gimn. Celje: France Modrinjak, kaplan, Loče pri Poljčanah; Edinund Mom, Radvanje pri -Mariboru in Jože Resman, tretješolec. Št. Vid nad Ljubljano. Izžreban je bil Edmund Mom, ki doln Ciglerjevo Srečo v nesreči. Dr. Joža 1’evokin Unec Gal F saš Klis V Jugoslovanski knjigami si naročite sledeče knjižne zbiike: Leposlovno knjižnico Ljudsko knjižnico Zbirko domačih pisateljev Zbirko mladinskih spisov Kosmos za malenkostne mesečne obroke. Zahtevajte naš Vestnik, ki ga pošljemo brezplačno z natančnimi podatki. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI jaf llm A V Skioptični aparat za društva in šole 1 Velikanski odjem v lildllllliaA drugih državah. — Nastala je nova industrija! Za katehete I Verski oouk s projekcijo! — Teža aparata 2.300 gr. Velikost 30x14x25 cm. Za vsako elektr. napetost! Diapozitivi na filmu 1 60diapozitivov tehta nekaj gramov! Ogromna izbi.a kulturnih serij. Okoli 500 katoliških verskih serij! Najcenejša projekcija. Do 4 m široke slike! Cena D 1.750.- — Cenik zastonj! Drogerija Gregorič Ljubljana, Prešernova 5 DIJAKI! Obiskujte Ljudsko knjižnico v Ljubljani, Miklošičeva c. 7/1., ki Vam nudi bogato izbiro knjig za nizko izposojevainino. NOVA ZALOŽBA LJUBLJANA Kongresni trg št. 19. ŠOLSKE POTREBŠČINE za vse šole, učila, zvezki, barve, risalno in tehnično orodje, nalivna peresa. KNJIGE: šolske, leposlovne in znanstvene. Tuja literatura v vseh jezikih. Cankarjevi in Finžgarjevi zbrani spisi. OPOZORILO! Na polovico prvotne cene in še več so znižane pomožne knjige za dijake, tako: Kelemina, Literarna veda; Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih; razni pre. vodi iz klasičnega slovstva i. t. d. LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI registr. zadruga z neom. zavezo Miklošičeva cesta 6 (v lastni palači) obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri NOVE VLOGE, vsak čas razpoložljive, obrestuje po 3°/o 9 ALI POZNATE SLOVENSKO / ■ ZAVAROVALSTVO ■ Zadnja desetletja prejšnjega stoletja so v slovenski gospodarski Zgodovini zelo važna. V konsumnih društvih in blagovnih ter kreditnih zadrugah je našel slovenski človek rešitev iz spon tujih kapitalistov in se osamosvojil. V enem dolgo časa ni mogel stopiti na lastne noge — v zavarovalstvu. Naši ljudje so bili v tej važni gospodarski pauogi često prepuščeni na milo voljo tujcev, ki so iz nesreče našega človeka kovali zlate kapitale. Pa je šinila tudi tu rešitev v letu 1900 z ustanovitvijo samostojne slovenske zavarovalnice Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani Tekom 35 let se je Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani iz skromnih početkov razvila v mogočno gospodarsko podjetje, ki ima v elementarnem oddelku 21 milijonov, v življenjskem pa, 29 milijonov kritnih sredstev. Letni premijski donos znaša v elementarnem oddelku približno 10 milijonov, v življenjskem pa nekaj nad 5 in pol milijona. Za enkrat vodi Vzajemna zavarovalnica naslednje panoge: a) ELEMENTARNI ODDELEK« požarno zavarovanje, steklo, jamstvo, kasko, nezgode vlom in zvonove. b) ŽIVLJENJSKI ODDELEK, živi jensko in rentno zavarovanje v vseh kombinacijah, dalje v posebnem oddelku c) KARITAS- posmrtninsko zavarovanje. Slovenski izobraženec mora poznati zgodovino in pomen slovenskih gospodarskih institucij, da ve prav svetovati in prav tolmačiti vsakemu slovenskemu gospodarju, ki se z zaupanjem obrne nanj za nasvet.