-----   87    -----
Novičar iz raznih krajev.
Iz Dunaja. Ministerstvo notranjih zadev je zaukazalo, da se imajo prihodnje vsi prestopi, kteri spadajo k političnim oblastnijam, kratko in z besedami obrav-novati in vspehi obravnave v kazenski spisek zapisovati. Obravnava se ima v enem dnevu doveršiti in ko je dover-šena, je koj naznaniti, kako so obsojeni, ktere to zadene. Tem se bo, če zahtevajo, izpisek iz kazenskega spiska dajal, kteri jim bo poprejšne obširne obravnavne spise na-mestoval, kadar bodo mislili, da se morejo pritožiti.
-----   88-----
—  Pravosodno ministerstvo je, kakor ??Prager Ztg.a piše, češki nadsodnii ukazalo, občert novega advokatskega reda sostaviti in sostavljaje ga deržati se dosedanjih advokatskih in notarskih redov raznih kronovin in operati se na sedanje civilne kazenske postave.
— Dunajska mestna gosposka je prejela od c. k. doljno-avstrijanskega poglavarstva razpis, kteri veli, na kupčij s ke popotovavce ojstro paziti in po vsi ojstrosti z njimi ravnati, ker se je zvedilo, da taki ljudje poslednji čas zoper postavo za deržavno samoprodajstvo in col od privatnih ljudi naročbe za cigare in tabak iz unanjih dežel prejemajo.
—  Ker letošna zima tako dolgo terpi, piše nek dunajsk časnik, ne bo odveč, se nekoliko v prejšne leta ozreti. Leta 1573 so bili vsi gojzdi blizo Dunaja v debelem snegu; 1700 je bilo mesca maja na Dunaju tako mraz, da so mogli ozimino podorati in jarino sejati; 27. maja 1740 je zapadel na Dunaju debel sneg in leta 1830 je tudi 27. maja nekoliko sneževalo.
Iz Ogerskega. „ Glasnik dalm." piše, da se po pripovedovanju nekega ogerskega časnika nahaja v zbirki starin šarvaške gimnazije v bekeški županii eden tistih 30 srebernakov, za ktere je bil Juda Kristusa prodal.
Iz Rusije. Iz Petrograda 8. marca. Tukaj se je velik odbor za pretresovanje oprostenja kmetov ustanovil, kteremu bo car sam predsednik. Sostavljen je iz 13 udov deržav-nega svetovavstva.
—   Sliši se, da bo car kmalo, ko bolje vreme nastopi, šel na pot po celi Rusii.
Iz Italije. V mnogih časnikih je bilo brati, da je rimska vlada na Dunaju in v Parizu prosila, da bi av-strianske in francozke vojaške čete še dalje na Rimskem ostale in se še pomnožile. ;,Giornale di Roma", vladni časnik, zopergovarja temu.
—  Razmere med napolitansko in sardinsko vlado so od dne do dne bolj oblačne.
Iz Svajce. Zvezni zbor in francozka vlada se še vedno pisano gledata zavoljo naredbe zastran potnih listov, in ker je francozka vlada izrekla, da ta naredba ne zadeva Avstrije, Sardinije in Anglije, tedaj samo Švajco in Belgijo, ni upati, da bi se vladi skorej poprijaznile.
Iz Nemškega. V saksonskem kraljestvu ne smejo rokodelski družeti, ki so čez 40 iet stari, več potovati. Zavoljo tega je bilo zaukazano, da naj dotične oblastnije zabernejo na to vsacega družeta, kteri hoče na Saksonsko potovati.
—   V Krefeldu na Pruskem da silno lep čern lesjak lovcom govoriti.
Iz Francozkega. Iz Pariza 9. marca. V noči med 6. in 7. t. m. so poskusili v mestu Chalon sur Saone pre-kucijo. 6. zvečer je planilo 40 možkih čez vojaško stražo, in ko so jo premagali, so se vlekli z vpitjem: „Živi republika! Povsod republika! k orožju!" proti železnici. Vojaki so jih kmalo razkropili in še pred polnočjo so jih 15 ulovili. Vsim previdnostim v kljub so v noči med 4. in 5. t. m. tudi v Parizu nepokojneži poskusili prekucijo vneti; pa gosposka jih je prehitela in 20 so jih zaperli. — Ako ne-kteri časniki pišejo, da je jela francozka vlada nekoliko odjenjevati, se bodo skorajda premislili, po tem prigodku še dalje tako pisati. Sicer je pa začela ta ojstrost že sad roditi. Nihče se več ne zanese na druzega in nezaupljivost je tako velika, da se nihče več ne upa, svoje mnenje o deržavnih zadevah izgovoriti, ne med prijatli in ne doma med svojimi. V kupčiji ni zaupanja in nekdo piše iz Pariza: Nastopili smo sedem medlih let!
—   V nekterih časnikih je brati, da ste se francozka in anglcžka vlada poravnale. Da bi se bilo to tako hitro zgodilo,  bo mersikdo z glavo majal,   če je še tako veren;
pa če je tudi res, še ni vse poravnano, akoravno je L. Derby tudi parlamentu to naznanil. Ena obeh vlad je od-jenjala: ali je francozka se v to vdala, da angležka ne bo dala postave zastran ptujcov, ali se je pa, kar je menj verjetno, L. Derby zavezal, da ne bo dana. To kakor uno se mora te dni pokazati. Eno pa je gotovo, da z velikimi težavami skovano prijatelstvo s tem pričkanjem nič dobička nima.
—   13. marca. Orsini in Pierri sta bila danes ob glavo djana; Rudio-tu je druga kazen naklonjena.
—   Francozka vlada je dala vediti, da mora dati vsaki ptujec, kolikorkrat hoče na Francozko iti, svoj potni list kakemu francozkemu poslancu vizirati; plačati pa ima samo za pervo viziranje.
—   Brati je, da je po celem Francozkem doslej že blizo 1500 ljudi zapertih; samo v Parizu so jih 300 v luknjo vtaknili, in še vedno jih zaperajo. Ta ojstrost uzro-kuje na eni strani strah in plahoto med ljudmi, na drugi strani pa je kriva, da so začeli ovadniki kakor polži iz lupin lesti. V nekterih mestih jih je bilo toliko, da so mogle gosposke na znanje dati, da nepodpisanih ovadb (za-tožb) ne bodo porajtovale.
Iz Angležkega. Iz vsega je posneti, da merzenje do francozke vlade od dne do dne bolj pojema, in da bodo kakor povsod, prijazne pojasnjenja največ pomagale. Tako je novi ministerski predsednik angležki, Lord Derby, i. t. m. rekel, da bo novo ministerstvo gledalo, z vsemi vladami, namreč pa z francozko, v prijaznosti ostati. Poterdil je popolnoma Palmerstonovo ravnanje. Iz tega je nekoliko posneti, da si jamete francozka in angležka vlada zopet roke podajati. Tudi je sedanje ministerstvo Francozom precej po volji; eni si še glasno na ušesa šeptajo, da je tako, kakor če bi bil to Napoleon spisano v London poslal. Nič ne de, če bo le narodoma hasnilo!
—  Lord Redkliffe pojde v Carigrad se pri Sultanu poslovit.
Iz Valahije. Tu ni nikomur več politika mar in vsi se ozirajo z večjim ali manjim zaupanjem na evropejsko komisijo,   ktera bo v nekterih tednih svoje dela dokončala.
Iz Turškega. 2. t. m. zvečer so se zopet Turki in Cernogorci pri škodraskem jezeru sprijeli. Cernogorci so se polastili iadije s 30 Turki in enim topom; 5 Turkov je skočilo v jezero, 25 jih je dalo glave Cernogorcom. Ti so imeli 7 mertvih in 14 ranjenih. Ta dan so, kakor iz Kotara zvemo, Cernogorci tudi turške terdnjave Lesandria, Vra-nina, Monastir in Kremasur napadli, pa niso nič opravili.