Pomenki o slor en skem pis an/1. XV. K. Iz pervega razreda sem povzel Ie to, kar je neogibno potrebno, o čerkah v 1. in o uaglasu v 2., o samostalniku pa v 3. poglavji. D. Med samoglasniki na pervi strani se pogreša r, in polglasni e je našel kakor v drugili slovnicah svoje mesto tudi v pričujočem delu, čemur se moramo res čuditi, pravi Glasnik, ako pomislimo, kako neusniiljeno se je pri drugi priložnosti po njem udrihalo! — Ta ti tudi pove, da to, kar pišeš o izreki sedanjih namestovavcev starih nosnikov, za ves slovenski govor veljati ne niore. Samoglasniki a, i, u se glasijo kakor vdru- zih jezikih (cf. kruh, tu, kiip, jezik, polič, dim itd.)? Soglasnika f sicer v staroslovenskih besedah ni; ali kdo more tajiti, da novoslovenske ferfrati, ferčati, ferfoleti, fofotati in druge naravni glas posnemajoče niso prave donuačinke? Kar pa učiš zastran l, da se za v (u) izrekuje pred obrazili: ec, en, nik, nica, p. bralec, umetalen, . . tonikamor ne kaže! K. Sej ima to žeJanežičg. 20: Enako se glasi l kakor v tudi pred obrazili -ec, -en, -ik itd., če se ni že v pisavi v v zvergel, n. pr. bralec = bravec, rodilnik = rodivnik, tkalec = tkavec. D. Pa ti praviš na ravnost: ,,Einige schreiben hier », jedoch falsch: bravec, umetaven, hranivnica". Janežič je sicer res pisal rodiZnik, pa že menda zapeljan; pravila pred samoglasniki mu ne poterdim, in koj po tem sam piše: Včasi pa je vendar potreba, da ohrani l pred soglasnikom svoj lastni glas, to pa sosebno tedaj, kedar spada soglasnik k obrazilu, ne pa h koreniki, n. pr. glagolnost, pravilnost, neštevilnost itd. K. S tem se vjema tudi rodilnik. D. Torej so nam čisto izgovarjati po tvoji pisavi: samosta/nik, imenovaZnik, rodilnik, dajalnik, tožilnik, družilaik (zakaj ne tudi mestilnik?j; verstilni pa množilni številniki; osvojalni, kazalni, oziralni, vprašalni zaimki; prehajalni, neprehajalni, povračalni, opetovalni glagoli; dovolilni, velelni, namenilni nakloni itd. ? K. Sej pravim jaz, da pred en in nik naj se l izgovarja kakor v. D. Janežič pa tudi drugač piše in celo v Slovencu se bere, da Janežičeve slovnice ne samo do sedaj nisi prekosil, ampak si za njo še le zaostal! Pa tudi dosledno nisi ravnal, ker pišeš vendar Ie prideunik (cf. stati — deti, stavati — devatQ, ponavljauni številniki, velelni itd. 0. Sim ter tje ktera nedoslednost se vkrade najboljemu pisatelju. Pisava v tej knjižici je že taka, da se sklepati sme, da je napak pisati: samostaimik, imenovavnik, rodivnik; verstivni, množivni števniki, kazavni, vprašavni zaimki; prehajavni glagol, namenivni naklon itd. Ali to se ima poprej dokazati; kdo bi sicer verjel?! Drugač učijo Dobrovski, Metelko, Potočnik, Janežič §. 267. D. To reč od novih bralcev in rogovililcev je že na drobno razložil Jezičnik II, 17. 0. Tedaj nam je ni treba zdaj razkladati. Dokler se stara pisava ne overže in nova do dobrega ne skaže, se Ie-ta edino prava zvati ne more. Svetovali so prav bistri pisatelji, naj se učijo tujci so- in samoglasnike, kar se da, čisto izgovarjati, in naj se vadijo tega tudi inladi Slovenci, da se vadimo polagoma Iepo brati in se približujenio v tem drugim Slovanom. Kako prijetno je poslušati tako pravilno branje in govorjenje ! Spolnuje se to že po čitavnicah in dobrih učiliščih. — In zdaj ste nam skovali novo pravilo, naj se / izgovarja kakor v (u) celo pred samoglasniki: bralec beri bravec, umetalen beri umetaven!! Ko bi se novo pravilo tudi vstavilo, bi me kačilo le to, da bi Nemci prej znali pisati pravilno slovenski kakor Slovenci, kteri se zdaj le malo menijo za nemški pisane slovnice slovenskega jezika. XVI. K. Še radi se bote ueili nemški pisanih še radi! Ali nista čula, da gre po Slovenskem okrožnica, ktera ima vrediti to rec? D. Ali jo bo pa tudi vredila? Ali ne kaže ime, da je okrožnica pismo, ktero gre v svojem krogu le okrog? 0. Pustita to; slovnica je na dnevnem redu! K. V 2. poglavji kažem ob kratkem naglas. Da je ta nauk jako pomanjkljiv, kakor ini Glasnik očita, je res; tudi samostalnik razlagam v 3. poglavji nekako revno in borno! D. Samostavnik, praviš, kaže osebo ali reč; ali ne tudi djanja, lastnosti (cf. Jan. §. 60.} ? Zakaj nisi §. 8. ločil spola naravnega pa slovničnega, in da se uni razodeva po pomenu, ta pa po končaji? Moškega spola so vse tiste imena, ktere kažejo moške osebe in živali; potlej vse tiste s končnikom: j, c, g, h, k (cf. Metelko), kakor da bi volk ne imel na koncu k, in olrok ne bil oseba tudi moška? K. To sem zgrešil pri ženskem spolu, kjer pravim, da so vse imena na:. . ast,ost, ust,. ,ev, al — ženskega spola. Reči bi bil mdgel: mnogozložnice na te obrazila itd. Sicer bi Nemci mislili, da celo naš p u s t ni moškega spola (cf. most, posl, hlev, odev, val, detal itd.")! D. Komii naj koristi pravilo, da so na b, p, v, m; n, t, r; d, t, st; s, z; č, š, * nekaj moskega nekaj ženskega spola, tega ne umena. Gorje Nemcu, gorje Slovencu s samim tem povedilom! Da so ustna (Lippen stsl. usfna f. labium) srednjega spola, berem v tvoji knjižici pervikrat; brati se ima menda ostna (Janežič <§. 64. stsl. ostV m.). 0. Pri spolu po končaji bi pač rodivnika izpustili ne bil smel; ta se Ie posveti prav tujcu in domačinu. K. Pred sklanjanje sem djal vodilo, da moški in ženski samostalniki na ,/, Ij, nj, *, š, šč, c in č imajo ev, em, ema nam. ov, om> oma, in v mestniku edinstva i nam. u. D. To imaš tudi v sklanjatvi, p. pri kovači, pri lict. Ali ti bo pa poslednje obveljalo? Metelko je kazal to lahko s svojim polglasnikom. Mar se vjema s staroslovenščino? Kako ravnajo bratje Slovani? 0. Tudi to reč je nekoliko pojasnil Jezičnik 1, 19. Kdor veleva drugače, naj skaže drugače! Brez vzrokov in brez razlogov — kdo bi verjel! Tudi tega ne vem, zakaj ti pervi šteješ z in « med glasnike, pred kterimi se v druživniku ima pisati .v: .v živaljo, s živalimi, ne pa po dosedanji navadi: % živalijo, s; zeleno ribo, % železom itd. K. To pač čutim, da sedanji čas nobena osebna veljava nič ne velja, in da je slaba njena slava!