štev. 20 Cerni 15 din PTUJ, dne 20. maja 1960 Letnik Xill Konferenca na najvišji ravni, ki so jo začeli pripravljati že leta 1958, nekako pred dvema letoma, je propadla, še preden so štirje sedli za konferenčno mizo. Me- tati krivdo samo na eit^ga, ali samo na drugega bi bilo pretira- no, kajti dogodki v Parizu so sa- mo izraz splošne politike v zad- njih mesecih. Incident s sestrelje- nim ameriškim letalom je vso za- devo zapletel do take mere, da se Hruščev ni hotel razgovarjati za isto mizo s predsednikom ZDA Eisenhowerjem, ki pravtako ni ho- tel javno obsoditi agresivne vo- hunske polete. Potek dogodkov bi bil na kratko sledeči: 1. maja so sovjeti sestre- lili ameriško letalo, Američani so morali priznati, da so poslali nad S2 vohunsko letalo. Oba predsed- nika, Hruščev in Eisenhower sta istočasno izjavila, da letalo ne sme preprečiti konference in da bosta prišla v Pariz. Do 16. maja se Američani niso opravičili zaradi poleta, pač pa so obratno poveda- li, da so preletavali SZ že prej in da bodo s to prakso nadaljevali. Ko je Hruščev prišel v Pariz in ko bi se v ponedeljek ob 10. uri morali srečati štirje na prvem se- stanku, je Hruščev zahteval, da se Eisenhower opraviči, ali še na- tančnejše, da obsodi agresivno vohunsko dejanje proti SZ. Eisen- hower tega ni hotel storiti, ker bi s tem priznal, da so ZDA že dalj časa vodile agresivno politiko do SZ. Poleg tega bi Američani izgu- bili na prestižu, omajali bi zahod- no enotnost in prišli bi v podre- jen položaj v odnosu do Francije in Velike Britanije. Takšne okoli- ščine so narekovale predsedniku ZDA, da ni hotel pristati na ulti- mat premiera Hruščeva. Zakaj pa je Hruščev vztrajal na svoji zahtevi? Splošno sliko o po- litičnem položaju v letu 1960 bodo dali bržda zgodovinarji šele čez nekaj časa; kajti posamezni drob- ni dogodki nam zamegljujejo po- gled na ves proces. Hruščev je bržda hotel pokazati svojo moč. svojo odločnost in prednost pred zahodnim svetom. Prišel je bržda tudi do prepričanja, da v seda- njem trenutku konferenca na vrhu sploh ni potrebna, saj sta obe stra- ni že dovolj jasno povedali, da gle- de Nemčije, niti glede razorožitve ne bosta dosegli soglasja. To do- kazuje ženevska konferenca o razorožitvi, kjer v šestih tednih niso dosegli nikakršnega soglasja, pač so konferenco spremenili v propagandno tribuno. Nekako tako je tudi s prepovedjo atomskih po- skusov. Čeprav so bili tik pred sporazumom, so Američani nena- doma napovedali samostojne pod- zemeljske poskuse. Ohlajevanje med Vzhodom in Zahodom lahko vidimo tudi v trgovini. Lani so na primer zopet zmanjšali trgovanje skoraj za 20 odst. Našteli bi lahko še vrsto pri- merov, ki kažejo na to. da je in- cident z letalom samo povod za splošno napenjanje odnosov med dvema blokoma. Kaj pa prihod- nost? Hruščev in ostali trije so pustili odprta vrata. Hruščev je predlagal, da preložijo, ne pa od- povejo konferenco. Podobno so izjavili tudi ostali trije ki so me- nili, da bodo pripravljeni, da v ugodnejših pogojih sedejo za kon- ferenčno mizo. Dejstvo je to, da konferenca ni potrebna, če ne bo konkretnih zaključkov. Svet pri- čakuje: razorožitve, ureditev nem- škega vprašanja ter odpravo hlad- ne vojne. Če bodo dogodki poteka- li v takem vzdušju, kot sedaj, bo potreben temeljit napor, da bi za- gotovili mir. Ugodna realizacija pro- izvodnje v prvih mesecih letošnjega leta • v prvih trèh mesecih se je gospodarska aktivnost v ptujski občini povečala za 21 odst. v prim er javi z istim razdobjem lanskega leta. Tak razvoj gospodarstva v pr vem tromesečju je posledica ne- prekinjene proizvodnje in storitev v vseh gospodarskih panogah. Ta uspeh je pomembnejši še zarad i tega, ker je bil dosežen pred- vsem na osnovi boljšega izkorišča nja obstoječih proizvodnih zmog- ljivosti in stimulativnega načina n agrajevanja, ki so ga v letu 1959 uvedle nekatere gospodarske or ga nizacije. o O gibanju gospodarstva in izpolnitvi družbenega plana obči- ne Ptuj za razdobje prvin treh mesecev je v prejšnjem tednu razpravljal tudi zbor proizvajal- cev, ki je ugotovil, da se na ne- katerih področjih javljajo objek- tivne kakor tudi subjektivne ovi- re in pomanjkljivosti. V bodoče boljša povezava • Zbor proizvajalcev ugotavlja da je imel doslej nezadostno po- vezavo z delavskimi sveti, zato tudi ni dovolj pozna problematika podjetij, da bi jo češče obravna- val. Slabosti poedinih gospodar- skih organizacij pa se odražajo v zaposlovanju nove delovne sile, iz- vajanju investicij, neracionalni in nenamerski uporabi lastnih raz- položljivih sredstev ter v primer- ni skrbi za uvedbo oziroma izpo- polnitev nagrajevanja po učinku in za strokovno vzgojo kadra. Visoka storilnost - ne nove moči o Zaposlenost ni v vseh podjet- jih in ustanovah ekonomsko ute- meljena. Zato je v teh podjetjih tudi nizka storilnost dela. Ta sla- bost je značilna predvsem v ti- stih gospodarskih organizacijah, ki najemajo novo delovno silo mi- mo Posredovalnice za delo. V le- tu 1959 je 29 gospodarskih orga- nizacij in zavodov sklenilo delov- no razmerje mimo službe za po- sredovanje dela s 149 osebami, kar pomeni 20 odst. vseh sklenjenih delovnih razmerij. Večja investicijska dejavnost • Investicijska dejavnost /e bi- la v začetku tega leta znatno več- ja kot lani. Na povečanje inve- sticijske dejavnosti je jipUvalo ugodno vreme m večja sred it va, s katerimi letos razpolagajo gospo- darske organizacije. Izvajanje in- vesticij pa spremljajo ponekod subjektivne in objektivne ovire, ki se kažejo v nepripravljenosti investitorjem, nezadostni zmog- ljivosti projektantskih organiza- cij in gradbene operative ter v nerazumevanju poedinih kolekti- vov glede predvidenega združeva- nja sredstev za investirle druž- benega standarda. Obvezna udeležba iz lastnih sredstev o Po smernicah družbsnega plana občine Ptuj za leto I960 bi naj gospodarske organizacije upo- rabile večinp lastnih razpoložljivih sredstev skladov za obvezno ude- ležbo. da se na ta način -Joseže čimvečji pliliv sredstev iz sploš- nega investicijskega sklada in s tem čimvečji investicijski ujmek Te smernice ne upoštevajo vse go- spodarske organizacije, ampak trošijo lastna razpoložljiva sr»^d- stva za objekte in nabave, ¿.a ka- tere je mogoče najeti investicij- ske kredite. Ti ooiavi so pred-/.=:eiTi v gradbeništvu, industriji in kme- tijstvu, kjer je bilo prav t^kc ugotovljeno v največ nenamenske uporabe skladov in prekoračenja odobrenih investicijskih vsot. Sistem nagrajevanja in politične predpriprave • Akcija za prehod na sistem nagrajevanja po individualnem in kolektivnem učinku se odraža ze- lo različno v posame-z.nih gospo- darskih organizacijah. V večini primerov ima obeležje širokega in močnega gibanja za uveljavitev takega načina nagrajev inja, ki bi dejansko pomenil nekaj novega, izvirnega in ki bi vmsel v ko- lektive novi duh in nova pi-jmo- vanja o vlogi delavca kot nosilca proizvodnje in gospodarske sa- moupravnosti in ki bi uspešno stimuliral hitrejši porast produk- tivnosti dela in boljše gospodar- jenje s sredstvi. Medtem ji- ana- liza prav tako Odkrila podjetja, ki še nagrajevanja po učinku niso uvedla ali pa se uvaja zelo togo, premalo organizirano in ob pre- majhni odgovornosti vodilnega kadra. To se dogaja posebno tam, kjer niso bile izvršene potrebne politične predpriprave in analiza in kjer kolektiv ni bil dovolj se- znanjen s prednostmi nagrajeva- nja po učinku. IzobraŽevanje kadrov na delovnih mestih • v obravnavi o gibanju gospo- darstva in o poslovanju gospodar- skih organizacij je bilo pravtako ugotovljeno, da akcija za izobra- ževanje strokovnih kadrov na de- lovnem mestu ni dovolj učinkovita. Izobraževanje delavcev za potrebe določenega podjetja povezuje de- lovni kolektiv, zadovoljuje posa- mezne delavce v delovnem proce- su, jim omogoča ugodnejši zaslu- žek in jih navezuje na podjetje. Zato morajo gospodarske organi- zacije same postati glavni in od- govorni nosilec izobraževalnega de- la za potrebe delovnih mest. Notranje rezerve in organi upravljanja • Organi delavskega samouprav- ljanja v podjetjih niso dovolj ana- lizirali stanja in gibanja obratnih sredstev, stanja zalog in stanja dolžnikov, zato prihajajo poedina podjetja v težak položaj, iz kate- rega iščejo izhod v neupravičeni zahtevi po dodatnem kreditu za obratna sredstva namesto da od- pravijo lastne pomanjkljivosti in izkoristijo notranje rezerve. • Navedene ugotovitve lahko postanejo v nadalnjem razvoju gospodarstva resnejša ovira za iz- polnitev občinskega družbenega plana za 1960. leto, če je ne bomo pravočasno odpravili. Zaradi tega je zbor proizvajalcev na svoji seji sprejel več obveznih priporočil, ki jih bo poslal gospodarskim orga- nizacijam, nekatera vprašanja pa bo zbor obravnaval neposredno z odgovornimi organi podjetja. P. A. Štafeta mladosti iz Ptuja S^n-ejem štafet na špotrtnem stadionu v Ptuju v torek, 17. maja 1960, je bilo na stadionu »Drave« Ptuj ogrom- no mladine in odraslih zaradi sprejema lokalnih in republiške štafete ter zaradi športnih pri- reditev, ki so bile za ta dan na- povedane na stadionu. Mladina in odrasli so na- polnili stadion, prostor pred njim in daleč okrog ob ograji igrišča. Bil je lep, skoraj prevroč majnišk: dan, da so obrazi otrok kljub lahkemu oblačilu kar ža- reli. Raznobarvne obleke, še bolj pa barve trobojnic. rdeče zastave in neštetih maJih zastavic, ki so jih vihteli otroci, je oživljal pro- stor. po katerem se je slišalo tol- mačenje po zvočniku glede raz- poreditve ljudi po prostoru in glede sprejema lokalnih m repu- bliške štafete. Najprej so se na stadionu zvrstile lokalne štafete 33 šol v občini, 10 po številu. Na tribuno pred predstavnike in pred zvoč- nik so prišli sami mladi nosilci štafete, od pionirjev do krepkih pripadnikov JLA in so množici prečitali štafetna pisma predsed- niku Titu z željami, da bi bil zdrav in da bi še mnoga leta predsedoval mladi socialistični Jugoslaviji. Republiška štafeta je prispela iz ormoške smeri v spremstvu motornih vozil z za- stavo na čelu in s pripadniki dru- štev in organizacij, ki so tekli v Štafeti. Na tribuni je nosilce štafete s^jrejel in pozdravil pod- predsednik Občinskega ljudskega odbora Ptuj Franc Prime ter je po krajšem nagovoru v imenu občanov občine Ptuj izročil repu- bliško štafetno palico štafeti, ki je tekla v smeri Hajdine In Ptuja.. * Na sprejem štafet je prišla tudi godba na pihala, ki je pod vodstvom tov. Štrucla zaigrala več narodnih in partizanskih. -¿V" Pred prispetjem štafp»^ ■^o bile na stadionu športne igre. Najprej so se na atletski stezi pokazali mladi atleti ptujskih osemletk, srednjih, trgovskih in vajenskih šol ter pripadniki JLA. Po odposlani republiški štafeti je začela nogometna tekma med JLA '.n gimnazijo. Študentje so bili ix>raženi z rezultatom 3:1. TÎr Na rokometnem stadionu so se ta dan vrstile rokometne tek- me med posameznimi šolami tet med ženskimi ekipami posamez- nih šol ter na koncu v finalnem srečanju med prvo ekipo Drave in moštvom JLA. Tekma je bila zelo zanimiva in šele v zadnjih minutah so igralci Drave zaslu- ženo premagali zelo dobro ekipo JLA z rezultatom 15:11. Najbolj- še je igral pripadnik JLA Mija- tovič. Pevski festival v Celju Okrajni svet Svobod v Celju priredi mladinski pevski festival, na katerem bodo nastopali naj- boljši mladinski zbori iz vseh okrajev Slovenije ,iz vseh brat- skih republik, zbori narodnih manjšin ter mladinski zbori iz Trsta in Koroške. Tako bo festi- val mogočna manifestacija mla- dinske kulture namenjena rojst- nemu dnevu maršala Tita, ki bo mogočno odjeknila po vsej državi, saj je ta prireditev prva te vrste v državi. Glasilo Sociolistične zveze delovnih ljudi za območje bivšega ptujskega okraja Izdaja »E4ujsk! tednik«, zavod s samostojnim finansiranjem Direktor Ivan Kranjčič Odgovorni urednik: .\nton Bauman Uredništo In uprava: Ptuj, Lackova 8 Telefon 156, čekovni račun pri Komunalni banki .Vlaribcr podružnici Ptuj, štev. 604-708-3-206. Rokopisov ne vračamo. Tiska Mariborska tiskarna Maribor. Celotna naročnina za tuzemstvo 750 din, za inozemstvo 1250 din. Pn »Mladiki« bo zbor za povorko 22. t. m. Za 15-letiiico osvoboditve in za dan mladosti 22. MAJA - PROSLAVA 15-LETNICE OSVOBODITVE V PTUJU bo v Ptuju: Ф v soboto, 21. maja 1960, ob 20. uri v Mestnem gle- dališču telovadna akademija TVD »Partizan«. Ф V nedeljo, 22. maja, dopoldne med pol deveto in deveto uro zbiranje vseh oddelkov za parado mladosti na Pristanu (pri Mladiki). Odhod povorke z zbirališča ob 9.30. Ф Vodja parade: Ladislav Šare, predsednik »Partizana« Ptuj. Ф Smer parade: Mladika—Zrinjsko-Frankopanska ulica— železniški prelaz—Mariborska cesta—Krempljeva ulica—Trg nladinskih delovnih brigad. Mimohod pred tribuno predstav- nikov na Trgu mladinskih delovnih brigad. Kremp.jeva ulica—Trg mladi'nskih delovnih brigad. Mimohod pred tribuno predstavnikov na Trgu mladinskih delovnih brigad. # Povorka se po mimohodu razvrsti po Titovem trgu, k.jer bo velika manifestacija za 15-tetnico osvoboditve z go- vori in kulturnim sporedom. # V povorki bodo sodelovali: oddelki »Partizana«, ŠD Drave, aerokluba. Ljudske tehnike, gasilci, JLA, članstvo ko- lektivov in množičnih organizacij ter učenci in dijaki j»tujskih in okolišikih šol. Na.iJepše okrašena vozila bodo nagrajena. Ф Reditelje naprošamo, naj se strogo pridržujejo dob- ljenih navodil, udeležence parade in manifestacije pa pro- simo, naj se držijo navodil rediteljev. 0 Kolektivi in društva ter organizacije naj pridejo na povorko s sindUtalnimi prapori in z zastavami, s parolami in transparenti. Ф V paradi mladcsti naj se sliši narodna; in partizanska pesem, pa tudi med čakanjem na manifestacijo na Titovem trgu ter ob razhodu po manifesitaciji. # Ptuj naj bo ta dan v znamenju praznika mladosti in veselja ob 15-letnici osvoboditve ter vseh uspehov sociali- stične graditve v naši domovini, zlasti pa bratstva in enot- nosti naših narodov v svobodni socialistični ljudski republiki Jugoslaviji. 0 Tudi z okrasitvi.io oken in z razobešenjem zastav izrazimo, da praznujemo 15-letnico osvoboditve. Iz pisarne občinskega odbora SZDL Ptuj Brodarska štafeta iz Mari- bora, Ptuja in Ormoža -k V sredo, 18. maja 1960, ob 9. uri dopoldne je prispela po zelo visoki Dravi iz Maribora bro- darska štafeta BD Sidro, Galeb, Elkovina in Drava iz Maribora, ki je štela nad 32 čolnov s 54 člani, od tega 13 ženskami. * Na obali Drave pri Vinar- skem muzeju pri parku jih je ipceje! sekretar Obč. komiteja ZKS Janko Vogrinec, jim izro- čil štafetno palico s pozdravi za predsednika republike Tita, ptuj- skim brodarjem, ki so se pridru- žili mariborskim brodarjem, pa je želel srečno pot do Varaždina. it V parku Ob obrežju Drave se je zbralo ogromno mladine in odraslih, mnogo pa je bilo ljudi na novem cestnem mostu čez Dravo, ki so z višine gledali spre- jem brodarjev pri Vinarskem mu- zeju. "¿T Za brodarje iz Maribora ift Ptuja je bila v restavraciji »Slo®« skromna pogostitev. Ta čae Ji mladina vztrajala na svojih me- stih in čakala na čas nadaljevnj poti brodarske štafete po visoki Dravi proti Borlu, Ormožu in Va- raždinu. Ob zv45kih godbe na pi- haJa iz Ptuja je čoln za čolnom odrinil od ptujskega levega obrež- ja in zaplaval dalje proti žeiez- niškemu mostu. it Mladina se je počasi razšla, tokrat že drugič zbrana zaradi štafete in se vrnila nazaj v šole, odrasli pa so odšli dalje po svojih opravkih. ■sV Letošnji sprejem štafete ob Dravi pa tudi dan prej na sta- dionu je bil posebno svečan in v prijetnem vzdušju, kar kaže, da je zlasti mladina praznovanje Tedna mladosti sprejela kot svoj tradicionalen praznik in se tudi rada udeležuje vseh prireditev v tem času. ZADNJE VESTI Francoski funkcionarji izjavlja- jo, da so Fraicijo stale priprave na konferenco »na vrhu« kakih 600 milijonov starih frankov ali 434.000 funtšterlingov. Samo za obnovo palače Chaillot, kjer je bil »tiskovni štab«, so dali kakih 200 milijonov frankov. STRAN ? PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 20. MAJA 1960 Skrbi stanovanjske skup- nosti v Ptuju Stanovanjska skupnost mesta Ptuja, ki je bila ustanovljena lani septembra, se je letos z vso resnostjo lotila svojih nalog s področji komunalne in socialne politike v občini, skrbi za na- predek mesta ter skrbi za nenehni dvig življenjskega standarda prebivalcev. Potrebe skupnosti in probleme z njenega območja je najbolj na- zorno pokazala analiza podatkov, zbranih z anketo v sodelovanju s SZDL in s pomočjo terenskih so- delavcev. Med prebivalstvo je bilo razdeljenih 2300 anketnih listov z vprašanji, ki bi jih naj reševala skupnost. Z anketo je bilo zajetih nad 82 cds^ vseh prebivalcev ozi- roma družin, ki prebivajo na te- ritoriju skupnosti. Od 2300 anke- tiranih listov je biilo vrnjenih 40 odstotkov anket. Tega razmeroma slsbega cdziva je največ kriva ne- pcučencst prebival'sitva o namenu in pomenu ankete. Na izpolnjenih anketnih listih je izraženo mne- nje najmanj 1300 zapos.enih oseb, in to največ delavcev in name- ščencev, vajencev in samostojnih poklicev. Ф Prebivalci so z anketnimi odgovori potrdili, da ¡porabi 900 družin mesečno okrog 3200 kg go- vedine, 2200 kg svinine in skoraj 1500 kg teletine, nad 30.000 jaje, 3200 kg masti, 1700 kg olja, 33.000 litrov mleka, 16 ton meke (vštev- ši kruh), letno pa 150 ton razne- ga sadja, skoraj 250 ton krompir- ja, skoraj 20 ton fižola, 2150 ton premnga in nad 3300 kub. metrov drv. Ф Z anketnimi odgovori so pre- bivalci tudi izrazili več želja. Ptuj bi moral imeti prodaja.no mleč- nih izdelkov, v kateri bi se dalo dobiti v vsem trgovskem času mleko, skuto, smetano in drugo. Tako trgovino bi potrebovali tudi na Vičavi. Ptuj potrebuje »non- stop« trgovino, drogerijo in za- četi bi morali z dostavo mleka na dom. # Med nedostatke pri prodaji kruha, k: jih bo treba odpraviti, spada prodaja nezavitega kruha in prijemanje denarja in kruha z isto roko. Prodaja živil na trgu bo marala biti zaščitena ipred pra- hom in muhami, zlasti smetana in drjga občutljivejša živila. Prebi- valci se sprašujejo, zakaj so na ptujskem ž'vilskem trgu tudi v času največje sezone cene tako viscke in celo višje kot v velikih mestih ? Ф V zvezi s skPbjo za predšol- ske in šoloobvezne otroke je an- keta pokazala, da želi največ star- šev varstvo otrok v starosti od 1 do 3 let v dopo.danskem času, nekaj staršev celo dnevno varstvo Dtrok, nekaj anketirancev pa želi, da bi imeli otroci celodnevno pre- tirano v ustanovi. Mnogo več je staršev, ki želijo poldnevno var- stvo otrck cd 3 do 7 let starosti ter celodnevno hrano v ustanovi, Precej stajšev želi tudi dopol- dnevno varstvo otrok od 7 do 15 let,' pa tudi . prehrano v zavodu. To je eno izmed najbolj perečih in na anketi največkrat podčrta- nih vprašanj, ki jih bo moraja skuonost najprej rešiti. Ф Z anketo je tudi potrjena nujnost ustanovitve menze ali več menz. Kosila bi vzela več kot polovica anketiranih družin, ve- čerje le kaka desetina in enolonč- nice le ena dvajsetina vseh pre- bivalcev, Z ustanovitvijo kuhinj družbene prehrane si obe^tajo dru- žine okusnejšo im večkrat se me- njajočo kalorično hrano, ki ne bo tako ostra, kot je v nekaterih go- stiščih, ki 'dosežejo nekaj iztržka s pijačami. Mnnogo manj intere- sentov, kot je za družbeno pre- hrano, je za pranje in čiščenje. Strojno pranje ie za mnoge žene neznan postopek, zato bo tega ve- dno več, čim boljše izkušnje bo- do imele s tem pranjem žene, ki se bodo zanj najprej odločile. Razmeroma veliko družin želi po- moč v gospodinjstvu, nekaj dru- žin pa želi čistilko za občasno či- ščenje stanovanja. O Na območju Stanovanjske skupnosti v Ptuju primanjkujejo ljudje, ki bi opravdali usluge v gosipcdinjstvih, to je čiščenje sta- novanja, popravila raznih gospo- dinjskih naprav in strojev ter slično. Ф Z anketo je dobila stanovanj- ska skupnost v glavnem podatke, ki so potrebni za izoclnitev per- spektivnega načrta dela in za raz- vrstitev nalog po nuitnost«:. V zvezi z ugotovitvami ankete in z že- ljami prebivalstva Ptuia bo sta- novanjska skupnost Ptuja s po- Pomembni sklepi Občinskega Ij. odbora Ormož Občinski zbor in zbor proizva- jalcev občine Ormož sta na lo- čenih sejah dne 17. maja 1.1. spre- jela vrsto važnih sklepov in odlo- kov. Med drugim sta sprejela od- lok o določitvi stopenj občinske doklade, ki se odmeri zasebnim kmetijskim proizvajalcem in zaseb. lastnikom zemljišč, odlok o dolo- čitvi občinske doklade samostoj- nim poklicem in lastnikom pre- moženja za leto 1960. V odloku za zasebne kmetijske proizvajalce so določena tri ob- močja in za vsako posebna lestvica občinske doklade. V prvem ob- močju so kraji oziroma katastr- ske občine: Bratonečice, Bresnica, Koračiće, .Ključarovci, Lahonci Lešnica, Mala vas, Pršetinci, Ra- kovci, Rucmanci, Runeč, Savci, Se- nik^ Stanovno, Sterjanct, Šardinje, Tomaž, Trnovci, Vičanci in Žvab. V drugi okoliš so uvrščene kata- strske občine: Mali Brebrovnik, Veliki Brebromik, Cerovec, Gomi- la, Hermanci^ Ivanjkovci, Jastrebci, Kajzar, Kog, Laca ves. Libanja, Lit merk, Mihalovci^ Miklavž, Pa- vlovski vrh, Senežci, Sodinci, Vo- dranci, Veličane, Vinski vrh. Vi- tan, Vuzmetinci, Zasavci in Žero- vinci. Tretji okoliš pa tvorijo: Cvet- kovci. Dobrava, Frankovci, Grabe, Hardek, Hum, Loperšice, Obrez, Ormož, Osluševci, Pavlovci, Pod- gorci, Pušenci, Središče, Salovci, Trgovišče in Velika nedelja. Zbora sta sprejela tudi odlok o občinskih taksah, nato pa sta raz- pravljala o predlogu, da se proda- jo enostanovanjske hiše splošnega , ljudskega premoženja. Sklenjeno močjo SZDL, občinskimi organi in z društvom prijateljev mladine ipa tudi s pomočjo vsega prebivalstva lahko zadovoljivo reščla prven- stveno tiste probleme, ki bodo najbolj vplivali na izboljšanje živ- ljenja, skrbi za otroke, za njiho- vo prehrano, za optr-avljanje ser- visnih uslug, za zdravstvena in vzgojno delo med otroci, mladino in Dri driižiinah ttd. ' ' • # V zvezi z vsem prednjim ie občinski òdTóor SZDL ha nedawii ra'zširjeni seji sprejel vrsto pn- pcročil, ki bodo čimprej uresni- čena, Ptui " v nedeljo, 22. maja 1960. bodo volitve v zadružne svete na ob- močjih združenih kmetijskih za- drug Trnovska vas, Juršinći, Ptuj, Videm, Lovrenc, Majšperk in Podlehnik. Za volitve je med članstvom zadrug vedno več zanimanja, kar so že pokazali predvolilni sestan- ki. Za zadružne svete povsod kandidirajo predvsem tiste člane zadrug, ki so doumeli pomen za- družnega dela med ljudstvom na podeželju, ki skrbijo za napredek zadrug ter za teoretično in stro- kovno izpopolnjevanje zadružni- kov. Po vseh zadrugah se iz leta v leto bolj čuti skrb in zanima- nje članstva za čimboljše gospo- darjenje. za aglino delo zadruž- nega sveta, za razširitev pogod- benega sodelovanja in za izpopol- nitev strojnega parka ter za vse ostale naloge in akcije zadrug. je bilo, da se te hiše prodajo in- teresentom iz vrst vojnih sirot, invalidov iz narodnoosvobodilne vojne ter tistim družinam, ki v njih stanujejo. Interesenti bodo hiše odplačevali 20 let. Ker je bila doslej dimnikarska služba na področju občine dokaj neurejena, sta zbora s sprejetjem posebnega odloka to vprašanje vskladila s potrebami in možno- stmi, ki obstajajo na občinskem območju. Odlok bo objavljen na krajevno običajen način. Zbora sta prevzela nekaj poro- štev za posojila, ki jih najemajo gospodarske organizacije za hi- trpiši гл7Л7П1 nn.qnnriarstva. Na- slednji sklep je veljal reorganiza- ciji v gostinstvu, več manßih gostinskih obratov je s tem skle- pom združenih v podjetje, ki bo lahko bolje stremelo za napred- kom v gostinstvu, kakor doslej mala slabotna podjetja. Na teh se- jah so bila potrjena pravila zavo- dov. Gospodinjski center in De- lavska univerza občin^ Ormož, osnovan investicijski sklad za gradnjo novega zdravstvenega do- ma, ker je dosedanji z uvedbo zdravstvenega zavarovanja kme- tov postal tesen. V sklad oo vpla- čanih vsako leto 100.000 din. Re- šenih je bilo še več prošenj posa- meznikov za stavbene parcele. HE Ha dose % v Orešju pt.'i Ptuju so na ) aJbišču IIE" Hajdoše v teku га- ietna dela za zgraditev skoraj 2 cm dolgega in dj 90 metrov širo- {pga koritastega kanala za odva- janje vode izjood turbin v star» ïtrugo Drave. Ф S premestitvijo 2 bagerjev n 3 budozerjev s hajdoške stra- li po tamkaj končan h priprav- ja nih dehh m po izkopu začas- lega odtočnega kanala na desna ;brGŽje Drave, se je začelo spre- minjati lice pokrajine na vičav- ?k; --■-.rani, kjer bo stala elektrar- na. in niže <"d nje. Ф Kcpainje struge za odtočni keinal je mehanizirano. Bagerja čti buldožerji kopajo in rujejo vsak dan na delovišču. Čaka jih še ogromno delo, saj bedo za ta iz- kop premaknili nad milijon kub. m materiala. Pred dnevi sa zadeli v globini 2,5 m na trd predmet, za katerega se p-votno n: vede o, ali je skala, ploskev konglomerata ali kaj sličnega, Z bagerjem je končno uspelo izvleči iz globi'ie vode veliko hrastovo drevo, ki je tam ležal5 več sto let in čakalo na končno uiodo. Bilo je čisto črno kot oglje, ko ga -je bager položil na obrežje. Sedaj je po- stalo sivo Plasti lesa je mcgcče luščitfi s prstom. Na samom deblu se vidijo grče posekanih vej. Sa- mih vej sedaj ni, ker so se polo- mile pri izvlačenju debla na po- vršje. V notranjosti je les še prave hrastove barve. Eno deblo so zcoet zagrebli, drugo pa je na cg^d m jc tudi deležno posebne pozornosti vseh, ki prhajajo dnevno popoldne na gradbišče in si ogledujejo delo marljivih stroj- nikov in tam čisto st!>remenjeno okolico. V zajezeni vodi kažejo znake življenja ribe, ko buldožer ne r^'va v vodo izkopanega mate- riala Posebne težave so pri kopanju struge, ko naletijo z bagerjem na plasti kongkmerata in prinašajo na površje tega cele kvadre. Ta- ko bo na prvem odseku ugotovljen sestav tega terena in po njem se bodo potem ravnala poznejša de^a. Če bo tako kot doslej, jim ne bo treba izčrpati vede in na^ meščati črpalnih naprav, kar pa bi biilo vsekakor potrebno, če bi bilo potrebno teren razstreljevati. Z naistopom toolejšega vremena se je dvignil vodostaj Drave, ker se v njenem nornjem toiku talita sneig in led. Dela na izkooavanju slruqe za kanaJ bodo lahko ne- moteno opravljena kljub soreme- njenemu vdnemu stanju D'-ave. V. J. Podnožje ptujskega qradu se urejuje Turistično in olepševalno dru- štvo Ptuj se je skupno v Občin- skim ljudskim odborom Ptuj za- vzemalo za odstranitev hlevske zgradbe pod mestnim grajskim hribom v Ptuju, ki kazi p odnožje grajskega hriba s severne strani, in to skupno zavzemanje je konč- no doseglo us'peh. Občinski ljudski odbor Ptuj je odredil prejšnji mesec komisijo, ki je zgradbo ocenila in predla- gala, da je treba porušiti to zgradbo, ki je sicer masivno zgra- jena iz mešanega gradbenega materiala, z opečnimi temelji, z opečnim ali z betonskim tlakom, ali z ilovnatim nabajem. lesenim ostrešjem in opečno kritino. Zgradba je zelo stara, v glavnem že dotrajana in v razpadajočem stanju. Obnova te zaradbe glede na ekonom.ske pa tudi gradbeno- tehnične razloge ne pride v po- štev. Imenovana komisija je tu- di predlagala, da je najboljše zgradbo prodati na licitaciji ter se dogovoriti z najuaodnejšim ponudnikom, da zgradbo takoj poruši ob lastnih stroških in da cfairKfcoo rvrvrw-vilnioma rvPÍQtí Za vecjo varnost v prometu Letos poskušajo vse komisije za varstvo prometa pri vseh ob- lastvenih forumih pKX>striti disci- plino vseh koristnikov cest, kar je glede na rastočo gostoto pro- meta na vseh naših cestah nujno potrebno in važno, da bi očuvali dragocena življenja državljanov in preprečili škodo, ki gre često v težke milijone. Kako bi obvarovali dragocena življenja državljanov? Na to vpra- šanje ni težko odgovoriti. Vsak koristnik ceste, ki pnazna vsaj osnovne prometne predpise ter se po njih ravna, bo s tem že mnogo doprinesel k večji varno- sti v prometu in k preprečevanju prometnih nesreč. Navadno ni ne- sreče, da ne bi utrpel kdo teles-_ ne poškodbe ali naše! celo smrti na cesti. Da bi Se vsi seznanili z osnov- nimi prometnimi predpisi in disci- plino na cestah, je bilo letos raz- deljenega med koristnike cest mnogo propagandnega materiala v obliki letakov, lepakov in brošur, ki poučujejo, kako naj se obna- šamo na cesti, da ne bomo ogro- žali varnosti prometa. Ta material mnogo stane, zato ga, ko ga pre- čitamo, ne vržemo v stranišče ali v zaboj za kurjavo, temveč ga spravimo in ob priložnosti pK>nov- no preštudirajmo. Kot že rečeno, poskušajo letos komisije za varnost v prometu poostriti disciplino v premetu. V ta namen prij-eja.jo akcije, kot je akcija za kolesarje v času od 1. aiprila do 31. julija, akcija za mo- Dediste in motoriste v času od 1. julija do 30. avgusta, akcija za pešce od 1 sept, do 31. ckt. in na koncu še teden prometa, ki bo zaje", vse tri gori navedene sku- pine in še voznike avtomobilov. Komisija za varstvo prometa pri ObLO Ptuj je med drugim planirala: 1. spomladansko tekmovanje šo- loobveznih otrok v spoznavanju prometnih predpisov. V tem tek- movanju bodo najboljši nagrajeni z lepim; nagradami: s knjigami, npilivnimi peresi in svičniki. Enako tekmovanje bo jeseni; 2. šolski prometni krožki bodo prirejali razstave spisov in risb o prometni preventivi. Tudi ta naj- [>oljša dele bodo nagrajena; 3. skupno z AMD Ptuj bo na- bavila 10 miličniškth uniform za pionirje in mladince; 3. v vsaki šoli na območju ob- čine je določen prometni referent, ki je zadolžen za delo v promet- nih krožkih; 5. koristnik ceste, k: krši pro- metne predpise, bo klican na dvo- umi seminar o prometni disci- plini. Kršitelja prometnih predpi- sov, ki bo klican na to predava- nje, pa se vabilu ne bo odzval, bo kaznoval sodnik za prekrške. Vsekakor bo bolje vabilu se od- zvati m pridobiti na znanju, ka- kor pa plačati kazen ali pa sedeti nekaj dni v zaporu; 6. prirejeni bodo razni, tečaji in predavanja v podjetjih, ki bodo imenovala svoje prometne refe- rente. Vsi bi se morali zavedati, da .so ceste v organizmu države to, kar je v človeškem telesu ožilje, Kakšno bi bilo življenje v državi brez dobrih cest in prometnih znakov? Zgodi se, da brezvestnež v ob- jestnosti poškoduje prometni znak in ga zavrže, ne zaveda pa se, kakšna nesreča se zaradi tega lahko pripeti. Voznik motornega vozila razvije hitrost in če sva- rilni znak ni na svojem mestu, je lahko nesreča tu. Dolžnost vseh je, čuvati pro- metne znake in sp'oh vse cestne objekte ter se gibati v prometu po prometnih predpisih. Tako bo mnogo manj nesreč in škcde. V letu 1959 je bilo na področji občine Ptuj 99 prometnih nesreč pri teh pa 9 smrtnih primerov 28 težjih telesnih poškodb in 3/ lažje telesno poškodovanih. Pri- bližna materialna škoda je zna- šala okrog 7 milijonov din. Razer v šestih primerian, ko je prišlo dc nesreče zaradi nenadne okvar« med vožnjo, so vse ostale nesreče nastale zaradi kršitev prometnil predpisov. Ali ni to zelo drag< plačano svarilo vsem, ki se ne seznanijo s prometnimi predpis ali pa jih ne spoštujejo? K. Vela OBVESTILO ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD V PTUJU obvešča živinorejce, da bo plemenski sejem svet olisaste (simentalske) pasme dne 30. junija 1960 ob 8. uri v Ptuju na sejmišču, ob 14, uri v Cirkovcih pri tehtnici. Kupci bedo kupovali rodovniške in nerodovniške breje in nebreje telice in krave do šest let starosti, ki ustrezajo pa- semskemu tipu. Rejci, ki želijo prodati svoje živali, morajo prijaviti ude- ležbo na sejmu najpozneje do 26. maja 1960 svoji kmetijski zadrugi. Priiavliene živali bodo oceniene na zbirnem doaonu. ki bo dne 27. maja 1960 ob 7.30 pri KZ Hajdina, ob 9.30 pri KZ Slovenja vis, \ ob 12.00 pri KZ Cirkovci (pri tehtnici), ob 15.00 pri Lovrencu na Drav. polju (pri zadr. domu), dne 28. maja 1960 ob 7.30 pr! KZ Tumišče, ob 9.30 pri KZ Videm ob 12 00 pç! KZ Moška njci (na sejmišču), ob 14.00 pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Ptuj. Opozarjamo re.joe da živajli, ki ne bodo ocenjene na prednregledu. ne bodo priipuščene na se.iem. Na predpregledu morajo rejci komisiji predložiti vse razpoožljive dokumente o poreklu in osemenitvi oziroma oripustu. Za vse živali, ki bodo sposobne za sejem, .je treba pri- nesti na sejem živinske potne liste. Na sejem bodo pripuščene le živali, ki so iz dvorcev, prost-h tuberkuloze in bangove bolezni, Rejci, orijavit? sposobno živino za se.jem, cene bodo izpodbudne! ŽIVINOREJSKO VETEKI.NARSKI ZAVOD PTUJ Mnogo sreče na univerzi/ v ponedeljek, 16. maja 1960, dopoldne so ponovili maturanti ptujske gimnazije po osvoboditvi obnovljen maturantski obred s pohodom po mestu v črni obleki, z rdečimi nageljčki v gumbnicah, dečki s cilindrom, z na- pevanjem tradicionalnega poslovilnega besedila iz živ- ljenja v gimnaziji ter z nošenjem manjSe rakve, polne starih šolskih rekvizitov, ki jih nazadnje z rakvijo vred odnese neznanokam Drava. Prva izmed deklet nosi v pohodu na blazinici ključ 4. razreda. Slika (foto Boštjan Pire) prikazuje maturantski ceremonijal na gimnazijskem dvorišču, kjer izročijo maturanti po predhodni duhovni preizkušnji svojih na- slednikov-tretješolcev ključ 4. razreda skupno z blazino v varstvo. Obvestilo Licitacija za odkup te zgradbe in za njeno rušenje bo v nede- ljo, 22. "maja 1960, ob 8. uri na licu mesta. HUMOR MALI FILOZOF Učite.j: »Če najdemo doma tleh materino denarnico, jo 12?° pustimo tam ;n ne vzamemo nje ničesar. Štefek, zakaj?« »Ker nikoili ne vemo, če n'm- mama denarja preštetega.« PAMETEN OTROK — Ko boš odrasla, Metka, »e boš poročila, kajne' — O, ne, tetka. Mama je rekla, da se danes toliko zakonov raz- dre že F>o enem letu — kaj naj pa petem počnem sama s šestim' ali sedmimi nepreíkrbljenim^ otroki ? Objava Avto-moto društvo v Ptuju bo pričelo v sredo, 25. maja 1960, ob 18. uri s tečajem za mope- diste. Prijave zanj se sprejemajo dnevno od 18. do 19. ure in na sam dan pričetka tečaja. TMD PTUJ OCENJEVALNE TERENSKE MOTODIRKE V ČAST »TEDNA MLADOSTI« Avtomoto društvo Ptuj pripravlja tradicionalno ocenjevalno vožnjo vseh kategorij motornih vozil od mopeda do osebnega avtomobila na progi Ptuj, SorI, Ormož, Ptuj in terensko vožnjo v Ptuju. Ta prireditev bo 29. 5. I960 dopoldne v Ptuju. ^ Vabljeni so vsi mopedisti, motoristi in avtomobilisti, da se te prireditve udeležijo. Predvidene so lepe nagrade za prva mesta. pn'J D\T M\JA l'^e'i PTUJSKI TEDNIK STRAN 3 Ci'rkulane ф Modplars'íi krožek v Cirku- ianah ima vsf možnosti udejstvo- vanji v tphnični de'avnici pod vpdstvrm učitelja tehničn. pouka Fracija Majcesiaviča m pridobiva- nja rsnovnih izkušenj pri tehnič- nem pouku, ki ga uvajajo vse šole. Franjo Majcenovič je lepo uredil delavnico ter navezal na njo ijčence, ki v njej radi delajo. Od jutra do večera je v delavnici. Pod njegovim v:dstvom izdelu- jejo učenci razna učila, ki bedo razstavljena poleg ostalih jzdel- kov ob zaVjučku šo skega leta. Tako si šola pridobiva cenena uči'a. Pionirji modelarji prihajajo v delavnico pred ali pa pouku. Ob pomoč« Franja Maicenoviča so iz- delaJi že lepj število modelov. Iz- med niih se je razvilo celo nekaj drxm^rih konstriiktcrjev. V nede- ljo. 15. maja 1960, so pri gradu Borlu preizkušali svoje letalske mod?le. Prskusi so uspeli. Pionirji so se veseli vračali domov. Njihov trud ioužijejo tope cbr'k. Zlasti v deževnem vreme- nu in v mrzlih jesenskih, zimskih in spomladnih dneh jim je la topla hrana zelo dobrodošla. Ф Zaščitna sestra Angela Bo- silj ni držala križem rok. Več tednov je vestno in marljivo po- učevala in predavala na tečaju Rdečega križa šoski mladini in odraslim o prvi pomcči. Po njeni zaslugi in prizadevnosti učenk je tečaj uspel. Tečajniki so imeli zaključek in so priredili prijeten zabavni večer v prostorih šole. Š. V. DESTERNIK V nedeljo. 1. maja 1.1, se je zbralo pred Prosvetno dvorano v Desterniku mnogo ljudi. Prišli so kljub slabemu vremenu. Pred igro je imel tovariš Ogrinc slavnostni govor. Igro in njega so l.iudje po- zdravili s ploskanjem. Na koncu so ljudje vsi omotični in razigrani zaključili igro zopet s ploskanjem. Imeli smo lep uspeh, saj je bila dvorana polna ljudi. Mnogo ljudi pa še te igre ni vi- delo in zato so jo ponovili na- s'ednjo nedeljo, to je 15. t. m.. KUHAR IVAN Rogoznica v sredo, 11. aprila t. L, je bila na Rogoznici prva konferenca mladi- ne iz vasi Rogoznice, Žabjeka, Ki- carja. Nove vasi, Podvinc in Sp. Velovleka v zvezi s pripravami na ustanovno konferenco aktiva ljud- ske mladine Rogoznice. Mladina se je udeležila v zelo lepem številu ter z največjim zanimanjem sle- dila predavanju o programu, sta- tutu in nalogah ljudske mladine Jugoslavije. Po končanem predavanju in raz- pravi. je mladina razpravljala o kandidatih za ' svoje vodstvo in sprejela kandidatno listo. Mladina je z veseljem sprejela sklep, da bo u~tanovna konferenca aktiva LMS Rogoznica v sredo, 25. maja 1960, ob 19. uri v Zadružnem domu v Rogoznici. ob Titovem rojstnem dnevu, ter bo to najlepši pozdrav tovarišu Titu za njegov 68. rojstni dan. Ob tej priložnosti bo nad 40 mla- dincev in mladink sprejetih v članstvo ljudske mladine Jugosla- vije, gotovo jim bo ta trenutek ostal v najlepšem spominu, tem bolj. ker ga bodo doživeli na Ti- tov rojstni dan. Mladina bo izvolila sekretariat ter sprejela svoj program dela. Med prvimi nalogami ki si jih je mladina že postavila, je ustanovi- tev strelske družine, nadalje mla- dina želi zanimiva predavanja ? raznih področij, ki jim bodo čim koristneje služila pri delu in v življenju. FB TERENSKA SLUŽBA ZDRAVNIKOV Splošni zdravniki Dežurstvo ^plošnili zdravni- kov se vrši oti 14. do 7. ure |)0 sledečem razjioredu ; 20. V. dr. Slobodan Žakula, 21. V. dr. Ladislav Pire, 22. V. dr. Ladislav Pire 23. V. dr. Slobodan Žakula 24. V. dr. Milan Carli, 25. V. dr. Frane Rakuš, 26. V. dr. Ladislav Pire. Pomožna ambulanti Juršinci Pomožna ambulania v .]iir.šiii- eiJi ¡K)shije vsako sredo in vsa- ko sobok) od 14. lire dalje. Pomožna ambulanta Podlehnik Pomožna ambulanta Podleh- nik posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 14. ure dalje. Dežurstvo otroških zdravnikov Dežurstvo otroškili zdravni- kov traja od 14. do 19. ure no sleder-em razporedu: 20. V. dr. Ljuban Cenčič, 21. V. dr. Aleksander Poznik, 22. V. dr. Aleksander Poznik, 23. V. dr. Ljuba Neudauer, 24. V. dr. Ljuban Cenčič. 25. V. dr. Aleksander Poznik. Informacije in hišni obiski Vse informacije in naročila za liišiie obiske sprejema de- žurni center Zdravstvenega do- ma Ptuj. številka telefona 70 in 80. Hišne ol)iske naroeajte v do- poldanskih iirali. pozneje naro- čeni liišni obiski bodo izvršeni samo v nujnih primerih. Otroške posvetovalnice Otroške posvetovalnice: 20. maja 1960 v Ptuju od 14. ure dalje; 24. maja v Polenšaku od 13..30 dalje; 26. maja v Vito- marcih Trnovski vasi in Markov- cih od 13.50 dalje. Protituberkulozni dispanzer Protitiil)erku]ozni dispanzer Zdravstveiie.ija doma Ptuj yo- sluje do iiadal j n jejra vsak (lan od 7. do П. ure razen torka, í'entfrenski presiedi pljuè. bol- nih na tuberkulozi in zdrav- ljenih se vršijo v torek od l'i. do 18. ure. v soboto od 7. do ure. V sredo od 7. do lì. ure so rentgenski prefriedi !)ljuč za vse ostale. Uprava ZD Ptuj Lunine spremembe in vremenska .lapoved ZA ČAS OKROG 17. MAJA 1960 Zadnja četrt dne 17. maja 1960 ob 20.45. 18. maja še možnost ju- tranje slane, nato topleje, lepo vreme. A. C. Dnevni spored za nedeljo, dne 22. maja 1960. 6.00—7.00 Veder nedeljski pozdrav — vmes ob 6.05—6.10 Poročila, vre- menska napoved in dnevni koledar. 7.00 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in pri- reditve dnevñ. 7.35 Popevke za jutranjo uro. 8.00 Mladinska radijska igra — Rosanda Sajko: Palček — Piščalček. 8.57 Z glasbo v novi teden. 10.00 Í5e pomnite, tovariši . . Mile Paulin: Le- talci na poti v Afriko. 10.30 Rado Si- moniti: Kolednica mladinskih brigad. (Izvajala zbor in orkester Slovenske fil- harmonije. dirigira avtor). 10.44 Pihalni orkester LM p. v. Rudolfa Starica. 11.00 Rodala za razvedrilo. 11.30 Nedeljska reportaža. 12.On Naši poslušalci čestita- jo ifl pozdravljajo — I. 13.00 Napoved časa, mročila. vremenska napoved in ob- java dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila ill zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 13.45 Koncert pri vas doma. 14.15 Naši poslušalci čestitaio in pozdravliajo — И. 15.00 Napoved časa. poročila, vre- menska napoved in obvestila. 15.15 Re- klame. 15.30 E. Grieg: Koncert za klavir in orkester v a-motu. {Orkester Pbi'har- monia dirigira Alceo fialliera so'ist Dinu I.ipati). 16.00 Humoreska tega tedna — lerome K. lerome: Očarljiva žena. 16.20 Klavir v ritmu. 16.35 Vesele in poskočne w urne pete. 16.30 Stanko Premrl: ЛПсрго za godala. (Godalni orkester slo- venske filharmoniie dirigira lakov Cip- ci). 17.00 iSestdeset minut športa in "'asbe. 18.00 Radijska i-ra — Darinka Knvnčič: Krankin dnevnik. Režija: Ro- sanda Saiko. 19.00 Obvestila, reklame ¡n zabavna glasba. 1P.30 Radii^ki dn'-v- nik in športna poročila. 20.0.') Izberite «nelodiio tedna! fZabavnoglasbena oddaia z nagrado!. 21.00 Koncert s'avnih nev- cev — sonranistka Kirsten Flaestad in haritonist I.awren'-e Tibbet. 22.00 Napo- yed časa, poročila, vremenska napoved 11 nreTled sporeda za nasledtiii dan. 22.15 Vabimo v?s na nies. 23.00 Poro- či'a in nregled tiska. 23.10 Iz del Ar- thuria Honeggeria in Igorja Stravinske- sa. A. Honeegei: Odlomki iz Pripovedke 0 iprah sveta íKomorni orkester RTV 1 iubliana. dirigira Robert SchollumV I. Stravinski- Posvečen'e pomladi, corke- *ier Vewvorske filharmoniie dirigira I-ponard Bernstpinl. 24.00 Zadnja po- ročila in zakliuček oddaie. NOVI KRVODAJALCI Dne 12. maja so se številno odzvali krvodajalci iz Desternika in okolice. Vsem dajalcem se iskreno zahvaljujemo zlasti pa orpanizatorju tov. Francu Simo- niču. Krvodajalci so: Trglavčnik Kri- stina, Msrinič Marija, Gojkošek Anica. Polanec Juljana, Breznik Jožefa. Petrovič Anica. Herič Ma- rija, Gale Mirko. Bezjak, Kata- rina, Toplak Roza, Kolarič Apo- Icnija. Čuš Anton, Cvetko Ceci- lija. Flajšman Ana, Pctočnik Ja- nez, Rojko Majda. Trglavčnik Brigita. Tašner Terezija, Čeh Franc, KC'larič Rudolf. Šestan Tvan. Агпчпа Leopold Kristina, Kocmut Magdalena. Ko- lednik Terezija. Potočnk Ivana. Kramberger Terezija, Markež Ana. Firbas Liza. Satler Marija. Hedí Ivana. Zelenik Elizabeta. Bombek Marija. Korošec Roza. Vedrač Ma- rija, Roškar Franjo, Bela Tere- zija. Potočnik Marija. Horvet -Sla- va. Pavlinek Marija. Mohorič Iva- na, Firbas Anton, Kurbus Štefka. Kurbus Marija, Kurbus Anton, M? nogo; Lojze Cerovecki, Krapma, Gajev trg 7 — avto ga je podrl ;n mu poškcdoval trebuh; Franc Kmetec, Pcbrežje 159 — padel je s kolesa in si poškodoval glavo; Franc Pavko. Gerečja vas 71 — nekdo ga je z nožem zabodel v desno roko; Franc Špindler, Sta- rošinci 1 — padel je s kolesa in si pošk'doval desno nogo; Favst Frešer, Vükovec 28 — padel je s kolesa in si poškcdoval glavo; Vmcencija Ravš'., Koračiće 44 — padla je s kolesa in si poškodc- vala desno nogo; Rudcif Zaolatič, Polje 69 — nekdo ga je udari! s kolom po glavi; Janez Trbuc, K - car 79 — padel je s kolesa in si poškodoval levo n:go; Ivan Raku- ša, Cvetkovci 19 — nekdo ga je udaril s kolom po g avi; Vinko Peterš;č Domava 103 — pri pre- tepu je dobil ocškodbe do glavi; Franc Horvat, D-^rnava 71 — pr^ preteou je bil pcškcdovan na gla- vi; Mirko Hcrvat, Dorna va 71 — rekdo qa je udaril s stolom do glavi; Peter Bezjak. Zabcvci 23 — v pretepu ga je nekdo udarM po glavi. Igličar Rudolf. Miklavž — pa- del je z motorja in si poškcdoval desno nogo; Bedrač Slavko. Re- pišče 3 — konj ga je udaril po glavi; Pisanec Matija. Polenci 21 — pri padcu si je poškodoval desno nogo; Preac Julijana. Mi- hovci 17 — na žici s; je poško- dovala levo roko; Gasenburger .^nton. Slovenja vas 62 — žaga mu je odrezala prst na levi roki; Tovornik Alojz. Ptuj, Nova c. 5 pri padcu si je poškodoval levo nogo; Pevec Avgust. Budina 40 — pade] je z motor.ia m si poškodo- val levo nogo; Rajh Helena. Hajndl 1 — padla je in si poškodovala levo roko; Jančič Andrej. Star: grad 74 — ooškodoval si je re- bra: Trap Vekoslav. Lahonci 34 — poškodoval si je desno roko; Vuzem Franc. Hrastovec 128 — s sekiro si je poškodova! desno nogo; Panic Veronika. Miklavž 4P — padla je s podstrešja in si oo- škodovala obe roki: Emersič Jo- žefa, Grajenščak 95 — padla je in SI poškodovala desno roko; Bo- rak Ana, Lovrenčan 48 — poško- dovana roka; Beloševič Marko, Podbregovica 6 — nekdo mu je porinil nož v hrbet; Pesek Silvan. Slovenja vas 19 — konj mu je po- škodoval glavo; Klemenčič Milica. Podgorci 4 — poparila si je levo roko. Rojstva, poroke In smrti na matičnem področju Ptuj ROJSTVA: dečke so rodile: Ma- rija Hrga. Moškanjci 80; Vikto- rija .Arbeiter. Brezovec 84 Mar- jana; Marija Pintarič. Ptuj, Mlin- ska ulica 1 — Joška; Ana Saga- dm, Starošinci 38 — Stanislava; Roza Notersberg, Hrastovec 132 — Ivana ; deklice so rodile: Bronislava Bogša, Mihalcvci 9 — Nado; An- gela Tornine. Podlože 98 — Vito- slavo; Marija Ožinger, Gajevci 29 — Dragico; Marija Duh. Ljubsta- va 43 — Marico; Ema Markež. Mestni vrh 102. POROKE: Franc Hodžar. Budi- na 20 — Marija Lukačič, Budina 20; Anton Tominšek, Žabjek 7, Trbovlje — Marija Rijavec, Breg pri Majšperku. SMRTI: Katarina Mihin. Vinta- >-ovc; 71. roj. 1886 umrla 1. V I960; Friderika Vogrinec. Pavlov- 5k; vrh 50, roj. 1928. umrla 6. V 1960. CIrkovci Na predvečer 1. maja se je v Cir- kovcah zbralo mlado in staro Da bi praznik dela počastili na sve- čan način_ je osnovna organizaci- ja SZDL skupno z ostalimi orga- nizacijami pripravila lep spored. Počastili so grob talcév in nanj po- ložili venec. Upravitelj šole tova- riš Kna^eljc LÀìjze je v svojem govoru prikajal hrabrost padlih, ki so se borili za svobodno in so- cialistično Jugoslavijo, kar danes tudi imamo. Šolski mladinski zbor je zapel dve pesmi. Po komemora- ciji je krenilo 200 ljudi z gasilci iz Sikol in Mihove na čelu z ba- klami in lampijončki v prosvetno dvorano, kjer se je pričela pro- slava L maja. TRŽNE CENE na ptujskem živilskem trgu v sredo, 11. maja I960 Povrtnina: krompir 16—20, če- bula stara 40—50. čebula nova 80, česen stari 300, česen novi 100, rdeča pesa 30, korenček 40—50, peteršilj 60, luščeni fižol 50—60, kislo zelje 50, radič 100—140, por 50. hren 100, zelena 50. čebuljček 250, špinača 100-140, solata v glavah 120—160, solata berivka 140, redkvica 10 din za šopek. Sadike: solata 50 para za ko- mad, zelje 2 din, ohrovt 2, kole- raba 2. rdeče ezlje 2. paprika 5, cvetača 3—5. paradižnik 3—5. Sadje in sadeži: jabolka 60—80. orehi 240, domač: kis' 30. Žitarice in mlevski ¡.idelkl: aj- dova kaša 100. pšenica 30; koruza 30, proso 40, koruzni zdrob 50, ajdova moka 60, koruzna moika 40. prosena kaša 80. Mleko in mlečni izdelki: mleko 50—35. smetana 160. sir 30—40, surovo maslo 500. Perutnina, divjačina in jajca: kokoši 400—600. piščanci 600— .")00. d^rnpči zajci 150—400. jajca 12-13 din. SINDIKATI SINDIKALNI koledar Včeraj, v četrtek, 19. V. 1960, se je v Ptuju v sejni dvorani na magistratu sestal na prvo redno zasedanje novoizvoljeni plenum Občinskega sindikalnega sveta Ptuj z nalogo, da sprejme pro- gram dela Občinskega sindikal- nega sveta Ptuj za leto 1960 61, izvoli iz svojih vrst predsedstvo in imenuje nove komisije. Takoj po zasedanju plenuma se je sestalo predsedstvo na svojo prvo redno sejo, da izvoli sekre- tariat, predsednika in tajnika Občinskega sindikalnega sveta in sprejme ustrezne sklepe za svoje bodoče delo. Program Občinskega sindikal- nega sveta in izid volitev bomo objavili v prihodnji številki »Ptujskega tednika«. V četrtek, petek in soboto, 19., 20. in 21. maja 1960, so volitve v novi delavski svet Tovarne gli- nice in aluminija »Boris Kidrič« v Kidričevem. Dosedanji delav- ski svet je izdelal temeljito po- ročilo o svojem dvoletnem delu, s katerim je bil že seznanjen delovni kolektiv. Poročilo delav- skega sveta Tovarne Kidričevo je eno izmed najboljših, kar so jih doslej izdelali in podali de- lavski sveti med svojimi delov- nimi kolektivi na območju naše občine pred volitvami v nove delavske svete. V ponedeljek, 23. maja 1960, bo delovni kolektiv Obrtnih delav- nic »Dravinja« v Lovrencu na Dravskem polju izvolil iz svojih vrst nov delavski svet. V sredo, 25. maja 1960, bodo volitve novega delavskega sveta delovnega kolektiva Trgovskega podjetja »Slovenske gorice« Ptuj. V petek, 27, maja 1960, bo de- lovni kolektiv Tovarne perila in konfekcije »Delta« Ptuj izvolil nov delavski svet. V soboto, 28. maja 1960, bodo volitve novih delavskih svetov v naslednjih delovnih kolekti- vih: v Gradbenem podjetju »Drava« Ptuj, v remontnem podjetju »Remont« Ptuj, v pod- jetju Alkoholna industrija »Pe- tovia« Ptuj, v Mlekarni Ptuj, v Kmetijsko proizvajalni poslovni zvezi Ptuj, v Trgovskem podjet- ju »Panonija« Ptuj, v Trgovskem pvodjetju »Izbira« Ptuj, v Trgov- skem podjetju »Merkur« Ptuj, v izvoznem podjetju »Perutnina« Ptuj, v Splošnem mizarstvu-žagi Ptuj, v podjetju Pekarna-mlini »Vinko Reš« Ptuj in v Pletarni Ptuj. V nedeljo, 29. maja 1960, bosta izvolila nova delavska sveta de- lovna kolektiva Trgovskega les- nega podjetja »Les« Ptuj in Trgovskega podjetja »Javor« Ptuj. V ponedeljek, 30. maja 1960, bo delovni kolektiv Kmetijskega gospodarstva »Haloze« Ptuj iz- volil svoj delavski svet. V torek, 31. maja 1960, bodo člani delovnega kolektiva Kro- jaškega podjetja »Moda« Ptuj izvolili iz svojih vrst najboljše člane v novi delavski svet pod- jetja. Volitve novih delavskih sve- tov v ostalih kolektivih bomo ob- javili še v naslednji številki »Ptujskega tednika«. Volitve novih delavskih svetov so že opravili v naslednjih delov- nih kolektivih: v Tekstilni to- varni in barvarni Ptuj, v Ope- karni Zabjek, v Tovarni strojil Mcjšperk, v Tovarni volnenih izdelkov Majšperk, v Ptujski tiskarni, v Kmetijski strojni po- staji, v Tovarni avtoopreme Ptuj in v Gozdarsko poslovni zvezi Ptuj. Občinski sindikalni svet Ptuj pKîsebej obvešča člane sindika- ta, da ima na razpolago večje število prostih mest za letovanje v Počitniškem domU »Metalne« Maribor v Poreču v mesecu ju- niju in večje število prostih mest v Počitniškem domu Sindi- kalne podružnice Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Ki- dričevo v Crikvenici v mesecih: maju, juniju, juliju, avgustu in septembru po zelo ugodnih ce- nah. Člani sindikata, ki želijo preživeti svoj letni oddih v zgo- raj omenjenih počitniških domo- vih, naj se takoj prijavijo pri predsedniku svoje sindikalne po- družnice. Vse podružnice so pre- jele podrobnejša navodila. Cene izredno ugodne. V sindikalni politični šoli Ptuj so zadnja predavanja. Slušatelji se pripravljajo s posebnimi na- logami na zaključne izpite. V programu so ekskurzije v Celje, Velenje, Šoštanj, Kidričevo in v Varaždin, V vseh omenjenih kra- jih si bodo slušatelji ogledali najpomembnejše tovarne in v razgovoru izmenjali vrsto vpra- šanj s področja dela sindikalnih podružnic in organov upravlja- nja. Sindikalno politično šolo Ptuj redno obiskuje 49 slušate- ljev. Zaključek šole bo ob deseti obletnici delavskega samouprav- ljanja. Iz Programa ObSS Ptuj STP-.AN 4 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, D'NE 20. 1ЗД0 giüsiop mladinskih sieusi<ìh zborou u Podlehnlku V Podlehniku je bila v nedeljo, 15. maja t. 1., revija mladinskih pevskih zborov. Nastopilo je pet šolskih pevskih zborov in sicer iz Vidma, Leskovca, Podlehnika, Rodnega vrha in Žetal. Gosto- vala je in se vključila s svojim programom tudi žetalska šolska folklorna skupina. Mladino, zbo- rovodje, učiteljstvo, ki je sprem- ljalo učence, ter poslušalce, med katerimi so bili tudi zastopniki občinskega sveta Svobod in pro- svetnih društev Ptuja, je po- zdravila tov. šolska upraviteljica Marija Maučič. Na programu je bilo 21 eno- do triglasnih mladinskih pesmi. Vi- demski zbor pod vodstvom Mi- lene Moravec je zapel dve, le- skovški pod vodstvom Mimice Stajnko štiri, podlehniški pod vodstvom Rozike Cafuta štiri, žetalski pod vodstvom Avgušti- na Bedenika pet in pevski zbor z Rodnega vrha pod vodstvom Maksa Beloglavca šest pesmi. Vsak zbor je zapel pesmi, ki so primerne razvojni stopnji pevske družine. Nekateri zbori že dalje časa vztrajno vadijo, drugi so se šele formirali in se borijo z začetnimi težavami. Ne bom se spuščal v podrob- no analizo nastopajočih zborov. Na splošno velja pač že znana trditev, da imajo vsi haloški zbori dobre pevce, kar je pač značilno za te kraje in da je bil dosežen sorazmerno lep uspeh. Od lanskega leta sem je bilo opaziti napredek. Šolska folklor- na skupina v slovenski narodni noši je izvajala nekaj plesov, Mladi izvajalci so pokazali mno- go smisla za to vrsto umetnosti in so bili, kakor vsi zbori, nagra- jeni s priznanjem občinstva. Ob koncu, po nastopu združe- nih zborov, ki so zapeli Pregljev »Majski raj«, se je prirediteljem in nastopajočim zahvalil za vlo- ženi trud ter čestital k uspehu v imenu občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev tov. tajnik Karel Koren. Po prireditvi so bili vsi otroci pogoščeni. Tričlanska .ocenjevalna komisija, Hasl, Lu- ževič, Petek, je imela kratek raz- govor z zborovodji. V diskusiji je sodeloval tudi tov. Karel Se- pec, šolski inšpektor. Soglasno smo ugotovili, da je zborno petje v mnogočem odvisno od kvalitete razrednega pevskega pouka ozi- roma od .sistematične razredne pevske vzgoje. Važna sta dobra organizacija ter vztrajno delo s pevskim zborom. Prav toliko al: še več je odvisen uspeh od pod- pore šolskega vodstva, največ pa seveda od sposobnosti in priza- devnosti zborovodij samih. V prihodnje bo treba izboru pev- cev (preizkušnja glasov) in se- stavi zborov posvetiti več paž- nje. S pripravami na prihodnjo revijo bo treba začeti takoj v za- četku šolskega leta. Že vnaprej bo treba določiti program in ta- koj začeti z rednimi pevskimi vajami. Zborovodje morajo zares premagovati neverjetne težave. S skupnimi napori, pametnim sodelovanjem vseh članov uči- teljskih zborov se dajo te težave laže premagovati. Cilj vsakolet- nih pevskih revij in nastopov je ta, da vzgojimo naraščaj, ki naj bi bil v prihodnje jedro ljudske- ga prosvetnega dela določenega kraja. To nam pa seveda ne bo uspelo, če ne bo tudi intenziv- nejšega sodelovanja šolskih vod- stev, šolskih odborov, prosvet- nih društev, organizacij ter osta- lih usmerjevalcev našega pro- svetnega in kulturnega življenja. Zal smo to širše sodelovanje na reviji mladinskih pevskih zborov v Podlehniku pogrešali, kajti obisk bi bil tedaj pač večji. Hasl Nemške zastave Kadarkoli so Nemci praznovali svoje praznike, so ljudje morali razobesiti zastave. Pri neki taki priložnosti so partizani ponoči pobrali po vasi s streh 26 zastav. Cvetko Peter pa je pobral tiste, ki so vihrale na drogovih ob ob- činskem uradu na športnem pro- storu. Okupator je preganjal svojce partizanov Ko so nemški oblastniki zve- deli, da je odšel kak kmečki fant k partizanom, ko je pobegnil iz nemške vojske ali pa se je javil kot prostovoljec v NOV, so se začeli znašati nad domačini. Od- vzeli so jim živilske karte in oblačilne nakaznice. Mnoge so internirali v koncentracijsko ta- borišče Strnišče, kakor ženo bor- ca Petra Cvetka — Marijo in nje- gove hčerke Nežo, Julijo in Ma- rijo. Odpeljali so tudi Fcguševe iz Nove vasi, očeta, mater in hčerke zaradi sina Janeza, iz Prvenec družino Janeza Strafela- Dona, Mikša Janeza, iz Borovec pa Franca Peklarja. Maščevanje nad otroki Okupator ni prizanesel niti otrokom, celo dojenčkom ne. Ne- kako sredi decembra 1944 so Nemci pobrali otroke partiza- nov, jih zmetali na odprt tovor- ni avto in odpeljali v taborišče Knittelfeld na Gornje Štajersko. O tem pripoveduje Tetka: »Sredi decembra 1944 sem za- čula nekega jutra, kako butajo vojaki s puškinimi kopiti po so- sedovih vratih. Kmalu zatem sem zaslišala stopinje pred našo hišo. V sobo sta vstopila dva vo- jaka in surovo vprašala, kje so Ciglarjevi otroci. Rekli smo jim, da so starši vzeli deco s seboj. Moj brat je odhitel nemudoma obveščat, naj ljudje, ki so imeli te otroke, deco poskrijejo. Otro- ke so res vsi poskrili, a to ni nič pomagalo, morali so jih dati. To so bili strašni trenutki. Sneg je naletaval, zima in mraz sta bila v deželi, uboge črvičke pa so na- lagali, pravzaprav metali na od- prt tovorni avto, slabo oblečene, brez odej, nekatere celo lačne.« C^šra^a Sredi mojih dragih lilij raste v vrtu bela češnja, veter nagajivo v njeno krošnjo sili, res prišla je zopet vesna. Mamica mi žuga, naj kuštrava ne osu jem ta pomladni sneg, in počakam, da kot deklice bledične češnje v lica zarde, v mamici in v meni drobno željo prebude. Škorce bom čakala, gledala čebele in zorenje; polne bodo nežne veje: Vseh ne bom obrala. Markovčani in okupator (Nadaljevanje po kroniki) V taborišče so odpeljali: tri hčerke partizana Franca Peklar- ja iz Borovec, stare od štiri do šest let; dve vnukinji Marije Strafela iz Borovec, stari eno le- to in pol in šest let; mlajšega si- na Konrada Petroviča iz Boro- vec, starega dve leti; tri otroke Antona Kekca iz Nove vasi, sta- re dve do šest let; dva sinova Vincenca Slameršaka iz Zabo- vec, stara eno in tri leta; sina in hčerko Andreja Forštnariča iz Bukovec ter sina in hčerko Ci- glarja Martina iz Bukovec. Marija Kekec, hči partizana An- tona Kekca, stara pet let, se spo- minja, kako prijazno so jo v ta- borišču spraševali, kje sta ata in mama. Uboga deklica bi skoro nasedla priliznjeni prijaznosti in povedala, da sta pri partiza- nih. Toda še o pravem času je za- gledala dve leti starejšega brat- ca, ki jo je naskrivaj posvaril, ko je sebi položil prst na usta, češ naj molči. Drugi otroci pri- povedujejo, da so bili lačni, uma- zani, ušivi in pogosto tepeni. V taborišču sta na to deco pa- zili po svojih močeh neka Golo- bova iz Moškanjc in Kranjčiče- va iz Zamošan, ki sta bili tam internirani. Otroke so iz tabori- šča osvobodili Rusi, ki so zavzeli Knittelfeld. Poslali so jih takoj domov s Kranjčičevo in Golo- bovo V taborišču v Strnišču V Strnišču je bilo v lesenih barakah vse živo, vse natrpano, saj je bilo tam nad tisoč politič- nih jetnikov, poleg vojnih ujet- nikov in svobodnih delavcev. Seveda je okupator jetnike 1обЦ od svobodnih z gosto žično ograjo. Internirance so lahko .svojci obiskovali. Kostanjčeva- Tetka omenja v svojih spominih tale dogodek, ki so nanaša na ta- borišče v Strnišču: »Ko so mater in sest^-o Mirka Kostanjevca, ki je bil pri parti- zanih na Pohorju — odpeljali na Strnišče, smo jih lahko vsalio ne- deljo popoldne obiskali. Neke nedelje je zaprosil, da bi smel prisesti v naš voz mož z nahrbt- nikom. Res je bilo še zanj pro- stora. Moža ni nihče poznal. Na vozu sta bili dve prevcjani de- kleti, ki sta ga speljali na liman- ce, ker sta kazali drugo barvo, kakor pa je bila njuna notra- njost v resnici. Mož je povedal, da je bil v Zagorski brigadi, da pa je od tam odšel in je sedaj v nemški službi. Pripovedoval je še, da je njegova žena ludi delala za partizane in da so Nemci ne- kega dne obkolili njihovo doma- čo hišo, ko so bili v hiši parti- zani. Nekaj partizanov so po- klali, nekaj pa ujeli, hišo pa za- žgali. Njemu bodo sedaj, ko je v njihovi službi, zgradili novo h-šo. Ooaicvala- sem dekleti med njegovim pripoved'ìvr'niera. ki sta spreminjali barvo, ker sta z grozo sprejeli njegovo ravno- dušnost ob smrti naših borcev za svobodo in z besom njegovo vdi- njanje okuoatorju. S studom sem ga gledala tudi jaz. Ne vem, če bi ga ne lopnila po glavi, če bi se vozil z nami domov.« maiî Kakor vsako leto se tudi letos s toplimi občutki spominjamo oblet- nice rojstva našega predsednika, maršala Tita. Oseminšestdeset let je že za njim. To so leta dela in bojev za lepše življenje delovnih ljudi. Vsi ga bomo slovesno pra- znovali, ker imamo Tita srčno ra- di. Spoštujejo in radi ga imajo tu- di drugi narodi. Od vseh strani mu že pošiljajo voščila. Kajti Tito nas uči, da si morajo vsi narodi vla- dati sami, da morajo biti vsi svo- bodni, da naj žive tako, kakor sa- mi hočejo. Uči nas, naj imajo vsi ljudje enake pravice tako belopolt- ni kakor tudi črnci v Afriki in Aziji. Tito pravi, da lahko vsi na- rodi živijo med seboj v prijate- ljstvu,' čeprav živijo in si gospo- darijo vsak na svoj način. Tito je obiskal tudi mnogo de- žel v Afriki in Aziji. To so zani- mive dežele, kjer še ponekod žive divje živali, levi, tigri, sloni in kjer so še mnogo tisoč let stari templji in spomeniki. Tam se je Tito po- govarjal z voditelji dežel. Jugoslavija si želi prijateljstva z vsemi deželami. Srečno bomo živeli tedaj, če bomo za vedno odpravili vojne in če si bomo med seboj pomagali. In Tito se zelo trudi, da bi bilo tako. Ko se danes bežno spominjamo vsega tega, lahko mirne duše za- pišemo, da so to tudi sadovi Tito- vega dela. Ob obletnici njegovega rojstva mu vsi pionirji in pionirke z vod- stvom šole Markovci iz srca želi- mo. da bi nas še dolgo vodil pri naših nadaljnjih naporih za lepši jutrišnji dan. Naj živi FLRJ in nji na čelu tovariš Tito! Sprejmite lepe pozdrave od učenca VIII. razreda osnovne šole Markovci FRANCA FERČIČA. Tudi mi ne spimo Na naši šoli imamo več krož- kov, ki dobro napredujejo. Naj- bolj aktiven je dramski krožek, ki ima vsak drugi dan vaje. Vanj je vključenih 30 pionirjev, seveda pa vsi ne morejo istočasno nastopati. V letošnjem šolskem letu smo se že naučili dve igri pravljične vse- bine. »Palčke« smo igrali na Novo le- to. V igri je bil prikazan otrok, ki se je izgubil in prišel k palč- kom. Želja palčkov je bila, da bi deklica postala njihova kraljica, a otrok je samo jokal in klical ma- ter. Norček je uvidel, da bi dekli- ca umrla brez matere, zato ji je pripeljal mater in odšli sta domov. Palčki so mislili, da je otrok umrl. zato so jokali za lutko, ka- tero jim je Norček nastavil na mesto, kjer je bil prej otrok. Za dan žena smo se naučili igro »Pogumni Tonček«. Igra je vzgoj- na, ker prikazuje na eni strani dobro socialno vzgojo v revni dru- žini, na drugi strani pa se kaznu- jejo zlobni otroci, ki so se prej norčevali iz reveža. Tonček jim kljub temu. da so ga prej prete- pali, pomaga iz ječe. kamor jih je zaprl Povodni in Zeleni mož. Ljudje nas pridejo radi gledat, kar je za nas največje veselje. Velike težave pa imamo z odrom. Ves denar, ki ga zaslužimo, smo pripravljeni dati zanj, a to je še premalo. Prosili smo že za pomoč vaške organizacije, od katerih je največ prispevala SZDL. Tako bo- mo s skupnimi močmi vendar uspeli in uredili to, kar vsi želi- mo. Naše delo v ostalih krožkih je povezano z velikimi težavami, saj so tu večinoma kmečki otroci, ze- lo oddaljeni od šole in zaradi pre- velikega dela doma ne utegnejo prihajati h krožkom v poletnem času. Vsi krožki pa so aktivni po- zimi. Poudariti še moramo to, da nam pri krožkih dosti pomagajo tov. učitelji — voditelji krožkov. Srdinšek Ivan Učenec VIII. razreda Ptujska gora Greda cvetic Imela je Majdica gredo cvetic, ki jih je dnevno gojila. Rahljala .-je zemljo, čistila plevel, vsaki je vode priiila. Hvaležne so deklici rožice b'ie, krasno so cvetele, duhtale, gladila jih je z nežno roko, utrgala pa ni nobene. V deželo se vrnil je mraz, smrt, slana na vrt je stopila, na gredi cvetoče rožice vse je z bridko koso fxi^kcsila. Briše zdaj Majdica solzne oči, nad mrtve cvetice se sklanja, boža jih 'z mehko, nežno roko o krasnih cvetovih ie sanja. MATJAŠEC TEREZIJA POREDMEŽ Tinček, porednež mlad, vse tako bi videl rad. Na drevo je plezal, v ptičja gnezda drezal. Močan je vetrič zapihljal, Tinčeka na tla pognal. Spodaj cmeril se grdo, saj je padel na trdo. Glavo ima zda,] brez oblike, bunke so le prevelike. Noge je imel krvave, za hojo dolgo ne bedo prave. Zdaj Tinček je zelo ponižen, za ptice pa,celo brezbrižen. Za vedno skknil je le-to, pticam nagaja" več ne bo. FRANC FERČIČ učenec VIII. razreda šole Markovci Koristni nasveti Prazno steklenico, v kateri smo imeli olje, orav lahko pomijemo s pepelom Natresemo ga v stekle- nico, zalijemo ga nekoliko z vodo in vse skupaj položimo v lonec vode, nato pa na štedilniku počasi segrevamo in nato spet ohladimo. Dobro izčistimo in nazadnje umi- jemo steklenico še z mlačno mil- nico. Jutranji klic stanovala je v petem nadstrop- ju velikega bloka. V pisarni so jo imencvali »stara gospodična«, na skrivaj tudi »grda gospodična«. Bila je zares vse prej kot lepa, že kar krepko onkraj mladosti, koščene in tršate postave, z mo- ško hojo in predivastimi, siveči- mi lasmi. V stanovanju bančnega urad- nika je imela svojo lastno, majhno sobo." Omara in postelja, sto'., ogledalo, v kotu peč, v kateri ni mkcdi kurila, umivalnik. Tukaj je preživljala tiste ure, ko ni bila v službi. Teh pa je bilo malo, zakaj večinoma je tudi popoldne hodi'.a v urad, v katerem je opravljala službo administratorke. Nadur ji seveda nikoli niso priznali, zakaj ljud-m v pisarni se je zdelo samo po sebi umljivo, da so imeli cb vsakem času na razpolago člove- ški str:j, ki je dobro tipka! in nosi', kopico podatkov v glavi. Marsikateremu referentu ob tej in tej priliki ni bilo treba brskat; po kartoteki. In tako so v »stari gospodični« vsi videli izvrstno in marl.iivo uradnico, spraševali so jo po številkah in imenih, nikdar nihče pa ne po njenem osebnem življenju, ne po njenih čustvih. »Stara gcspcdična« je namreč bila sema na svetu, brez družine brez prijateljev. je koga kdaj ljubila? Ali je koga sovražila? Ali je kdaj opazila, da je nebo sinje in da se na sosedovem vrtu raz- cvetajo reže? Dve nadstropji niže, točno pod oknom njene sobe, je stanovalo v isti hiši mlado dekle, zaipvosleno v tovarni. Punca z rumenimi, svi- lenimi lasmi, z bledim obrazom in nasmehom mladosti na njem. Vsako jutro .je kakšnih četrt ure pred šesto priše'. po cesti mirno stanovanjskega bloka mlad mož, se ustopil na tlaku in požvižgal. Najprej nizek žvižg kot priprava na dva ostra, visoka in zahtevna glasova, ki sta se vzpela v jutro, dve srebrni šibi v bledikasti so- mrak. Pozdrav, klic in vprašanje, na kraju pa še mehkejši, nižji ton skoraj fKxioben žametnemu smehu. Zapored.ie žvižgov se je vselej nekajkrat ponovilo, dokler se v tretjem nadstropju ni odprlo okno mladega dekleta in je zvo- nek glas zaklical: »Da, dragi, že prihajam!« Vsako jutro kakšne četrt ure pred šesto. Kadar se je zarana oglasil žvižg s ceste, je v petem nadstropju v svcji sobi »stara gospodična« vzdrhtela na p-^telji, kot da je 5'nila skozi nj-^ električna struja ljuh^zni k':c m adosti! Vselej se je malce vzdignila na svoji fxxstelji, kakor da bi hotela vstati, pri tem ji je zdrknila odeja s ploskih, v čipke nočne srajce zavitih prsi, z obema rokama se je krčevito oprijela posteljnih stranic in tako obmirova'.a kot okamenela v prisluškovanju. Žvižg in vnovič žvižg ! Žareče igle, ki prebadajo njeno srce! Tam spodaj pa se je odprlo okno, rumenolasa glavica se je prikazala v pravokotniku, dve goli rdki si razčesavata svilene lase, ki vihrajo nad cesto. Zastave dekli- štva, zastave upanja, zastave sre- če njemu, ki se iz globine ozira sem gor. »Stara gospodična« je zapr.a oči in pridržala dih. Krog nje va- lovi življenja hiše v jutranjem prebujenju. Nešteto drobnih zvo- kov iz stanovanj naokoli, premi- kov, vstajanj, besed, ki so komaj odmevi samih sebe, se združuje v nedoločen šum. Vendar izmed vseh gla.sov »sta- ra gospodična« izlušči uren topot dekliških nog po stopnicah nizdol. Treba je pohiteti, kaj kmalu bo ura šest in če si prišel po začetku šihta mimo vratarja v tovami, je bilo narobe. Česar uho več ne ujame, pa s« doDoni domišljija prisluškujoče. Tam spodaj so velika vežna vrata že odklenjena. Pri odpiranju zacvili.io in dekletce poleti na- sproti mladeniču, ki se že nestrp- no prestopa po pločniku. »Pohititi morava, zopet sem kasna!« vzk''kne dekie in se pri- me fanta za podpazduho in se stisne k njemu. Človek bi dejal, da so to prav vsakdanje besede, ki jih je punca izrekla. Teda .ahko jih je tudi prevesti v izjemni je- zik mladosti, v njem pomenijo: »Ljubim te'« Oba mlada člove'ka cdhitita in mladenič dekletu odvrne: »Prav zares, kar nekam dolgo si se cbi- rala.« In s tem je hotel reči: »Tudi jaz te ljubim'« Dve postavi, tesno drug ob drugi, izgineta v globini ulice. Še je mogoče s.išat; cdmeve naglih korakov s pločnika, iz daljave se utrga košček smeha, za trenutek vzklikne tjavdan vržena beseda, pa že ni več sledi za odhajajoči- ma. Oči »stare gospodične« pa jima vendar sledi.jo. Skozi stene hitijo in skozi stene sten in vidijo, kako se je zdaj daleč tam dvoje rok sklenilo druga z drugo, kako se prsti ljubkujejo, ljubkujejo, v ne- mi govorici drhtenja in trepeta- .joče topline se objemajo, izpove- dujejo. Mlada č.oveka sta obstala pred tovarniškim vhodom. Prav tedaj se je rezko og'asila sirena, ki je oznanila začetek dela. Pcslednji delavci hitijo mimo vratarja, zdaj je tudi dekle z rumenimi lasm; smuknilo mimo njega, njen fant pa gre najprej po cesti k svojemu delovnemu mestu. Tedaj »stara gospodična« izpu- sti stranici svoje fxistelje ;n pade nazaj na ležišče. Za hip dvigne reki. kakcr da bi seq r, za neč'm visoko, k stropu, pKJtem pa si dlani pritisne k licu in stok, po- doben zadušnemu kr;ku, se ji :z- vi.ie iz prsi. Nikoli ni poznala ljubezni, pa je vendar ljubezen vsa v njej. Hrepenenje po ljubezni v njej. Ljubkovanja rodov njenih pred- nikov živi,jo v njenem telesu, son- ca, ki so sijala nad ljubečimi, žitna polja, ki so valovala okoli njih in vsi njihovi šepeti in vse njihove žareče ustnice, ki so se razdajale v jubezni, vse je položeno vanjo kot seme, ki kali, pa vzikaJiti ne more, ki živi v njej kot bolečina, nezaznavna v okviru brbotajočega dne. med ogradami pisalnih s-tro- jev in kartotek, v tišini jutra pa prebujena, ostra in zahtevajoča svoj delež. Nekaj minut si »stara gospo- dična« pritiska dlani ob lice. Čez čas pa ji omahneta reki na ode.jo. Dolgi koščeni prsti obmirujejo, na lice, ki je bilo še pred trenutkom spačeno v bolečini, se zdaj pri- krade svit olajšanja ;n na kraju leže nanj usmev kemaj zaznavne- ga smehljaja. Na nočni omarici tiktaka bu- dilka Še dva.iset, še petnajst mi- nut sme »stara gospodična« tako poežati na miru. zakaj njena služba se začenja komaj ob sed- mih in do njene pisarne je le nekaj minut hcda Oh. danes bo zopet desti dela; škoda, da sinoči še ni potegnila za kakšno uro. Kaj opravkov jo čaka! Pretipkati mora mesečno poročilo svojega šefa, tudi siencT grama z zadnje seje upravnega odbora še ni prepisala na čisto. Mine deset, mine petnajst, mi- ne dva.jse'' mcnut. »Stara gosipo- dična plane pokoncu. Skoraj bi bila zadremala. Nikoli še ni za- mudila, vseh dvaindvajset let ne, kar hodi v službo. Vstane in se umije in se počeše in obleče. In se pogleda še za slovo v ogledalo — in ko vidi uvelo, iznakaženo lice, visečo kožo, in kolobarje pod očmi, reče sama sebi: »Neumna, stara ženska, kaj se vznemirjaš, kaj se razburjaš, tako je na svetu, da ne moremo biti vsi srečni. Na moremo biti vsi lepi in ne more- mo biti VSI ljubljeni. Sprijazni se s tem, ne 'bodi v zasmeh sama sebi.« Tam iz egledajg pa zre van.to dvoje oči in v njih je velika ža- lost. Tiho. tiho gredo noge po stop- nicah in roka »st-are gospodične« se od časa do Č9sa dotakne ogra- je, kakor da si išče eipore. In ust- nice š?pe;tajc: »O. neumnica. ni- kar S9 ne vznemirjaj, koliko na? je. ki smo pogaženi od ž'v!jenja. ki smo os'a': praznih rrk brez sreče, na m^^i-amo živeti, pa mo- rarlo živet: tudt tako . . .« »Stara g^^^n'^'i-čna« je dospela v prifičje. Že hiti skozi vežo, že je edpr'a visoka vrata na ulico. Zunaj je sonce ''n prič°! se je vsakdanji vrve? ljudi, »Stara oo- spcdična« s swjim moškim ko- rakom stopi vani FR\v.CE filipič РШЈ, DNE 20. MAJA 1960 PTUJSKI TEDNIK STRAN 5 Smrt zagonetnega vohuna Pred nexaj meseci so na majh- nem pokopališču v Kastannien- baumu pri Luzernu pokopali Ru- dolfa Roeslerja, ki je umrl kol revež in zapuščen v svoji hišic ob Luzernskem jezeru. Ženska ki mu je pospravljala, ga je našit nekega jutra mrtvega v postelji Tako je končal svoje življenji človek, ki je pestai v zaanji vojn znan po vsem svetu Rudolf Roes- ler je namreč delal ped imenom »Lucy« med zadnjo vojno za Sov- jete in njegovo delovanje je bik za sovjetsko arm,do zelo važno Na nepojasnjen način je namreč dobival iz Nemčije točna poročilt o gibanju hitlerjevskih armad ir izvedel je že naprej tudi za to- čen datum, kdaj se bodo začeli FK)samezne velike bitke na vzhod- ni fronti. Švicarska tajna službi je dolgo stikala, da bi odkrile njegovo tajno informativno mre- žo, vendar pa ni mogla odkrit: ničesar in je Roesler odnesel tc veliko tajnost s seboj v grob. V Luzern je prišel ta človek nekega jutra 1936 in se zglasil pri lastniku založniškega podjetja »Novo življenje«. Obiskovalec je bil preprost, suhljat možiček, za- rumenel v obraz. Na nosi je imel cenena očala. Povedal je, da pri- haja iz Nemčije, kamor se ne mara in ne more več vrniti ter ponudil lastniku dr. Schnieperju svoje sotrudništvo. Zagotovil je, da ima dobre zveze s številnimi nemškimi pisatelji. Založnik ga je sprejel, ker se mu je zdel tujec precej bister, čeprav je imel vtis, da skriva v sebi nekaj zagonetnega. Tujec je izjavil, da je sin nekega bavar- skega uradmka, študiral je v Augsburgu, v prvi svetovni vojni je bil vojak, potem pa je sklenil, da se ne bo nikoli več vmešaval v kakšno vojno. Pozneje je bil no- vinar in pisatelj v Berlinu, od koder pa se je morad zateči v Švico. Predložil je tudi doku- mente. ki so potrdili te njegove izjave. Vendar pa vse te izjave in do- kumenti niso :povedaili resnice. Zvedelo se je namreč, sicer mno- go pozneje, ko je švicarska pro- tivohunska služba s pomočjo ameriške »Security service« do- bila potrebne podatke, da to ni bil Rudolf Roesler, ampak človek, ki je prihajal iz Češkoslovaške ter bil svoj čas avstrijski oficir. Leta 1918 je bil demobiliziran, nato je bil v vojaški službi v Pragi in tudi tu demobiliziran, ko ga niso več potrebovali. Ta- krat se mu je ponudila tudi pri- ložnost, da se je lahko skril pod imenom Roesler. Že v začetku druge svetovne vojne 1939 je pod pseudonimom »Lucy« nudil dragocene informa- cije tajni sovjetski oddajni po- staji, ki je delovala v Ženevi pod imenom »Rado« in pošiljala vsa- ko noč na kratkih vallovih zelo važne vojaške in pK)litične podat- ke v Moskvo. Na ta način je Roesler sporočil Sovjetom v Moskvo okrog 10.000 političnih in vojaških tajnosti. Na vsako vprašanje je vedel odgovor. Mar- conigrami so prihajali in odda- jali. Roesler je napovedal celo točen začetek velike nemške ofenzive spomladi leta 19'42. Proti koncu leta 1943 je švi- carska pK>licija odkrila sovjetsko oddajno postajo »Rado«, vendar pa so pustili Roeslerja na svo- bodi. Tako je brez posebnih ne- prilik pričakal konca druge sve- tovne vojne. Šele po njegovem p>otovanju v Sovjetsko zvezo, рк) koncu vojne, so začeli postajati v Švici pozorni nanj in so sledili njegovemu gibanju. Takrat so tu- di odkrili njegovo delovanje med vojno. Odkrili so tudi, da še ve- dno pošilja sporočila v Moskvo o poiitičnem in socialnem položaju na Zahodu. Tudi na tem področju se je izkazal enako vešč kot na vojaškem. Na zahtevo Amerikancev so ga švicarske oblasti obsodile na leto dni pogojnega zapora. Roesler je takrat izjavil: »Ničesar si nimam očitati; nisem bil nikoli vohun; vsakdo lahko stori to, kar sem napravil jaz. Dovolj je odkriti trik in biti zelo pazljiv. Vedeti vse, je bila vedno moja zabava; kako se mi je to posrečilo, pa ostane moja tajna.« In ta tajnost je šla z zagonet- nim samotarjem v grob. Amerika m SZ na mor u SOVJETSKE PODMORNICE IN RAKETE PROTI AMERIŠKIM LETALONOSILKAM Pred kratkim je izšel v Lon- donu letopis svetovne mornarice, v katerem so navedeni zanimivi podatki o odnosu vojne mornarice ZDA in Sovjetske zveze. Po po- datkih tega letopisa ima Sovjet- ska zveza danes 32 križairk, od katerih je polovica zgrajenih v zadnjih letih. Jedro sovjetske mornarice pa predstavljajo njene podmornice, katerih število ce- nijo v letopisu na 500. S pomočjo teh podmornic in s pomočjo svo- jih bombnikov in badističnih raket lahko Sovjetska zveza, po mne- nju angleških strategov, v pri- meru vojne preseka vse ameriške dobave Evropi preko Atlantskega oceana in Evropo popolnoma izo- lira. Poročilo omenja še, da ima Sovjetska zveza tudi eno podmor- nico na atomski pogon in da^gra- di še druge. Vse to je seveda le nekako opravičilo za nadaljnje gradnje ladij za ameriško vojno morna- rico. Ta ima sedaj po istih virih 79 letalonosilk, 12 bojnih ladij, 51 križark, 789 torpedolovcev, 186 podmornic in 10 atomskih podmornic. Sovjetska zveza pa ima trenut- no po istih virih: 32 križark, 480 torpedolovcev, 500 podmornic in 3 atomske podmornice (deloma še v gradnji) ter nobene bojne ladje in ne letailonosilke. V letopisu izražajo tudi dvome glede Hruščevega predloga, da razoroži 90 odst. sovjetskih kri- žark, če bi primeren ukrep spre- jel tudi v ZDA in v Angliji. Vsekakor, kot vidimo že iz teh podatkov, gredo ogromne vsote denarja za gradn.io vojnih ladij in za oboroževalno tekmo. Če bi le del teh stotin in tisočev mili- jard porabili za pomoč manj raz- vitim narodom, bi od tega ne- dvomno imele mnogo večjo korist tudi velesile same in njihova in- dustrija. ki bi tako lahko razvila nova potrošna tržišča v svetu za, svojo proizvodnjo. Človek s padalom Zanimivo je, da so ljudje mno- go prej izumili padalo, kakor рг letalo ali balon. Ideja o padalu jc najprej šinila slavnemu italijan- skemu slikarju Leonardu da Vin- ciju. Leonardovo zamisel je ostva- ril in izpopolnil naš rojak Faust Vrančič. ki se je rodil leta 1551 \ Šibeniku. Leta 1595 je izdal v Be- netkah knjigo »Novi stroji«. V knjigi je tudi 49 bakrorezov / najnovejšimi tehničnimi izumi Eden izmed bakrorezov ima naslo\ »Homo volans« (Leteči človek) ir prikazuje človeka, ki je skočil 2 visokega zvonika in visi privezan na padalo. O svojem padanju Vrančič piše: »Moj izum služi za to, da bi lahko človek skočil s kakšnega visokega stolpa ali dru- gega vzvišenega kraja, ne da bi se pri tem poškodoval. Padalo je se- stavljeno iz 4 drogov preko kate- rih je razpeto platno, nanj pa sc na štirih krajih pritrjene vrvi. Če je zrak miren, lahko človek z njim počasi pada in varno pristane, ker platno ne dovoli, da bi padal hi- treje. Površina platna mora ustre- zati teži človeka.« Vrančič je svoj izdelek preizku- sil v Benetkah; skočil je z nekega visokega zvonika, kot vedo pove- dati tedanji kronisti. To padalo se v bistvu ne razlikuje mnogo od sodobnih šolskih padal, s kakršni- mi skačejo z višine 100 metrov. Še danes so nekatera padala šti- rioglata. Vrančič je umrl leta 1617 in je pokopan v Šibeniku. V svojem ča- su je veljal za nenavadno izobra- ženega in pomembnega moža. O njegovi pomembnosti priča že to, da si ga laste tako Nemci kot Madžari in Italjani. ki so, pač po svoji navadi, njegovo ime polati- nili v Veranzio. Spomin v vojaškem muzeju v Londonu je razstavljen sedaj kos vojaškega kruha iz Druge svetovne vojne, ki ga je nekdanji narednik Viljem Nicholson prejel nekaj ur pred osvoboditvijo v nekem taborišču vojnih ujetnikov v bližini Line- burga, aprila 1945. leta. On je ta kos kruha, ki je sedaj poleg kosa britanskega kruha iz Prve svetov- ne vojne, doslej hranil kot spomin. Na lovu pod vodno površino Nâ mor^Rem dnu Ni še dolgo let od tega, ko je človek dosegel najvišji vrh na sve- tu Mount Everest, ki meri 8800 m. Sedaj pa se je posrečilo doseči tudi morsko dno tam, kjer domne- vajo, da je morje najbolj globoko, v tako imenovanem »vdoru pri otokih Marianih«. To se je posre- čilo sinu znanega švicarskega uče- njaka, ki je raziskoval stratosfe- ro, Jacqueusu Piccardu, kateri je v družbi z ameriškim poročnikom Don Walshem šel na morsko dno z nalašč zato zgrajeno podmorni- co »Trieste«. To podmornico je ameriška mornarica odkupila od Piccardove družine. Prvotno so s sistemom »sonar« izmerili največjo morsko globino pri otočju Mariane na okrog 10.900 m. Ta sistem sloni na iz- računavanju časa. ki ga potrebuje glasovni val za povratek s podmor- skega dna. Pri tej potopitvi pa sta omenjena dva raziskovalca prišla za dobrih 600 m niže, sai sta dosegla morsko dno šele pri 11.521 m. Če bi torej na tem me- stu potopili najvišjo goro Everest, bi bil njen vrh skoro 3000 m pod morsko gladino. Potapljanje je trajalo 4 ure in 8 minut ter se je izvršilo brez kakšnih neprilik. Seveda ni šlo brez nev&rnosti, saj je v tako ve- liki morski globini znašal pritisk na ladjico po 1200 kg na vsak cm'^ površine. Posebno napeto je bilo potapljanje, ko sta dosegla potap- ljača 10.900 m in ni bilo tam niti duha ne sluha o predvidenem morskem dnu. Kot pravi poročilo, ki so ga iz- dali po povratku ol?eh podmorski? raziskovalcev je trajalo ponovne dviganje na površje 3 ure in 17 minut, potem ko sta ostala s svo- jo ladjico na dnu okrog pol ure Pri pristanku se je dvignil cel oblak blata tako, da sta morala nekaj minut počakati, da çe je blato zopet poleglo in sta s po- sebnimi reflektorji skozi ladijska okenca razsvetlila bližnjo okolico, Raziskovalca sta ugotovila, da so tudi v tako veliki globini živa bitja, ki se gibljejo, vendar pa ni bilo ne duha ne sluha o kakšnih velikih morskih pošastih za kate- re so včasih domnevali, da bi mo- rale živeti v morskih globinah, Ugotovila sta tudi, da je v mor- skih globinah zelo mraz in da vla- da tam absolutna tišina. Morsko dno je kot rečeno zelo blatno. Omenimo naj še, da sta se oba potapljača pri svoji poti navzdol in pavzgor, kar je trajalo vse sku- kaj skoro 8 ur, hranila s čoko- ladnimi tabletami, da sta ohranila dovolj energije pri svoji naporni vožnji. S tem svojim rekordom pri po- tapljanju v morske globine sta oba raziskovalca zbrala zanimive po- datke za ameriško vojno mornari- co. Iz Moskve poročajo medtem, da so tudi sovjetski tehniki pripra- vili posebno potapljaško ladjo, ki je pravtako opremljena za potopi- tev v globino 11.000 metrov pod morsko površino. Moji spomini na mai Kaj sem vedel, kaj je prvo- majski praznik, delavski prvo- majski praznik. Vedel sem, kaj je božič, velika noč, binkošti. Ni- sem vedel, kaj je rdeče; vedel sem, kaj je modro in kaj je belo. To se pravi, kaj so liberalci in kaj klerikalci. Doma sem s kmetov, kjer so poznali samo stranko gospoda fajmoštra in stranko mladih slo- venskih kapitalistov, advokatov in druge gospode. Prva je seve- da imela večino, a druga je že razpredala svojo mrežo tudi po deželi. Kadar so bile volitve, je imela ta stranka tudi v naši va- si nekaj desetin glasov. Tej stranki je pripadal tudi moj oče. Ko sem se rodil, me gospod fajmošter ni hotel krstiti, ker moj oče ni bil tisto leto pri ve- likonočni spovedi. Botra in ba- bica sta me prinesli iz cerkve domov in povedali, da fajmošter noče krstiti. Moj oče pravi: »Naj bo pa Jud!« In tako sem bil Jud osem mesecev. Potem je prišla zadeva na uho škofu, ki je uka- zal župniku, da me mora takoj krstiti. Zaradi spodobnosti. In sem bil krščen za Stanislava. Ko je prišel na svet moj mlajši brat, je bil Venceslav, sestra pa Miro- slava. Moj oče je bil namreč navdušen Slovan, zato smo bili tudi otroci vsi Slovani. Vse to sicer ne spada k stvari, vendar pripovedujem zato, da se ve, iz kakega klerikalno-libe- ralnega ozračja sem prišel v rdečo Idrijo. V Idriji je bila že pred dobri- mi 50 leti realka, prva sloven- ska realka. Na njej so poučevali prav sposobni profesorji. Ravna- telj dr. Stanislav Bevk je bil znamenit botanik in je znal per- fektno francoski. Med odmorom se je sprehajal s kolegom po hodniku in govoril z njim fran- coski. Se danes vem. kako spo- štovanje smo imeli dijaki pred njim, zlasti nižješolci, ki nismo imeli pojma o francoščini, ki se je začela poučevati šele v tret- jem razredu. Potem je bil na za- vodu dr. Dragotin Lončar, uče- njak in dobričina. Ivan Vavpo- tič, profesor risanja, je bil že ta- krat priznan slovenski slikar. Dr. Ivan Pregelj, ki je umrl le- tos, je začenjal v Idriji svojo pi- sateljsko kariero. Engelbert Gangl, organizator sokolstva, je poučeval pripravljalni razred. Potem še: Bebler, Bajželj, Tej- kal, Matija Pire...... Tudi v Idriji so se ljudje šli klerikalce in liberalce. Pravim ljudje, nekateri ljudje pač, ki so bili v manjšini. Delavstvo, to je velika večina prebivalstva, pa je bilo socialho demokratsko. Tudi idrijski župan je bil socialni de- mokrat. Mislim, da se je pisal Štravs. Pravili so jim rdečkarji, s čimer so se jim hoteli posme- hovati, kar pa jih ni motilo. Bili so ponosni na svojo rdečo zasta- vo. Ko je bil prvi maj, je morje rdečih zastav zalilo Idrijo. Kle- rikalci so jim rekli tudi brezver- ci, liberalci pa internacionalni izdajalci slovenskega ljudstva. Bil sem takrat mladostnik, pa sem kmalu doumel, da vsa ta obrekovanja padajo nanje same: razni škandali in škandalčki med klerikalno družbo niso pri- čali, da so oni bolj verni kakor rdečkarji. Tudi obdolžitev libe- ralcev, češ da so tisti v rdečem taboru internacionalni izdajalci, je padala nanje nazaj: nikjer se ni toliko nemškutarilo kakor kje v gosposki liberalni družbi. Bil sem na stanovanju pri sta- ri idrijski rudarski družini: oče je bil rudar, stari oče ravno ta- ko in tudi pokojni praded je že hodil v jamo kopat živosrebrno rudo. Moj gospodar je bil seveda naročen na strankino glasilo »Naprej«. Ta »Naprej« sem tudi jaz bral. Seveda nisem vsega ra- zumel, zlasti ne političnih član- kov in polemik; rad pa sem bral dobre podlistke. Leta 1908 se je tudi v Idriji obhajala 60-letnica vladanja Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. Kot enega od boljših dijakov so me določili, da deklamiram dolgo prigodnico na čast presvetlemu cesarju. Dobro sem se je naučil in tudi povedal, zato sem dobil v dar krono, svetlo srebrno avstrijsko krono. Neki profesor me je pred celim razredom pohvalil in me nato prijateljsko barai, ali kaj berem. »Seveda berem. Jurčiče- vih povesti sem že več prebral.« »Kaj pa še?« »Časnik .Naprej' tudi berem, najrajši kake pod- listke.« Zdaj pa je bilo konec prijateljskega pogovora. Profe- sor mi je obrnil hrbet. Ob seme- stru pa mi je zapisal iz svojega predmeta slabši red, ki ga nisem zaslužil. Stiri leta sem se šolal na idrij- ski realki in iz teh let se najbolj spominjam prvomajskih prazni- kov. Čeprav je človek imel vtis, da odloča v Idriji o najvažnejših rečeh le gospoda, bodisi kleri- kalna ali liberalna, bi pa prve- ga maja rekel, da Idrija ni nji- hova, temveč rdeča, delavska, Saj na ta dan nisi videl na idrij- skih ulicah drugih ljudi kot praznično oblečene, nasmejane delavce in rudarje; vse drugo se . je nekam poskrilo. Skoraj s slednje hiše je vihrala rdeča za- stava. Ljudje so se popoldan v trumah odpravljali na veselični prostor zunaj mesta, ki so mu rekli »Na zemlji«. Ne vem, od kod to ime. Reklo se je pač »Na zemlji«. To je bil slavnostno okrašen raven prostor, obdan z nežno zelenečim drevjem. Na njem je bila postavljena tribu- na za govornike, oder za godce ter mize in klopi iz smrekovih desk. Na visokih drogovih so v pomladnem vetrcu plapolale rdeče zastave. Z družino svojega gospodarja, kjer sem stanoval, sem šel tudi jaz na proslavo. Ko je godba udarila prvi marš (idrijska godba na pihala je bila daleč naokrog najboljša), mi je zaigralo srce. Nisem mogel str- peti pri mizi. Pridružil sem se gruči dijakov, ki je od blizu gle- dala in poslušala rudarsko »plehmuziko«. Tudi moj gospo- dar je bil član godbe. Pihal je v veliki, dvakrat ali trikrat zaviti, bleščeči se instrument, in to s tako vnemo, da mu je pot cur- koma lil z obraza. Po prvi koračnici so nastopali govorniki. Ne vem več, kdo so bili. Prišli so tudi iz Ljubljane. Morda je bil med njimi Kristan. Anton ali Etbin. »Sodrugi! Danes praznujemo prvi maj, naš delavski praz- nik ...« Tako je govornik na- vadno začenjal. Veselični pro- stor »Na zemlji« je prisluhnil besedam delavskega voditelja. Ko so bili govori končani, je za- igrala spet »plehmuzika«. Ljudje, rudarji, delavci, žene In tudi njih otroci so ta dan ob- čutili kot svoj resnični praznik. Zabavali so se sproščeno in po domače: Zvečer so prižgali raz- nobarvne lampiončke, kar se mi je zdelo čudovito. Pozno v noč smo se vračali proti domu. V. K. Črnogorske operacije možgan v črni gori še živi spomin na silno redko »operacijo« možgan. Te operacije so še pred sto leti opravljali vaški ranocelniki in ze- liščarji. Iz najbolj oddaljenih kra- jev so hodili bolniki k tem samo- ukom na operacijo »šaronjanje«. Kot pripovedujejo nekateri stolet- niki. so ti »kirurgi« imeli nekakš- no železno cev, ki je bila spodaj žagasto nazobčana. Cev so posta- vili na lobanjo, jo vrteli med dlan- mi in tako na lobanji izvrtali luk- njo. veliko kot dvodinarski kova- nec. Skozi izvrtino so nato s ko- košjim peresom »čistili kri«. Po- trdilo za govorice o nevarnem ki- rurškem posegu so po naključju dobili pri odkopavanju starih gro- bov. Aparat proti nahodu Neki deček v Kolnu v Zahodni Nemčiji si je izmislil posebno masko, ki si jo pacient nadene na usta in nos. Iz aparata prihaja, po potrebi, vroč zrak od 38 do 52 stopinj. Po treh urah nahod mine. Aparat so že preizkusili in to z uspehom. Poslednje parne lokomotive Te dni so umaknili iz prometa zadnji dve parni lokomotivi na ameriških železnicah. V Durandu v Michiganu. kjer sta ti dve loko- motivi pod štev. 6322 in 1319 do zdaj obratovali, so priredili ob tej priložnosti svečanost, ki ji je pri- sostvovalo nekaj sto železničarjev. Prva parna lokomotiva v ZDA je bila poskusna lokomotiva iz leta 1825, prva redna lokomotiva pa je zapeljala po tirih leta 1829. Leto dni pozneje je bila dirka med njo in konjsko vprego. Konji so zma- gali. POVSOD TEŽAVE — Mi,ka, ali je ata že oblečen? — Najhrz še ne, mama. Sem ga slišala, kako govori z ovrat- nikom pri srajci. , V stupu le volna Kmetje iz Stupa v Kosmetu vedo za merinizacijo ovac, umetna gnojila in kombajne. Prihajajo v Peč na trg in vidijo, kako raste- jo iz tal kot gobe po dežju več- nadstropne hiše, hkrati z njimi pa nastaja moderno mesto. Pošiljajo otroke v gimnazijo in volijo od- bornike. Vas Stup živi danes in ne v prejšnjem stoletju ali pred 20 leti. In vendar vojna v Stupu ne preneha. Dve šiptarski rodbini Ra- paji in Demaji, nočeta odložiti orožja. Drugi drugim strežejo po življenju, zalezujejo se okrog zi- dov in si grozijo vsevprek. Z mra- kom se spusti na zemljo tud: strah in preti iz vsakega grma ir gozdička. Vas molči šepeče, ča- ki... Nuo Rapaj pravi: »Petkrat sc streljali name. Sedaj pravijo, da sem jih napadel...« Zeč Damaj trdi: »Naj svet ve, kakšna je moja robija. Hujša kot v Mitrovici. Saj ne smem iz hiše, ker nisem varen življenja ...« Za svojo rodbino trdi stari De- maj, da živi že tri leta v »obsed- nem« stanju, v napetosti na meji izdržljivosti. Samo njihovi otroci hodijo v šolo. V družini Rapaj je bil nauglednejši med njimi Zef, ubit pred tremi leti. Dva prijate- lja Demajev sta bila zaprta zaradi poskusa uboja Nua Rapaja .., Ali oblasti ne morejo posredo- vati? Tako so vprašali novinarji, ki so obiskali vas. »Oblast spoštu- jemo ...« Tako se je glasil odgo- vor. »Toda oblast je eno, običaji pa drugo ...« In zato so turobne hiše Rapajev in Demajev. Nezaup- ljive, obsedene... Podoba je, da se nekaj ne uje- ma—v izjavah Rapajev in De- majev. Resnica je lahko drugačna zaradi drugačnih gledišč, toda go- vori se sanro z enim jezikom. Va- ščani pravijo, da bi se obe rodbi- ni lahko pomirili, če bi imeli to- liko volje. Tu je že težko ugoto- viti. kdo koga preganja, kdo se pred kom skriva, kdo je kriv in kdo ne. Vas pa čaka novih do- godkov. VEZUF IN NIAGARA Ameriški turisti si ogledujejo žrelo Vezuva. Italijanski vodič jim s ponosom pravi: — Menim, da v Ameriki ni- mate kaj takšnega! Po daljšem razmišljanju pa mu nekdo od turistov odvrne: — Seveda nimamo. Imamo pa slap, ki bi tale vulkan pogasil v petih minutah. Anekdote Madžarski pisatelj Ferenc Mol- nar se je nekoč v prisotnosti sta- rega prijatelja spustil s svojo že- no v hud prepir. Oba sta se ošte- vala, ne da bi pri tem poslušaja, kaj drug; govori Ko sta konča".a, je vprašal prijatelj: »Ali se ved- no tako kregata, da hkrati kričita drug na drugega?« »Seveda,« je odvrnil Molnar. »Tako štediva s časom. Sedaj sva se oba olajšala in lahko nemoteno uživava mir.« Zaslužena kazen Mlad mož stopi v vlak in vidi, da so vsi prostori zasedeni. Edi- no en sedež je še prost, a tja je položil debelušast, samovoljen človek svoj kovček. Mladenič ho- če dvigniti kovček na polico, toda debeluhar zagodmja: »Pusti kov- ček na mestu, je od mojega prija- telja, ki bo takoj prišel.« Mladi mož stopi k oknu in čaka. Ker pa prijatelja le ni, ugane, da je de- beluhar lagal, da bi imel več pro- stora zase. V trenutku, ko začne vlak voziti dalje, reče mladi mož: »Vaš prijatelj je zamudil vlak, škoda bi bilo, če bi izgubil še prtljago.« Pri teh besedah pogra- bi kovček in ga vrže skozi okno. HUMOR ZMOTILA SE JE Žena: — Ti me nimaš več rad ! Mož: — Zakaj pa to misliš, dušica ? ^ena: — Prej si vedno manj pojedel pri kosilu, večji del pa si puščal zame. Sedaj pa f>ožneš prav obratno. Mo; — To je že res. ampak razlog je povsem drugi, kot ti misliš. Žena: — Kateri pa: Mož: — Sedaj si se naučila bolje kuhati .. . RAZOČARANJE Peter gre na matični urad. »Rad bi se poročil,« pravi. »Kje imate nevesto?« ga vpra- šajo. »Kako? Nevesto?« se čudi Pe- ter. »Jaz sem pa mislil, da .jo do- bim tukaj pri vas ...« KULTURA Jakob se je poročil. Zahteval je od svoje žene. da mora biti kulturna in izobražena. In žena se je trudila po najboljši volji. »Kaj s: želiš za rojstni dan?« vpraša Jakob svojo mlado ženo. »Kakšno lepo knjigo!« je de- jada žena. »Knjigo?«' se je začudil Jakob. »Saj že unas eno!« STR AN e PTUJSKI TEDNIK PTUJ. DNE 20. MAJA 1%0 iiloiisili ljudski oiSsor Pty| ODLOKI iN OBVESTILA OBČINSKI LJUDSKI ODBOR PTUJ Po 22. č enu in 25. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LR S, št. 19- 888/52) ter 2. in 12. člena temelj- ne uredbe o finančno,samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ. štev. 51-426'53) je Občinski ljudski od- bor Ptuj na seji občinskega zbo- ra in seji zbora proizvajalcev dne 9. maja 1960 na predlog Sveta za kcmunalne in stanovanjske zadeve ObLO Ptuj sprejel odločbo o ustanovitvi Zavoda za vzdrževa- nje oibčinskih cest. 1. Ustanovi se Zavod za vzdrževa- nje občinskih cest kot ftnančno samo-tcjni zavcd (v nadaljnjem besedilu Zavod). Zavod j.e pravna oseba. Sedež zaveda je v Ptuju, Na pristanu. 2. Zavcd. epravJja glede cest IV. reda z'asti tele zadeve: 1. sestavlja tehnične predloge za gradbene programe; 2. gradi nove in obnavlja ob- stoječe ceste; 3. zbira podatke o prometni obremenitvi cest; 4. zbira in obdeluje podatke o stanju cest in cestnih objektov; 5. daje ljudskemu odbcru pred- loge za kategcirizacijo cest IV. reda; 6. daje ljudskemu odbcru pred^ lope za gradnjo in obnovo cest; 7. opravlja naloge investitorja v zvezi z gradnjo in obnovo cest; 8. vodi kataster cest in mostov; 9. vzdržuje ceste; 10. skrbi za označevanje cest s prcmetnimi zinafei, kilometrskimi kamni in podobno; 11. gospodari z materialnimi in finančnimi sredstvi zavoda. 3. Zavodu £.e dodele v go3p:darje- nje csnovna sreds'-.-.'s: en drobl- lec v vrednosti 3,650.000 din in en tovorni avtomobil znamke TAM- prekucnik v vrednosti 2,779.882 dinarjev Zavodu se dodeli dotacija iz proračuna v višini 9,000.000 din in dotacija iz cestnega sklada za leto 1960 v višini 3,700.000 din. Namen dotacije določi s posebno odločbo za zavod pristojni organ ObLO. 4. Zavod se finansira iz dohodkov od lastne dejavnosti in dotacije občinskega ljudskega odbora in dotacij gospodarskih ter drugih crganizacij. 5. Zavod ima tele skkde: a) sklad za namestitev in dopol- nitev osnovnih sredstev in za ve- likff popravila; b) sk'ad za nagrade delavcev in uslužbencev. 6. Zavod se vodi do načelih druž- benega upravljanja. Zavod vodita upravni odbor in upravnik. 7. Upravni cdbor šteje skupaj se- dem članov. Štiri člane upravne- ga odbcra imenuje občinski ljud- ski odbor izmed strckovnjakov in državljanov, dva člana pa voli iz- med delavcev in uslužl^ncev za- voda delovni kolektiv. Predsednik upravnega odbora položaju član upravnega odbora. Predsednika upravnega odbora in njegovega namestnika izbere upravni edibor izmed sebe. Uprav- nik zavoda ne sme biti predsed- nik niti namestnik predsednika upravnega odbora. De'ovna doba upravnega odbora traja dve leti. posamezni člani pa se lahko razrešijo tudi pred pre- tekom tf^ dobe in namesto njih imenujejo drugi. 8. Upravni odbor zavoda skrbi za spkšen napredek in razvoj zavo- da ter za to, da zavod izpolnjuje postavljene naloge. Upravni odbcr opravlja zlasti tele zadeve: a) skrbi, da zavcd redno oprav- lja svoje naloge, opravlja delo zavoda in spremlja uspehe cestne službe; b) sprejme finančni načrt do- hodkov in izdatkov zavoda ter za- ključni račun zavoda; C) sprejme pravila zavoda in jih predloži v potrditev organu, ki je pristojen za zadeve in naloge za- voda ; č) nadzoruje finančno in eko- nomiko poslovanje zavoda ter uporab- družbenega premoženja; d) opravlja druge zadeve, ki "so mu dane z drugimi predpisi m pravili zaveda. 9. Upravnika zaveda imenuje Ob- činski ljudski odbor Ptuj. Za upravnika zaveda je lahko imenovan samo kvalificiran cestni nadzornik, ki ima prakso v cest- ni službi. 10. Upravnik zavoda nep>osredno organizira in vedi delo zavoda, predstavlja zawd. skrbi za izvr- ševanje siklepov upravnega odbc- ra, pripravlja predloge in poroči.a za upravni odbcr. Upravnik ima pravico in dolž- nost, da ustavi izvršitev sklepa upravnega odbora, če misli, da je sklep v nasprotju z veljavnimi predpisi ali pravili zaveda. O tem mora takoj obvestiti ergan, ki je pristojen za zadeve in naloge za- voda. 11. Upravnik je odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta za- voda. Izdaja odločbe o delovnih razmerjih delavcev in uslužben- cev ter sklepa pogodbe s honorar- nimi uslužbenci. S pritrditvijo upravnega odbcra pa postavlja in odpoveduje delovna razmerja vo- dilnim uslužbencem. Opravlja druge naloge, ki spa- dajo v njegovo pristojnost po po- sebnih predpisih in pravilih za- voda. 12. Upravni odbor in upravnik za- voda sta za svoje delo odgovorna erganu, pristojnemu za zadeve in naloge zavoda, ter občinskemu ljudskemu odboru, upravnik pa tudi upravnemu edboru zavoda. 13. Plače delavcev zavoda se dolo- čijo po predpisih o plačah tehnič- nega osebja in pomožnih iisluž- bencev. Plače uslužbencev zaveda pa se določajo po zakonu o javnih uslužbencih. 14. Za zadeve in naloge zaveda je pristojen svet za kcmunalne in stanovanjske zadeve Občinskega ljudskega odbora Ptuj. 15. Ustanovitev zavoda mora biti priglašena za vpis v register fi- nančno samostojnih zavodov pri Oddelku za splošne zadeve Občin- ske.qa ljudskega odbora Ptuj v 15 dneh po izdaji te odločbe. 16. Ta odločba velja ed dneva pod- pisa, objavi pa se v »Uradne'-" vestniku ekraja Manbor«. Številka: 05/1-ZAO-40/1-60 ^tuj, dne 9. maja 1960 Podpredsednik občinskega liud?keaa odbora Franc Prime 1. r. OBČINSKI L.TUOSKI ODBOR PTUJ Po 25. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in 3. odstavku 82. in 88. člena za- kona o izkoriščanju kmetijskih zemljišč (Uradni iist FLRJ. št. 43-707/59) je Občinski ljudski odbor Ptuj na seji občinskega zbora in seji zbora proizvajalcev dne 9. maja 1960 na predlog sve- ta za kmetijstvo in gozdarstvo sprejel ODLOK določitve roka za objavo ponudbe prodaje oziroma zakupa kmetij- skega zemljišča na razglasni de- ski krajevnega urada oziroma ob- činskega ljudskega odbora in o določitvi najvišjega zneska za- kupnine za kmetijska zemljišča na območju občine Ptuj. 1. člen Individualni kmetijski proizva- jalec, ki ponuja svoje zemljišče v nakup oziroma zakup, mora tako ponudbo nabiti na razglasni deski pristojnega krajevnega urada oziroma občinskega ljudskega od- bora. Ponudba mora viseti na raz- glasni deski 30 dni. 2. člen Zakupnina za kmetijska zem- ljišča, ki jih vzamejo v zakup or- ganizacije ed individualnih kme- tijskih proizvajalcev, ne sme pre- segati zneska din 10.000 po ha. 3. člen Ta odlek velja od dneva ebjave v »Uradnem vestniku okraja Ma- ribor«. Številka- 05/1-33-91-60 Ptuj. dne 9. maja 1960 Podpredsednik ebčinskena Ijuiskega odbora: Franc Prime OBČINSKI LJUDSKI ODBOR PTUJ Po prvem odstavku 125. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ, št. 16-279/59 in 47-753/59), prvem odstavku 12. člena zakona o poslovnih stavbah in prostorih (Uradni list FLRJ, št. 16-280/59 in 48-765/59), dolo- čilih navodila o načinu izračunava- nja dela najemnine za poslovne prostore v stanovanjski hiši, ki gre v njene sklade (Uradni list FLRJ, št. 50-818/59), je Občinski ljudski odbor Ptuj na seji občin- skega zbora in na seji zbora pro- izvajalcev dne 9. maja 1960 sprejel ODLOK o določitvi dela najemnine za po- slovne prostore v stanovanjski hiši in za poslovne prostore v po- slovni stavbi, ki se vplačuje v sta- novanjski sklad za zidanje stano- vanjskih hiš 1. člen Od najemnine za poslovne pro- store v stanovanjski hiši, ki je v družbenem upravljanju, pripada hišnima skladoma toliko, kolikor znaša najvišja stanarina 1 ki se plačuje za stanovanje v isti hi- ši. pomnožena s koristno površino poslovnih prostorov, ostali del najemnine pa je vplačati v mest- ni sklad za zidanje stanovanjskih hiš. 2. člen Od najemnine za poslovne pro- store v poslovni stavbi, ki je v družbenem upravljanju, pripada poslovni stavbi oziroma njenemu upravnemu organu toliko, kolikor bi znašala stanarina, če bi se po- slovni prostori uporabljali za sta- novanjske prostore, ostali del na- jemnine pa je vplačati v stano- vanjski sklad za zidanje stano- vanjskih hiš. 3. člen Za koristno površino poslovne- ga prostora po 1. in 2. členu te- ga odloka se šteje površina med zidovi, vštevši tudi površino pod vgrajenim pohištvom in naprava- mi vseh zaprtih prostorov, ki so namenjeni za poslovne dejavnost. 4. člen Za poslovni prostor se šteje, ne glede na to. da je v poslovni stav- bi ^ali v stanovanjski hiši, eden ali več prostorov, namenjenih za po- slovno dejavnost posameznega uporabnika, ki so praviloma gradbena celota in imajo poseben glavni vhod. 5. člen Del najemnine, ki pripada hiš- nima skladoma po 1. členu tega odloka, in del najemnine, ki pri- pada poslovni stavbi oziroma nje- nemu upravnemu organu po 2. členu tega odloka, ugotovi uprav- poslovnih stavb oziroma finansira zidanje poslovnih stavb in prosto- rov kot investitor 6. člen Iz dela najemnine, ki se po tem odloku vplačuje v stanovanjski sklad za zidanje stanovanjskih hiš, daje sklad kredite za zidanje poslovnih oziroma finansira zida- nje poslovnih stavb in prostorov kot investitor. 7. člen Del najemnine, ki pripada hiš- nima skladoma, se deli po določi- lih odloka o delitvi dela stanarine med sklad za hišno upravo in sklad za hišna popravila v občini Ptuj (Uradni vestnik okraja Ma- ribor, št. 9-100/60), del najemni- ne, ki pripada poslovni stavbi ozi- roma njenemu upravnemu organu, pa se uporablja po veljavnih zveznih predpisih. 6. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem vestniku okra- ja Maribor«, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Štev.: 05/1-39-44/1-60. Ptuj, dne 9. maja 1960. Podpredsednik občinskega ljudskega odbora Franc Prime OBČINSKI LJUDSKI ODBOR PTUJ Na 'podlagi 4. člena zakona o izkoriščanju kmetijskega zemlji- šča (Uradni list FLRJ, št. 43-707/59) je Občinski ljudski od- bor Ptuj na seji občinskega zbo- ra in na seji zbora proizvajalcev, dne 9. maja 1960 na predlog sve- ta Za kmetijstvo in gozdarstvo sprejel ODLOK o obveznem zatiranju plevelov na površinah, posejanih z žitom na območju občine Ptuj 1. člen Da bodo kmetijska zemljišča, posejana z žitem izkoriščana ta- ko. kot najbolj ustreza naravnim lastnostim zemljišča ter d3n:m gospodarskim ш tehničnim pogo- jem, je za obdelovalce kmetij&Kih zemijišč obvezno kemijsko zati- ranje pleve.ov na območju vseh d:linskih predelov občine, razen hribovitih predelov Halez ter Slo- venskin geric. 2. člen Izvedbo škropljenja s herbicidi izvršijo kmetijske zadruge, k; imajo za to potrebni strokovn: kader, potrebno opremo in vsa razpoložljiva zaščitna sredstva. Kmetijska socialistična gospodar- stva izvršijo zatiranje plevelov sama. 3. člen Za kmetijstvo pristojni uprav- ni organ občinskega l.judskega od- bora Ptuj doleči vsako leto po- sebej sredstva, s katerimi se mo- ra izvesti predpisani eibdelova.n; ukrep in rok, do katerega mora biti ta ukrep izvršen. 4. člen Izvajanje predpisanih varstven h ukrepov nadzira upravni organ občinskega ljudskega odbora, k, je pristojen za kmeti.jstvo ter vo- di o tem potrebno evidenco. Iz nje mora biti razvidno, kcliko in kakšnih tehničnih sredstev je v UDorabi, kdaj, kako in v kakšnem obsegu se vrši zatiranje pleve'ev ter kje so bili potrebni prisiini ukrepi. 5. člen Ta odlok začne veljati z dnem ebjave v »Uradnem vestniku okra- ia Maribor«. Številka- 05/1—351—21/2—60 Datum: Ptuj, dne 9. maja 1960 Podpredsednik občinskega ljudskega odbora ' Franc Prime 1. r. Opozorilo v zadnjem času se opaža, da lastniki psov v Ptuju puščajo pse prosto tekati po parkih, kjer ti delajo na nasadih veliko škodo. Opozarjamo vse lastnike psov, da je Zavod za komunalno de- javnost Ptuj nastavil v parkih paznike, ki bodo vse pse, ki bodo prosto tekali in se potepali po parkih, ujeli in jih izročili ko- njaču zaradi pokončanja, last- nike pa predlagali v kaznovanje zaradi kršitve določb odloka ObčLO Ptuj o posesti psov. Prav tako prosimo vse prebi- valce mesta Ptuja, da čuvajo na- sade v parkih. Zavod za komunalno dejavnost, Ptuj Lep rezultat ŠD Ftuj-Svoboda v Ljubljani Na republiškem finalu za po- kal maršala Tita je Šahovsko društvo Ptuj zmagalo proti Trbovljam z 4:0 w. o., dočim je proti Ljubljanskemu šahovske- mu klubu tesno zgubilo 1,5:2,5. Posamezne partije so se končale tako: Bohak (Ptuj) : velemojster Pire 0:1, mednarodni mojster inž. Vidmar : Rudolf 0:1, Pod- krajšek J. : mojstrski kandidat Stupica 0:1 in m. k. Bajee : Bras remi. Na brzoturnirju ŠD Ptuj—Svo- boda za mesec maj so se igralci razvrstili tako: 1. Bras 8 točk, 2. Šorli 7, 3.—4. Rudolf in Pešl po 6 in pol, 5. Bohak 5 in pol, 6. Kovač 4 in pol točke itd. . DANAŠNJA TEHNIKA • Da bi prikazala dovršenost tehnike današnjega časa, je neka tovarna papirja v Zap. Nemčiji prikazala najhitrejši pos.topek pri- dobivanja papirja iz lesa ter nje- govo prepariranje za tisk. Zjutraj ob 7.45 so podrli tri drevesa in odpeljali debla v tovarno papirja. Ob 9.30 je bil izdelan že prvi list ^Рпт Sindikalno prvenstvo končano Pred nekaj dnevi je bilo konča- no sindikalno prvenstvo v vseh panogah, ki jih je orgariziral Ob- činski sindikalni svet. Vsa tekmovanja su bila zelo za- nimiva in je sodelovalo ve4ko šte- vilo tekmovalcev. Finalno tekmovanje v namiznem tenisu je prineslo veliko presene- čenje. Na tem tekm.ovanju je so- delovalo pet prvoplasiranih ekip, ki so v predtekmovanju dosegle prva mesta. Tako so se plasirale v finale: Veterinarski zavod, JLA, Merkur, sodisče in Goz. poslovna zveza. Lanskoletni prvak Merkur, je tudi v letošnjem prvenstvu imel največ pogojev, da doseže prvo mesto vendar je tokrat pre- senetilo moštvo Gozdarske poslov- ne zveze in nepričakovano zasedlo prvo mesto. Borbeni igralci sind, podr. Gozdarske poslovne zveze so v finalu premagali vse svoje na- sprotnike. V odločilnem srečanju so premagali Merkur z rezultatom 5:3. sodišče 5:3, Veterinarski za- vod 5:2 in JLA z rezultatom 5:0. Drugo mesto je osvojilo moštvo Merkurja, sledi Veterinarski za- vod, sodišče in JLA. Zelo borbeni so bili igralci sodišča. Študenti so tekmovali v počastitev 1. maja so ptuj- ski študenti priredili tekmovanje v odbojki, namiznem tenisu in v šahu. , V edbojki sta tekmovali samo dve ekipi, in sicer Šk Lenart In PŠK. Igra je bila povsem enako- vredna, edino bcrbencst in po- žrtvo.va!nost je prinesla gostom zmago s 3:1. Izredno zanimanje je vladalo za namizni tenis, kjer so nastopile kar štiri ekipe: gimnazija, Ptuj I, Ptuj II in PŠK (Ptujski študent- ski klub). Favoriti so bili študen- ti, ki b» tudi zmagali, kar pa jim je spodletelo zaradi odsotnosti enega igralca. Tako je po ogor- čeni tekmi med Ptujem I in PŠK odločila zmagovalca. S tesnim re- zultatom 5:4 je tako nepričako- vano dosegel prvo mesto. Posamezn: rezultati: PŠK—gi- mnazija 5:2, Ptuj I~Ptuj II 5:0, Ptuj II—gimnazija 3:5, PŠK— Ptuj I 4:5, Ptuj I—gimnazija 5:2, PŠK—Ptuj II 5":2. Končni vrstni red: 1. Ptuj I 6 točk, 2. PŠK 4 točke, 3. gimnazija 2 točki, 4. Ptuj II O točk. • V šahu bi se moral odigrati dvoboj s študentskim klubom iz Maribora. Ker pa le-teh ni bilo, je ekipa PŠK ter nekaj članov ptuj- skega šahovskega društva edigralo dvokrožni brzoturnir. Zmagal je Čič (PŠK) 10,5 tečke pred Boha- kom 10 in Mavričem I 7,5 točke. Nabiralna akci[a Nabiralna akcija, ki teče že od prejšnjega leta se nadaljuje tudi letos. Po vseh krajih Jugoslavije so podprli to akcijo vsa podjetja, ustanove in posamezniki, ki potem s takim, načinom zbiranja denar- nih in materialnih sredstev zdru- žujejo sredstva, da potem lahko pričnejo graditi nujno potrebne športne objekte. Svet za telesno vzgojo pri občini je na zadnji seji sprejel sklep, da tudi v našem V nedeljo dopoldne bo v Mari- boru tradicionalna prvenstvena nogometna tekma med Kovinar- jem iz Maribora in Dravo iz Ptu- ja. Ta tekma ne bo vplivala na končni rezultat, saj ostane kljub morebitnemu porazu Drave do- mače moštvo zaradi boljše gol razlike, še vedno na prvem me- stu. Pa časopisnega papirja, ob 10.45 pa — torej točno tri ure potem, ko so podrli drevesa, je bil v prodaji že tiskan časopis. kraju pričnemo misliti na takšno akcijo saj tudj pri nas potrebu- jemo nove športn" objekte. Ome- niti moramo, da je v tem letu novost, da bodo vsa sredstva osta- la tam kjer bodo nabrana in bi- stvo te nabiralne akcije ni samo nabiranje denarja temveč tudi vseh drugih materialnih sredstev, Tracìi£i}a ptujskih roko- metašev se nadaljuje v drugem kolu za mcške sta se pomeriih ekip: »Partizan« Slov. Gradec ш domači. Pričakovali smo težko igro, ki pa je, žal, ni bilo. Gostje so zaigrali presenetljivo lepo in požrtvovalno m tako brez težav nadigrah demačine, ki so se sicer trudili, a niso bili kos ekipi, ki nezadržno hiti k vrhu lestvice. PrikazaM so lepo igro z obilno mero duhovitih kombinacij, ki so se skoraj vselej končale z uspe- hom. Domačni se jim zdaleka niso megli upirati. Vse premalo so ob- vladali žogo, bili netočni v poda- janju in se preveč omejevali na streljanje ed daleč. Opaziti je bilo tudi vse premalo kolektivnosti in podcenjevanje soigralcev. Rezultat 30:18 (12:7) je povsem realen .n bi bil lahko še več.ji. Ženske so imele v gosteh ekijx) »Partizana« iz Kcpra, ki tiči nekje na koncu lestvice. Po zadnj h uspehih iodeč na turnirju v Kra- nju in v Maribcru so bile favorit za najvišje mesto, toda prekrižale so jim ga Koprčanke, kar je bilo najmanj pričakovati. Kaže, da so se vse preveč prevzele in hotele počivati na lovorikah. Borbene Koprčanke so že v za- četku silovito napadale in hitro povedle, vendar je Drava to do odmora nadomestila in celo pove- dla 6 5;4. Po odmoru so znova na- valile in obramba Drave je povsem odpovedala. Goli so se vrstili. Gostje so prikazale hiter rokomet. Pri domačih je bila najuspeš- nejša Potočnikova (2), odlikovala se je še vratarica Toplakova, ki jih je obvarovala še večjega poraza. Končni rezultat 8:6. Mladinci: Kovinar (Maribor)— Drava 13:27 (9:13). Najuspešnejša Ketnik in Jeglič s sedmimi za- detki. K. A. NOCI omet v nedeljo je bila odigrana na domačem terenu prvenstvena no- gometna tekma med Ojstrico iz Dravograda in domačo Dravo. V nedeljski tekmi je momače mo- štvo brez velikih težav in zelo le- po igro nadigralo slabše gostujoče moštvo in ga premagalo z visokim rezultatom. To prvenstveno sre- čanje je privabilo na stadion pri- bližno 500 gledalcev, ki so se pre- pričali, da igra domače moštvo od časa do časa dober nogomet. Do- mačini so zaigrali hitro, enostav- no in učinkovito in so si že v pr- vem delu igre zagotovili zmago. V 10. minuti sprejme zelo lepo žogo desno krilo Komel in strelja neobranljivo mimo vratarja.. Ne- kaj minut kasneje obramba gostov še poviša rezultat in povede do- mače moštvo v vodstvo 2:0. V dvajseti minuti prvega dela igre Kovač še poviša rezultat na 3:0. Tudi v drugem polčasu imajo do- mačini precejšnjo premoč in že v peti minuti po Erhatiču rezultat poveča. V nadaljevanju je bila igra v premoči domačinov toda zopet so bili streli previsoki in rezultat se ni spremenil. Šele v 36. minuti Erhatič postavi končni rezultat tekme. Nekaj minut pred koncem igre je sodnik Švajger izključil iz igre srednjega napadalca Rabre- noviča. Tako je gostujoča ekipa igrala najprej le z 10 igralci, verk- dar se rezultat ni spremenil. V domači ekipi se je odlikoval Stre- har. ALUMINIJ :NAFTA (Dolnja Lendava) 2:0 (2:0) Na stadionu v Kidričevem se pomerili nogometni ekipi Nafte in Aluminija. Zmagalo je domače moštvo brez velikih težav z rezul- tatom 2:0. .MOPED »JAVA« v voznem stanju, prodam. Franc Kitne, Bukovci št. 161, Markovci. STOJEČO TRAVO m deteljo s travnikom v Mestnem logu. pro- dam. Vprašajte, pri Arnuš, Ra- belčja vas 9, Ptuj. HiSO v Mariboru, takoj vselji- vo, prodam. Vprašajte Jeglič, Vičavska pot 4. Ptuj. KOSNJO TRAVE prodam. Vpra- šajte Voda, Nova vas 4, Ptuj. UPOKOJENKO k dvema otro- koma sprejmem. Hrana in sta- novanje v hiši. Naslov v upra- vi lista. РЦ\Т in RIBAT grem na dom. Naslov v upravi lista. Preklic Podpisana Marija Horvat, po- sestnica v Borovcih, preklicujem in obžajlujem žaljivke, katere sem izrekla o Antoniji in Francu Muršič, posestnikoma v Borovcih, ter se jima zahvaljujem, da sta odstopila od kazenskega pregona. Ptuj, dne 16. maja 1960. Marija Horvat Preklic Preklicujem žaljivke, ki sem jih izrekla o Ljudmili Ličen iz Moškanjc m se ji zahvaljujem, da je odstopila od tcžbe. Vidovič Terezija, Moškanjci Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih raz- merij pri TOVARNI VOLNENIH IZDELKOV MAJŠPERK raz- pisuje naslednja delovna mesta- 1, saldakontista 2, administrativno moč za upravo podjetja Pogoji: Pod 1. končana srednja ekonomska šela s prakso ali brez prakse. Pod 2. končana administrativna šola z najmanj dvenja letoma prakse. Plača po tarifnem pravilniku pcdjetja. Pismene ponudbe sprejema uprava podjetja do 10. ju- nija 1960.