—   34   —       ¦'      •                       ¦  ¦      '    ¦
Izredno lepa čednost.
2. Sveta maša in naša zahvala.
Pri zadnjem razlaganju: ,,Kako se kaže hva-ležnostr" smo se že precej zadeli tudi obvprašanje: Zakaj bodimo hvaležni Bogur
To vprašanje: zakaj moramo biti hvaležni Bogu ? je zclo lahko, obenem pa (udi silno težko vprašanje. Lahko je zato, ker nas Ijubi Bog ves čas obsipa z brezšte-vilnimi dobrotami; torej je pravzaprav nepotrebno šele vpraševati, zaka j bodimo hvaležniBogu? Apo drugi strani je pa to vprašanje zato tako težavno, ker je božjih dobrot tol iko in so tako vel ike, da jih ne morenio izračunati in našteti, ko bi se trudili tudi nočindan ves čas svojega življenja. O, ko bi znali in hoteli Ijudje boljše preštevati in ocenjevati božje dobrote, bi bili pač vse drugaJno hvaležni!
Poskušajle to že tudi vi. inladi čitatelji. Naj vam nekoliko pomagam.
Ako hočemo prav dobro videti in spoznati kako reč, si jo moramo ogledati pri dobri, svitli luči. Zdi se mi pa, da najboljša iuč, pri kateri se jasno in krasno vidijo božje dobrote in od katere tako žarno odsevn dolžnost naše hvaležnosti, je ona milo žarobna lučica pred tabernakljem, — v e č n a 1 u č. Pri tej angelski luči se hočemo tudi mi učiti prave hvaležnosti. Saj presveto rešnje Telo, torej tudi sveta maša, se imenuje že itak nEvharistija" t j. zah vaJa. Sv. rnaša je pa tudi v svojih prelepih molitvah najboljša šola za našo hvaležnost do Boga.
Le vzemi v roko tak molitvenik, v katerem je maša lako urejena, kakor jo molijo mašnik pri oltarju n. pr. ,Sv. opravilo", in prepričaj se sam.
Večkrat se ponavlja pri sv. maši prelepa hvalnica: Cast bodi Očetu itd. In pri vseh delih sv. maše nam doni nasproti nujni opomin: Zalivaljujmo Boga, neskončno dobrotljivega!
Pri gloriji molimo prekrasne besede: ,Zah va-Ijujemo Te zavoljo Tvojega veličastva (za-voljo Tvoje velike slave)!" Nikakor ne bi bilo mogočc tako nakratko pa še več povedati. kakor je povedano
-   35   -                   •    '-
v leh žarnih besedah: zakaj z veličastnimi deli, s ka-terimi je Bog razodel in razodeva svojo slavo, je obenem hotel tudi osrečiti svoje stvari, zlasti naj-imenitnejše stvari, angele in Ijudi. Če torej pri gloriji molimo: ,,Zahvaljujemo Tc zavoljo Tvojega veličastva". je to toliko, kakor bi rekli: »Neskončno dobrotljivi Bog, zahvaljujemo Te za vsa Tvoja dela, za vse Tvoje do-brote in milosti!" Zahvaljujemo Te, n. pr. da si ustvaril nebesa, ter pripravil angelom in Ijudem neizmerno ve-liko, večnotrajno blaženost in srečo, in da si jih obdaril s tolikimi prednostmi; zahvaljujemo Te, da si ustvaril ssret in na svetu toliko lepote in bogastva, v korist in nidost svojim olrokom, Ijudem na zemlji; zahvaljujemo Te, da si posla! Svojega edinorojenega Sina na svet, in za vse, kar je Jezus Kristus storil za nas in kar še dela v Svoji sveti cerkvi itd. itd.
Ko mašnik prebere list, reče strežnik v imenu Ijudstva: ,,Hvala Bogu!" in po evangeliju, ko mašnik iz hvaležnosti spoštljivo poljubi knjigo, reče strežnik: ,,Hvala Tebi, Kristus!" Ako smo se pri gloriji skupno zahvaljevali za vse dobrote, se tukaj zahvaljujemo posebej za vse svete nauke in za vse delovanje Jezusovo na zemlji, katero opisuje sveti evangelij.
..Sanktus" je pa še prav posebej odločen v zahvalo in nam podaja v lepih in krepkih besedah na kratko vse vzroke, zakai bodimo hvaležni Bogu.
Da bi se verniki res prav iz srca zahvaljevali Bogu, jih najprej mašnik glasno opomni: ,,Kvišku srca!" ln nato jih navdušuje: ^Zahvaljujmo Gospoda, svojega Bc#ga!" Strežnik reče v njihovem imenu: -Vredno in pravično je." Mašnik pa zopet po-. vzame: ,Zares vredno in pravično je, spo-dobnoin zveličalno, da vedno in povsod zahvaljujemo Tebe, sveti Oospod. vsemo-gočni Oče, večni Bog!" O, seveda je vredno, da vedno in povsod zahvaljujemo Boga, ker je do-brotnik tako veličasten in ljubezniv, in ker so dobrote njegove tako velike in nmogotere. — Ko bi šlo po pravici, bi mi morali Bogu povračevati z enakimi do- ¦ broiami; a ker tega ne moremo, moramo vsaj to storiti,
—   36   —
kar je v naši moči: ponižno in goreče ga zahvaljevati! Zato pravi mašnik: ,,Pravično je, da Bojfa vedno in povsod zahvaljujemo!" — Pač bi moral biti grd in ostuden tak človek, ki bi mogel pozabiti folikeg-a do-brotnika in nehvaležen bili za tolike dobrote. Zato na-daljuje mašnik-. ..Spodobno je, da Boga vedno in povsod zahvaljujemo." — A tudi ,zveliLalno" je, da Boga vedno in povsod zahvaljujemo. Ako namreč nebeški Oče vidi naše hvaležno srce, narn bo naklonjen ter nam bo radodarno deiil novih milosti, saj že za nas liudiveljapregovor, da »zahvala je nova proSnja".
Predno tnašnik ob povzdigovanju izpremeni kruh v Jezusovo Telo. omenja, da je Kristus za h vaI i I nebeškega Očeta, ko ie vzel kruh v svoje presvete roke; in predno posveti vino, zopet ponavlja, da je Kristus zahvalil nebeškega Očeta, l<o je vzel kelih v svoje presvetc roke.
To nam je opomin, da naj bi se pri vsaki sveti maši, kadar pozvončka ministrant k povzdigovanju, že naprcj še posebej zahvalili za (o neizmerno dobroto, da hoče Jezus iz nebeškega veličastva priti k nam in med nami bivati v presv. Zakramentu.
Pri obhajilu mašnik po zavžitju svele hoslije ves osfečen vzdihne: f,Kaj naj povrnem Gospodu za vse, kar mi je dodelil?!" Tudi vi se v duhu pridružite mašniku in se spominjajte vseh že prejetih dobrot, ler sklenite, v zahvalo vedno zvesto služiti Bogu in nalanko izpolnjevati njegovo sveto voljo.
ln predno sv. maža mine, se oglasi še dvojna za-hvala. Ko maSnik naznani, da se je približal konec, z besedami: nIte, missa est!" odgovori ijudstvo po strež-niku: ,Deo gratias! Bogu bodi zahvala!" — in po zadnjetn evangeliju ponavlja zopct isto zahvalo. Ako se spominjate lcga, kar so vam že katehet povedali o imenilnosti in dragocenosti sv. maše, boste iudi raz-umeli, kako zelo umestna ie ta dvakrat ponavljana za-hvala.
Dostaviti rnoram pa še nekaj jako imenitnega. Prepričali sle se iz te-le razlage, da je božjih dobrot toliko in so tako velike, da se sami nikdar ne moremo dovolj zahvaliti zanje, ko bi tudi nočnindan klečali in
B                            —   37    —
^H povzdignjenim rokami hvalili Boga. In ko bi tudi na ^Bomoč poklicali vse angele in svetnike iz nebes in vse ^Rravične Ijudi vsega sveta, da bi z nami z vso njim ^Bstno gorečnostjo zahvaljevali Boga, bi tudi taka za-^BvaUi ne bila zadostna. Le tedaj, te pristopi sam Sin ^¦bžji in se daruje nebeškemu Očetu v zahvalo za vse ^Rjbrote, — le tedaj je res zahvala dovoljna in po-^Hšlna. Imejte torej navado, da pred sv. mašo obudite ^Hdi vselej namen, da bi se po sveli daritvi vredno ^Hhvalili Bogu, ker le Jezusovo najsvetejše Srce se more ^Ka nas  tako zahvaliti, kakor  zaslužijo  neizmerne do-
brotc in milosti božje!
To  storite pa še posebej zdaj   ko  bomo
slovesno obhajali petindvajsetletnico sv. Očeta,
papeža Leona XIII!
Edino le z daritvijo sv. maše se moremo dostojno
zalivaliti za tako izredne dobrote, katere je predobrot-
Ijivi Bog dodelil svetemu Očetu!