Obrtni Vestnik
v
Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
„Obrtnl Vestnik" izhaja mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 40'— polletno Din 20’— posamezna štev. Din 2-—	Oficijelno glasilo „Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani" in »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" ter slovenskih obrtnih društev v Sloveniji. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Dunajska cesta št. 20.	Cene inseratom: Din p Pri lx objavi '/t str. 600' — „ 7, . 300--V« . 150--. */. „ 75--■ » n Vi« * 37'50
X. letnik.	V Ljubljani, dne 1. junija 1927.	Štev. 11.
Ob izvolitvi poklica.
O izberi poklica se je že mnogo pisalo, a vendar se še ni dosegel pravi način in težko je podati o tem kočljivem vprašanju natančnejše smernice. Posvetovalnice za poklice, o katerih je hvalevredno načelo debato mariborsko obrtništvo, bodo našle dovolj hvaležnega gradiva, da se odpomorejo nedostatki, ker moramo sicer pričakovati v našem naraščaju le kader nižje, manj sposobne vrste.
Polagam posebno važnost na to sedaj ob zaključku šolskega leta, da opozorim javnost, osobito pa starše, mojstre in učiteljstvo, da z izredno pažnjo posvetijo vso skrb naši učeči se mladini. Enkrat za vselej mora izginiti izrek: «Ker se v šoli ne učiš, se boš pa šel učit rokodelstva!* Ne tako! Tudi rokodelec ne potrebuje takega vajenca, ne potrebuje ga obrt, ker je to prevzvišena umetnost, da bi imela manj sposobni naraščaj za velike naloge, ki se ji stavijo in ki se zahtevajo v vsesplošnem napredku moderne tehnike. Kakšen napredek naj pričakuje vajenec, ki ni niti dosegel zadnjega razreda osnovne šole? Kaj naj bo z vajencem v obrtu, ki ni niti zmožen enostavnega napredka v ljudski šoli? Izkušnje nam jasno kažejo, da takemu naraščaju ni mesta v napredujočem obrtu. Tak in podoben materija! vobče ne ostaja pri svojem prvotnem poklicu, pač pa ga češče najdemo v vrstah dninarjev in navadnih težakov. Zakaj torej vse nepotrebno tratenje energije učnega mojstra, ki more takega vajenca v dobi učenja komaj toliko usposobiti, da zadosti najnujnejšim zahtevam dotične stroke, po oprostitvi pa ga mora odsloviti, kar je v občutno škodo marljivejšim vajencem in povzroča še večjo brezposelnost.
Sedaj imamo, ko je naše šolstvo že kolikor toliko prosto povojnih neprilik, tudi v obrtu priliko, da si izberemo naraščaj, ki mora biti kos sodobnim zahtevam našega rokodelstva. Zdrav, v šoli napredujoč naraščaj v naše delavnice! Mnogo je danes strok, ki imajo hiperprodukcijo v svojih vrstah. Tu je nujna potreba, da se odločno izvede brez vsake popustljivosti zahteva po gotovi stopnji šolske izobrazbe bodočega vajenca. Le s podobnim sporazumnim ukrepom lahko pričakujemo, da se razredčijo vrste gotovih nepotrebnih inozemskih nastavljencev, ker imamo tudi v vrstah našega delavstva dovolj zmožnih in napredka željnih mož.
Naravnost užalostilo me je, ko sem naletel ob priliki neke pomočniške preizkušnje na vajenca, ki
ni bil vešč niti najmanjših osnovnih pojmov računstva, da, celo običajne mere v teži so mu bile nepoznane. Res, da ima revež samo dva razreda ljudske šole na deželi, vendar bi se učni mojster lahko že prve dni prepričal o osnovni zmožnosti kandidata ter ga takoj ob početku napotil k drugemu, njemu prikladnejšernu poklicu. Prepričan sem, da ta fant, dasiravno je dovršil svojo učno dobo, ne bo nikdar ostal pri obrtu, katerega se je izučil, ali pa bo večno manjvreden delavec.
Vajenci, ki so se ali pa so se morali izučiti kakega obrta brez veselja, si v obrtu tudi nikdar ne pridobe posebne ročnosti, izurjenosti in praktičnega znanja. Njim samim je stroka, v kateri so se izučili, v napoto, zato je tudi važno, da ima vajenec poleg neobhodno potrebne šolske izobrazbe tudi veselje do obrta, ki se ga hoče izučiti.
Z vzgojo naraščaja, ki za učenje obrta ni sposoben, vzgajamo sami šušrnarstvo. Taki «negodni» vajenci in pomočniki se najraje oprimejo krparije, šušmarstva, ker radi pomanjkanja strokovnega znanja in izurjenosti ne najdejo drugje zaslužka.
Zaradi tega pazimo na naš naraščaj! Sprejemajmo vajence, ki bodo imeli veselje do obrta pa tudi zmožnosti.	Josip Rebe k.
Začasni gospodarski svet.
Minister za finance g. dr. Bogdan Markovič bo predložil te dni ministrskemu svetu in finančnemu odboru Narodne skupščine v odobritev uredbo o ustanovitvi začasnega gospodarskega sveta pri ministrstvu trgovine in industrije. Ta uredba je izdelana na podlagi člena 314. finančnega zakona za leto 1927. ter 1928. in sklepa ministrskega sveta z dne 5. maja 1927. Po tej uredbi bo imel začasni gospodarski svet predvsem nalogo, da bo sodeloval pri urejanju državnega gospodarstva.
Člane začasnega gospodarskega sveta postavlja minister za trgovino in industrijo, in sicer enajst članov na predlog trgovskih, obrtniških i,n industrijskih zbornic tako, da bo vsaka zbornica zastopana po enem članu, enega člana na predlog Centrale industrijskih korporacij v Beogradu, enega člana na predlog Centrale rudarskih organizacij v Beogradu, enega člana na predlog Udruženja bank v Beogradu in enega člana na predlog Zveze denarnih in zavarovalnih zavodov v Zagrebu, dalje po enega člana na
predlog poljedelskih organizacij, in sicer: Glavnega saveza srbskih poljedelskih zadrug v Beogradu, Sa-veza hrvatskih poljedelskih zadrug v Zagrebu, Zadružne zveze v Ljubljani, Saveza poljedelskih zadrug v Sarajevu in Glavnega zadružnega saveza v Beogradu ter končno enega člana na predlog Centralnega tajništva delavskih zbornic v Beogradu.
Poleg teh delegira lahko ministrstvo za trgovino in industrijo, za finance, za promet, za poljedelstvo in vode, za šume in rudnike, za socialno politiko in za agrarne reforme v začasni gospodarski svet po enega člana.
Funkcijska doba članov začasnega gospodarskega sveta traja eno leto. Člani imajo brezplačno vožnjo, če potujejo na poziv ministrstva za trgovino in industrijo na seje gospodarskega sveta.
Minister za trgovino in industrijo poskrbi za čimprejšnjo izvolitev članov, najkesneje pa mesec dni, ko stopi uredba v veljavo.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani bo po tej uredbi zastopana v začasnem gospodarskem svetu po enem članu. Ker pa novoizvoljena zbornica še ni sklicana, naj bi se izvolitev člana za gospodarski svet izvršila v sporazumu s trgovskimi, obrtniškimi in industrijskimi osrednjimi organizacijami v Sloveniji.
Kriza v bolniškem zavarovanju.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani nam je poslal naslednji dopis s prošnjo, da ga objavimo:
«Okrožni urad za zavarovanje delavcev je vedno vpošteval splošno gospodarsko krizo in težkoče posameznih podjetij, zato je dovoljeval najdalekosež-nejše olajšave pri odplačevanju zaostankov in plačevanju tekočih predpisov. Pri nepravočasnem plačilu prispevkov se ni posluževal kazenskih določil zakona. To razumevanje urada pa žal ni našlo potrebnega vpoštevanja in razumevanja na strani delodajalcev za naloge in dolžnosti urada. Plačilne olajšave so podjetja in delodajalce zavedla k temu, da ne plačujejo redno niti obrokov niti rednih prispevkov in s tem puščajo urad brez potrebnih dohodkov. Zaostanki se množe, redna vplačila znatno padajo, podjetja obročna odplačila dosledno zavlačujejo. Ne vplačujejo niti onega dela prispevkov, katerega so odtegnili od plač zavarovancev. Vse to ima za posledico, da je bolniško zavarovanje prišlo v težke prilike. Pod takimi razmerami ne more delovati nobena gospodarska institucija. Neprestano dolgotrajno uterjavanje prinosov stalno zvišuje upravne stroške, ki zopet padejo nazaj v breme delavcev in delodajalcev. Vsako olajšanje bremen je izključeno, nasprotno je podana potreba bremena zvišati. Ta situacija povzroča, da zavarovalna institucija ne more poravnati svojih neodložljivih tekočih obveznosti niti napram članom, niti napram drugim upnikom. Naravno in 'razumljivo je, da naše zavarovanje pod takimi prilikami mora hirati v škodo delavcev in delodajalcev.
Redni dohodki bolniškega zavarovanja so se skrčili na minimum, ki daleko ne zadošča za tekoče in nujne obveznosti. Ne zadoščal bi niti za najskrom-nejše zakonite dajatve, tudi ako bi bi! sedanji zakon
v pogledu dajatev znatno poslabšan. Ta pojav opozarja k poostritvi vseh kazenskih predpisov in k znatnemu zvišanju vseh kazni in pa k strogemu izvajanju že obstoječih predpisov. To zahtevajo naše socialne in gospodarske dolžnosti. Zavarovanje ni fiskalizem, ono je pomoč v potrebi, katera je neodložljiva.
Iz teh razlogov daje urad v vednost, da je v interesu bolnih zavarovanih članov in v interesu rednih plačnikov nujno prisiljen, da z vso strogostjo vztraja na vseh sredstvih, ki mu jih daje sedanji zakon v svrho izterjanja dolžnih prispevkov na razpolago, in da ne more dovoljevati .nobenih olajšav več, ker je to imelo za posledico le še večje kupičenje zaostankov in je povzročilo padanje vestnosti in odgovornosti napram bolnim delavcem in nameščencem. Dohodki bolniškega zavarovanja so proračunjeni tako, da krijejo sproti redne v zakonu utemeljene izdatke, ki nujno nastajajo vsaki dan. Vsi dohodki se sproti kon-sumirajo. Bolniško zavarovanje ne razpolaga z nobenimi rezervami, in more biti zato vsak zastoj v dohodkih uničujoč in nedoglednili posledic za zdravljenja in pomoči potrebne zavarovance.
Ako bodo delodajalci radi nerednega vplačevanja prispevkov utrpeli materijelno škodo in imeli stroške, bo to le posledica zanemarjanja dolžnosti zakona o zavarovanju delavcev.
S tem urad nujno opozarja vse delodajalce, da se z vso resnostjo zavedajo dolžnosti napram svojim obolelim in pomoči potrebnim uslužbencem in plačilo zavarovalnih prispevkov smatrajo izmed vseh javnih dajatev za najbolj nujno in neodložljivo.*
Raba električne sile v obrtu.
(Nadaljevanje.)
Prepričan sem, da bi se obilo odjemalcem lahko dobavljal tok ob času, ko se struja ne rabi za razsvetljavo, niti za pogon motorjev, to je ponoči, in sicer od 22. ure zvečer pa do 6. ure zjutraj. Ob tem času deloi počiva ter so elektrarne komaj z eno desetino svoje kapacitete izkoriščane. Koliko koristi bi imele, ako bi oddajale nočni tok po znižani ceni v te svrlie. Osobito bi vodne centrale dobro pokrenile ter ne pustile «belo oglje* mimo sebe brez haska bežati.
V Sloveniji je več malih central na vodni pogon, ki bi jim nočni zaslužek prišel vrlo dobro v račun, zadovoljne bi bile same in njih odjemalci. Tudi centrale na črno oglje bi svojo rentabiliteto dvignile, ako bi njihovi parni stroji vedno polno in enakomerno obteženi tekli, ker je le v tem primeru gospodarski učinek kaloričnih strojev na višku.
Mala priključna vrednost posameznih aparatov bi omrežij nikakor ne obremenjevala. Posamezni transformatorji bi isto tako za velike centrale predstavljali manjše breme, ker bi percentualno več toka izkoriščali. Sedanje ravnovesje med bakrom in železom pri transformatorju bi se na korist bakra prevrglo, kar bi pomenjalo večje dohodke elektrarne.
Avtomat za gretje vode, ki ima 1 KW priključne vrednosti. more v osmih urah 100 litrov vode segreti na 80" C. Ta množina v mnogih gospodarstvih zadostuje za celodnevno rabo. Ponoči bi se voda segrela, podnevi pa rabila. Ako stane tok 8 par ena kilov/attna ura, bi znašal izdatek za 100 1 segrete vode 64 par. Imenovana cena je pa še tudi dokaj visoka.	i
Avtomati za navedene svrlie so danes še dragi, ali imajo pa dober gospodarski učinek 85 do' 90%. Za kopal-
nice bi bil tak avtomat idealen. V bodočih novih stanovanjih gotovo nikjer ne bo manjkalo kopalnice tudi v hišah na deželi. Električna kurjava je pri nas isto radi visokih tokovih cen še malo razvita. Ali to še vse gotovo pridte; elektrika bo v poslednji koči nenadomestljiva služkinja. ki bo opravljala najtežja dela gospodarju, pomagala gospodinji, zvečer pa jim delala zabavo in pela koncerte ter jih ponesla v kraje, kjer nikdar niso bili.
(Nadaljevanje sledi.)
Obrtništvo, na plan!
Splošna gospodarska kriza je dovedla naše gospodarske kroge skoroda do popolne apatičnosti. Osobito pa je postal naš obrtnik v očigled težkega gmotnega položaja nedostopen za smotreno stanovsko organizacijo. Že njegovo prvotno naziranje za svoje stanovske organizacije je bil prvi kamen spod-tike, da se ustanova za njegov ugled in povzdigo ni hitrejše razvijala. Malo idealnih in nesebičnih borcev ne zmore celotnega dela, ki ga zahteva dovršena organizacija, če niso deležni vsestranske opore vsakega posameznika. V naši ožji domovini imamo na tem polju nebroj žalostnih skušenj. Jasno sliko nam kaže naše nezanimanje in površnost v stanovski organizaciji, v večini obrtniških društev. Le redka so društva, kjer se dobi peščica požrtvovalnih in delovnih članov.
Naša društvena organizacija sloni na prostovoljni, udruževalni podlagi, nasprotno pa imamo zadruge kot zakonito določene strokovne ustanove. Zaradi tega ni nikakega povoda za mnenje, da ni potrebe obrtniku organizirati se še prostovoljno v obrtniških društvih. Obrtniško društvo stremi po združenju vseh obrtnih strok, katerim je deviza — stanovska zavest. Priznati moramo, da si marsikdo misli, češ, kaj mu hasne organizacija, od katere nima nikakih materijelnih koristi. V današnji dobi, ko je vsak posameznik samemu sebi najbližji, v času egoizma, katerega največja nosilca, če vzamemo v račun stanovsko organizacijo, sta baš trgovec in obrtnik, se pač ni nadejati večjih uspehov. Vendar iz tega zatišja mora iti naše obrtništvo na plan! Ne zadostuje napredku v razvoju današnje visoke tehnike, da vodi obrtnik svoje življenje po starem receptu, ki mu ga je zapustil še praded, to, da pretiči ves dan v delavnici, a na večer pa pozabavlja v gostilni čez težke čase. To je ono povsem napačno pojmovanje.
Koliko lahko nudi obrtniško društvo svojemu članstvu! Stvarna predavanja o moderni sodobni tehniki, o gospodarskem razvoju drugih naprednih držav, svetovne zanimivosti, pojasnjene v preprosti besedi ali sliki, popisi gospodarskih razstav, velesejmov v inozemstvu itd. Pereča vprašanja narodnega gospodarstva, socialna zakonodaja so važne zadeve vsakega posameznega obrtnika. Kje so pa še čitalnice in drugo. Tu je prostrano polje raznih prijateljskih razgovorov, treba je le dobre volje in jeklene vztrajnosti. Otresimo se, tovariši, naše brezbrižnosti, oklenimo se obrtniških društev; vsak naj pomaga s svojim sodelovanjem k vsesplošnemu napredku.
Prihodnje dni ima Obrtniško društvo v Ljubljani svoj redni letni občni zbor. Vabimo Vas, tovariši, da se tega občnega zbora v častnem številu udeležite. Pridite in prepričajte se o vsestranskem delu, ki ga je to agilno društvo razvilo. Kdor še ni član, naj se prijavi, da se pokaže zavednega
v tej veliki obrtniški družini. Obrtniškemu društvu pa iskreno čestitamo na njegovi marljivosti in mu kličemo: Naj živi in se razvija za boljšo bodočnost obrtništva!
Pravila »Obrtniške Samopomoči Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani".
§ i.
Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani ustanovi na podstavi člena 2., točke g), zvezinih pravil «Obrtniško samopomoč Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani», ki ima namen, po smrti članov dati zakonitim dedičem podporo, da se obvarujejo pred najbližjo stisko in bedo, ali pa da umrlim članom preskrbi pogreb na svoje stroške.
§ 2.
Sedež «Obrtniške samopomoči Zveze obrtnih zadrug» je v Ljubljani.
§ 3.
Po članovi smrti in po sprejemu uradnega mrtvaškega lista ter sprejemnega lista izplača «Obrtniška samopomoč Zveze obrtnih zadrug» zakonitim dedičem tolikokrat po 5 Din, kolikor šteje «Samopomoč» članov. Pri izplačilu posmrtnine se štejejo za člane samo oni, ki so poravnali vse prispevke za prejšnje smrtne primere.
Če si je umrli član jia nepravilen način pridobil članstvo in je vodstvo «Samopomoči» zaznalo, da je bil že ob sprejemu bolmi ali zbog tega celo nesposoben za delo, ali če se je po sprejemu zvedelo, da so v pristopni izjavi navedeni podatki neresnični, in v vseh primerih, ki dajejo povod upravičeni sumnji, da si je član sam ali potom drugih na zvijačen način in s kršitvijo teh pravil pridobil članstvo, je vodstvo «Samopomoči» upravičeno, odreči svojcem popolno ali pa delno izplačilo posmrtnine.
Pravico do podpore imajo:
1.) članova .vdova, oziroma vdovec članice;
2.) po članu vdovcu, oziroma po članici vdovi, otroci;
3.) po članih, ki nimajo otrok ali niso oženjeni ali omo-ženi, zakoniti dediči, katere imenuje član v sprejemni listini ali v posebnem pismu vodstvu «Samopomoči». Ako se oženi, oziroma omoži član, izgubi ta izjava veljavo, če se glasi v korist kaki drugi osebi nego ženi, oziroma možu, in če po svoji oporoki ne odloči drugače. Ako ni zakonitih dedičev ali pa če se odpovedo podpori, pripada vsa dediču določena gotovina rezervnemu skladu.
Odstop ali cesija članovim dedičem pripadajoče podpore ni mogoča ter se tudi ne more rubiti.
§ 4.
Vsak član plača po smrti člana donesek za prihodnji primer smrti. Za prve tri primere plača pri sprejemu ,v «Samopomoč». Pri sprejemu plačani prispevki za tri smrtne primere tvorijo rezervni sklad.
Plačati se mora tekom enega meseca po članovi smrti, ki se razglasi v «Obrtnem Vestniku», oziroma se naznani članom na njih stroške po pošti.
Ako se primeri smrti ponavljajo pogosto drug za drugim, je treba te zneske na poziv vodstva odposlati v 14 dneh, oziroma tudi v enem tednu po smrti.
Člani, ki ne plačajo v teh obrokih dolžnih zneskov s pristojbinami vred, se izključijo po trikratnem brezuspeš-
nem pismenem opominu v navadnih razmerah v vsakokratnih presledkih po 14 dni, a v nujnih primerih po en teden ter izgube vse pravice elanov.
§ o.
Vpisnina znaša za člana do 45. leta starosti 10 Din, od 45. leta starosti pa 25 Din in se nalaga v rezervni sklad. Za kritje upravnih stroškov plača vsak član pri prvem smrtnem primeru v letu od občnega zbora določeno letnino.
§ 6.
Člani morejo biti samostojni obrtniki ali obrtnice, žene obrtnikov, otroci nad 18 let ter starši obrtnika ali obrtnice.
Kdor hoče pristopiti kot član k «Samopomoči», mora izpolniti pristopno izjavo. Pristojna zadruga ali pa županstvo mora na pristopni izjavi potrditi, da so v pristopni izjavi navedeni podatki resnični.
Do 45. leta starosti se sprejemajo člani, če predlože pristopno izjavo in potrdilo zadruge ali županstva; od 45. leta starosti pa morajo predložiti pristopno izjavo, potrjeno od zadruge ali županstva, in pa zdravniško spričevalo. Za svojce obrtnikov ali obrtnic, starih nad 45 let, se določa karenčna doba enega leta.
Priglašenec postane član «Obrtniške samopomoči^ šele tedaj, ko ga je sprejel odbor v svoji seji.
O sprejemu za člana sklepa odbor po predložitvi pravilno opremljene pristopne izjave, odnosno na podlagi predloženega zdravniškega spričevala, ter ko je vplačana vpisnina, letnina in prispevek za prve tri smrtne primere.
Izključeni in prostovoljno izstopivši člani morejo zopet vstopiti v «Samopomočs>, če doplačajo vsa od izstopa, oziroma izključitve zaostala vplačila. Vendar pa morajo nanovo predložiti pristopno izjavo in, če je v zmislu § 6., odstavka 3., potrebno, tudi zdravniško spričevalo; pa tudi v tem primeru mora sklepati o sprejemu odbor.
Če odbor kakega priglašenca ne sprejme, mu ni treba navesti vzrokov. Dotične pritožbe razsoja občni zbor «Samopomoči».
8 7.
Člani, ki so odložili obrtni list, ostanejo še nadalje člani, dokler izpolnjujejo svoje dolžnosti.
V primeru epidemije, vojne in v vseh drugih izrednih razmerah, ki povzročajo pogosto umrljivost članov, izplača «Samopomoč> svojcem umrlih članov posmrtnino v višini stroškov navadnega pogreba ali pa nosi sama pogrebne stroške, dokler je na razpolago kritje.
V vseh teh primerih se sprejemanje novih članov prekine.
Ako je član mobiliziran in ne more izvrševati svojih članskih dolžnosti, se ne izključi, temveč se v primeru njegove smrti izplača svojcem posmrtnina po odtegnjenih zaostalih vplačilih, če se pa vrne, mora doplačati vsa zaostala vplačila. To pa velja le za mobilizacijo v mirnem času (orožne vaje).
Prostovoljni izstop iz članstva se mora pismeno javiti vodstvu.
Prostovoljno izstopivši in izključeni člani morajo doplačati vsa zaostala vplačila do dneva svojega izstopa; izterjati se morejo tudi upravnim potom.
§ 8-
«Obrtniško samopomoč Zveze obrtnih zadrug» vodi odbor, obstoječ iz 10 članov, 6 namestnikov in 2 računskih preglednikov. 6 odbornikov, 3 namestniki in 2 računska preglednika ter njiju namestnik morajo imeti svoje stalno bivališče v Ljubljani. 6 odbornikov in 3 namestniki morajo biti obenem člani načelništva Zveze obrtnih zadrug.
V Ljubljani stanujoči odborniki tvorijo eksekutivo. Odbor se voli vsaka tri leta z vzklikom, če pa večina na občnem zboru navzočih članov zahteva, pa po listkih. Odbor voli iz svoje srede predsednika, podpredsednika, tajnika in blagajnika. Letni računski zaključek in bilanca se predlagata v pregled in odobritev obrtnemu oblastvu.
§ 9.
Občni zbor «Obrtniške samopomoči Z,veze obrtnih za-drug» se vrši vsako leto v prvi polovici leta. Odbor je dolžan, vabiti vse člane vsaj 14 dni pred vršitvijo in jim naznaniti dnevni red.
Za sklepčnost občnega zbora je potrebna navzočnost ene petine člano.v. Če pa občni zbor ob napovedani uri ni sklepčen, se more ta vršiti eno uro kesneje brez ozira na število navzočih članov.
Na občnem zboru se razpravlja le o onih predmetih, ki so na dnevnem redu. Samostojni predlogi članov se postavijo na dnevni red le tedaj, če se jih je vložilo pismeno vsaj osem dni pred občnim zborom vodstvu «Samo-pomoči».
Izredni občni zbor se vrši, kadar smatra vodstvo to za potrebno, ali pa, kadar zahteva sklicanje izrednega občnega zbora najmanj ena desetina članov.
§ 10.
Spore «Samopomoči» med člani razsodi razsodišče. Vsaka stranka voli dva zastopnika izmed članov in ti volijo enega predsednika.
§ 11.
O razpustu «Samopomoči» sklepa občni zbor. Za razpust morajo glasovati štiri petine na občnem zboru navzočih članov.
§ 12.
I
Ako preneha «Samopomoč» prostovoljno, ali če jo razpusti oblastvo, pripade vsa njena imovina v upravo Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani. Če se v teku desetih let po prenehanju ali razpustitvi «Samopomoči» ustanovi v okviru Zveze obrtnih zadrug ustanova z enakimi cilji, pripade imovina njej. Po preteku desetih let pa pripade premoženje Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani, ki ga mora uporabiti v podporo onemoglim obrtnikom in obrtnicam.
Iz organizacij.
Obrtniško društvo v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v četrtek dne 9. junija ob 20. uri v restavracijskih prostorih ge. Mrakove na Rimski cesti. — Vabimo vse članstvo in prijatelje društva, da se tega zbora v častnem številu udeleže. — Odbor.
Zlet obrtnega naraščaja iz Tržiča v Zagorje ob Savi. Dne 3. maja t. 1. je priredil obrtni naraščaj iz Tržiča pod vodstvom g. ravnatelja Lajovica in učiteljskega zbora tamošnje šole zlet v Zagorje. Udeležilo so ga je tudi večje število mojstrov. Zagorsko obrtništvo je po svojih zastopnikih že na postaji pozdravilo došle goste ter jih je tudi potem ves čas spremljalo in jim razkazovalo industrijske naprave in druge zanimivosti zagorske okolice. Po večerji se je vršil v prostorih obrtno-nadaljcvalne šole skupen sestanek, katerega se je v jako lepem številu udeležilo tudi obrtništvo. V imenu obrtnega društva v Zagorju je pozdravil zletnike tov. Ivan Bajcar, ki je izrazil veselje nad obiskom. Zletniki naj odnesejo iz Zagorja najlepše spomine. Sledilo je še več nagovorov in zahvala ravnatelja g. Lajovica za nadvse prisrčen sprejem. Po
zaključku sestanka so se vajenci porazdelili na dodeljena stanovanja, za katera je brezplačno poskrbelo' zagorsko obrtništvo.
Zlet Obrtniškega društva na Jesenicah. V nedeljo 22. maja se je vršil zlet. ki ga je priredilo obrtniško društvo na Jesenicah v Mojstrano, k Peričniku in na Dovje. Kljub temu, da vreme ni bilo baš sijajno, se je zbralo lepo število zavednega gorenjskega obrtništva, da preživi skupno v prijetni zabavi dan pod našimi mogočnimi gorskimi velikani. Na Dovjem je zletnike sprejelo domače obrtništvo z novo mojstransko godbo. V hotelu «Triglav» je tov. Paulus pozdravil zletnike z lepim nagovorom, g. Rabič pa s par streli iz topiča. Po zajtrku so odkorakali zletniki z godbo k slapu Peričniku, kjer se zlasti oni, ki so prvič obiskali ta kraj, niso mogli načuditi njegovi krasoti. Društveni predsednik g. Gogala je pozdravil zletnike, opominjajoč jih, naj v obrtniškem pokretu kljubujejo vsem težkočam in borbam prav tako1, kakor to sivo skalovje kljubuje viharjem in burji ter naj čuvajo1 svoje pravice in svoj ugled, kakor naš mogočni Triglav čuva in brani našo lepo domovino. Razpoloženje zletnikojv' se je dvignilo, čeprav so temni oblaki opominjali k odhodu. Ob 3. uri popoldne se je pričelo v prostorih tov. Paulusa na Dovjem lepo slavje, ki je pokazalo, kako naše obrtništvo! ceni zasluge in delo onih mož, ki so dolga desetletja zastavili vse svoje sile v obrambo in organizacijo obrtništva. Obrtno društvo na Jesenicah je izročilo starosti slovenskega obrtništva, načelniku Zveze obrtnih zadrug g. Eng. Franchettiju častno, iz brona umetniško izdelano spominsko plaketo. Predsednik g. Ivan G o g a 1 a je v lepem govoru očrtal zasluge g. Franchetti-ja in mu nato izročil plaketo. Mala deklica je z ljubkim nagovorom izročila slavljencu šopek planinskega cvetja, g. Josip A m b r o ž i č, naš stari organizator gorenjskega obrtništva, pa je poživljal zletnike k solidarnosti. Globoko ginjen se je g. Eng. Franchetti zahvalil za tako nepričakovano počastitev. Temu lepemu slavju je sledila prijetna zabava. Medtem pa so se zavili gorski vrhovi v gosto megla, pričel je padati dež, ki pa ni mogel odgnati dobre volje naših zletnikov. — Naj bi temu lepemu zletu sledili še drugi!
Obrtna zadruga oblačilnih strok za sodni okraj} Ormož
priredi v Ormožu pod vodstvom strokovnega učitelja Urada za pospeševanje obrta v Ljubljani prikrojevalne tečaje za čevljarje, krojače in šivilje. Prikrojevalni tečaj za čevljarje se bo otvoril v sredo 8. junija t. 1. Za krojače in šivilje pa se boi vršil pozneje.
Zadruga ključavničarjev v Ljubljani sporoča, da se bo vršila praktična vajeniška preizkušnja v nedeljo! 12. junija t. 1. ob 9. dopoldne v delavnici tvrdke Weibl. Vajenci, katerim poteče učna doba do 29. avgusta t. 1., naj vlože lastnoročno pisane prošnje pri zadružnem načelniku Ivanu Breskvarju. Kot preizkuševalno1 delo se dioloča za vajence stavbnega ključavničarstva izdelava štedilnega stojala — sprednji del — kompletno, za eno pečnico; za vajence strojnega ključavničarstva pa izdelava prečnega primoža (Reifkloben). Preizkuševalno1 delo morajo izgotoviti vajenci sami in ga prinesti s seboj k praktični preizkušnji dne 12. junija t. 1. Običajni mesečni sestanek se bo vršil kljub preizkušnji v nedeljo, dne 12. junija t. 1. v zadružni pisarni, Beethovnova ulica 10, pritličje, levo. Zunanji člani, ki so z razširjenjem zadruge na sodni okraj ljubljanski postali elani zadruge, se opozarjajo, da predlože učne pogodbe vseh svojih vajencev in opozore one, ki jim je učna doba že potekla, ali pa jim poteče' do129. avgusta 1.1., da se prijavijo k preizkušnji v zmislu zgornjih navodil. Opozarjamo pa zunanje člane ponovno, da zadruga ne bo priznala učne dobe vajencem, ki ne bodoi pravilno pri-
glašeni z učnimi pogodbami. Vsaka opustitev prijave vajenca bo imela za učnega gospodarja nedogledne posledice in je vsak osebno odgovoren za škodo, ki bi jo s tem imel vajenec. — Načelstvo:.
Občni zbor Pokrajinske zadruge fotografov za Slovenijo v Ljubljani se je pod predsedstvom načelnika g. Frana Grabjeca vršil dne 27. maja 1.1. ob 11. dopoldne v salonu hotela «Lloyd» v Ljubljani. Občnega zbora se je udeležiloi 25 zadružnih članov, za obrtno oblast g. Fran Celiun, za Zvezo obrtnih zadrug pa I. Kaiser. Poi čitanju zapisnika zadnjega občnega zbora je podal zadružni načelnik načelstveno poročilo. Podnačelnik g. Hugon Hibšer je poročal o savezu jugoslovanskih fotografov, ki ima svoj sedež v Beogradu. Zadruga je formalno že pristopila kot članica k savezu. Predsednik saveza je Dušan Živo-jinovič, ki je načelnik udruženja fotografov v Beogradu in narodni poslanec. Prvi občni zbor saveza se bo vršil predvidevno meseca julija t. 1. v Zagrebu. Blagajniško poročilo izkazuje v preteklem letu 12.141 Din dohodkov in 9462 Din izdatkov1. Proračun za leto 1927 pa izkazuje 8305 Din dohodkov in ravno toliko izdatkov. — Zadružna doklada za leto 1927. se je določila na 80 Din. — Pri »Raznoterostih* se je obširno razpravljalo1 o šušmarstvu in ukrepih, da se to1 zlo zatre, nakar je zadružni načelnik zaključil občni zbor.
Vajeniška in pomočniška razstava v Trbovljah. V nedeljo 22. maja t. 1. se je slovesno otvorila vajeniška in pomočniška razstava, katero je priredilo' obrtniško društvo1 v Trbovljah. Vršila se je v salonu restavracije Fortc na Vodah. Že prvi dan je obiskalo razstavo čez 3000 ljudi, pa tudi ostale dni je bil obisk jako dober. Razstava pa je bila tudi res lepa. Učni mojstri, pomočniki in vajenci so se potrudlili, da pokažejo na razstavi kar največjo popolnost izdelkov. Obrtno-nadaljevalna šola je z jako1 lepimi šolskimi deli pokazala, kako važno vlogo igra pri izobrazbi obrtnega naraščaja. — Na razstavi so bile prav dobro zastopane zlasti slikarska, mizarska, čevljarska, kleparska, ključavničarska, krojaška in damsko-krojaška stroka. Dne 26. maja t. 1. pa se je vršila slovesna zaključite v razstave. Vajenci in vajenke soi se zbrali v razstavnem prostoru, nakar je tajnik Zveze obrtnih zadrug g. 1. Kaiser častital prirediteljem, obrtno-nadaljevalni šoli in naraščaju k tako lepo uspeli razstavi. Predsednik obrtniškega društva v Ljubljani g. Josip Rebek pa je izrazil svoje častitke v imenu ljubljanskega obrtništva. Razdelile so se nato diplome, priznanja in nagrade, nakar je župan g. Siter zaključil prvo vajeniško in pomočniško razstavo. Trboveljsko obrtništvo je s to prireditvijo1 javno pokazalo, da stopa v vrste obrtništva, ki se strumno bori ne le za svoje gospodarske interese, temveč da posveča vso pažnjo in važnost tudi izobrazbi svojega naraščaja. Razstava je v moralnem oziru dosegla popoln uspeh in je navdušila naraščaj. Tudi občina, ki je poklonila razstavi lepo subvencijo, je pokazala zanimanje za svoj obrtni naraščaj. Prireditev je bila v vsakem’ oziru lepa in zasluži tako obrtno društvo samo, kakor prireditelji, zlasti društveni predsednik g. Miha Koren, tajnik g. Ante Šuntajs, nadvse agilni odborniki društva in učiteljstvo obrtno-nadaljevalne šole vso hvalo in priznanje. Želimo, da bi tej prvi lepo uspeli prireditvi sledila druga, ki naj vzbudi tudi vse one, ki pri prvi razstavi niso sodelovali.
Občni zbor Zadruge knjigovezov v Ljubljani. Dne 16. maja 1.1. ob pol štirih popoldne se je vršil v prostorih restavracije Bončar v Ljubljani redni letni občni zbor zadruge knjigovezov. Udeležilo! se ga je 15 članov. Občni zbor je vodil zadružni načelnik g. Ivan Jakopič, ki je podal kratko načelstveno poročilo, na kar je tajnik gospod Smrekar poročal oi delovanju zadruge tekom pre-
teklega leta. Blagajniško poročilo, ki se je predložilo zadružnim članom, se je vzelo na znanje in se je odboru podelil absolutorij. Pri volitvi odbora so bili izvoljeni gg.-, Ivan Jakopič, Ivan Bonač, I. Smrekar, Maček, Pogačnik in Dežman; za namestnika pa gg.: Požgaj in Šifrer. Za člane preizkuševalne komisije so bili izvoljeni gg.: Jakopič, Janežič, Maček in Dežman. Po nekaterih pojasnilih je zadružni načelnik nato zaključil lepd uspeli občni zbor.
Razno.
Zahvala. Povodom zleta, ki ga je priredilo Obrtniško društvo na Jesenicah dne 22. maja t. 1. v Mojstrano, k Peričniku in na Dovje, me je presenetilo društvo s tako prisrčnim slavjem, da mi je v prijetno dolžnost, da se prirediteljem najtopleje zahvalim. Presenečen sem bil. da se me je naše vrlo gorenjsko obrtništvo' v dneh, ko s ponosom zrem na lepo razcvitajočo se organizacijo, spomnilo s tako krasnim spominskim darilom. Simbol, vtisnjen na spominski plaketi, mi je bil vodnik v onih časih, ko je slovensko obrtništvo iskalo še pota k združitvi, ta simbol je moja in nas vseh vroča želja, da se v slogi in bratstvu strnemo v strumne vrste, ki bodb prinesle obrtništvu lepše čase. Vrlemu gorenjskemu obrtništvu, zlasti predsedniku obrtniškega društva g. Ivanu Gogali, g. Josipu Ambrožiču in g. Paulusu, kakor tudi deklici za lep nagovor in šopek cvetja — mojo najpri-srčnejšo zahvalo! Videl sem, da ono seme, katerega smo sejali pred 20. in 30. leti rodi dobre, plemenite sadove — ginjen sem bil, — pa kako naj dam več, kakor da vsem ponovno izrekam najlepšo hvalo. — V Ljubljani, 25. maja 1927. — Engelbert Franchetti.
Jubilejna efektna loterija Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Zveza obrtnih zadrug v1 Ljubljani je sklenila prirediti v letošnjem letu povodom svojega 251etnega obstoja efektno loterijo in je s pripravami že pooblastila poseben odsek.
Centrala Obrtne banke SHS v Beogradu in glavna; podružnica v Zagrebu sta dne 23. maja t. 1. pričeli s svojim poslovanjem. V doglednem času se bo otvorila tudi podružnica v Ljubljani in za njo ekspozitura v Mariboru.
Obrtniški dom v Beogradu. V nedeljo 22. maja se je izvršila v Beogradu svečana otvoritev obrtniškega doma. Zgradba stoji v Skopljanski ulici in stane 3 milijone dinarjev. Obrtniške organizacije v Beogradu so zbrale lj milijon 228.500 Din, med temi je prispevala obrtniška zbornica 500.000 Din. Za ostalo vsoto pa je najela uprava obrtniškega doma cenen kredit. V domu bodo nastanjene poleg obrtniške zbornice tudi vse druge obrtniške organizacije, kakor tudi obrtna banka. Beograjsko obrtništvo je lahko ponosno na svoj dom in to tem bolj, ker ga je zgradilo s svojimi močmi. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani je poslala povodom otvofitve doma brzojavne čestitke.
Glavna skupščina Saveza hrvatskih obrtnika v Zagrebu se bo vršila letos o binkoštih, 5. in 6. junija, v Požegi. Prihodnje leto pa bo praznoval savez 201etnico svojega obstoja.
Poljski industrijci obiščejo na svojem potovanju po Jugoslaviji tudi Ljubljano, kamor prispejo dne 13. junija ob 7. uri 34 min. zjutraj in odpotujejo 14. junija ponoči.
Vpisovanje na Tehniški srednji (obrtni) šoli v Ljubljani. Na Gradbeni, Strojni in Elektrotehniški srednji šoli, na Strojni in Elektrotehniški delovodski šoli in na Ženski obrtni šoli se bo za šolsko leto 1927/1928 vršilo vpiso-
vanje v prve letnike dne 30. junija od 8. do 12. Ker bo letos mogoče sprejeti le nizko omejeno število učencev (učenk), vabi ravnateljstvo, da se učenci že od danes naprej pismeno prijavljajo za sprejem. Prijavam naj priložijo zadnje šolsko izpričevalo in znamke za odgovor. V prijavi naj zlasti navedejo, ali so bili že prejšnje leto prijavljeni, a ne sprejeti. Ravnateljstvo bo od prijavljen-ccv izbralo take z najboljšimi šolskimi uspehi, oziroma z najdaljšo obrtniško prakso1. Sprejem, oziroma pripustitev k sprejemnemu izpitu bo odločen in objavljen šele ob sklepu vpisovanja dne 30. junija. Tedaj naj se zglasijo v šoli vsi prijavljenci, ki niso bili že prej pismeno zavrnjeni. Sprejemni izpiti se bodo vršili dne 1. julija ob 8. Na Mizarski in Strugarski delovodski šoli se letos ne bodo sprejemali novi učenci. Na Gradbeni rokodelski, Kiparski in rezbarski, Keramiški in Pletarski šoli se bo vpisovanje vršilo šele po počitnicah in bodo roki kesneje objavljeni.
Papirnati drobiž se vzaine iz prometa. Minister financ je ponovil že enkrat izdano odredbo, d'a sc vzame iz prometa papirnat drobiž po 1 Din, po 50 in 25 par najkasneje do 30. septembra t. 1. Papirnati drobiž se zamenjuje za kovan drobiž pri davčnih uradih. Po preteklem 30. septembru t. I. izgubi papirnati drobiž svojo nominalno vrednost.
Kongres zbornic v Splitu. Kongres zbornic se bo vršil 7. in 8. junija 1.1. v Splitu. V eni prihodnjih številk bomo poročali o delu in sklepih tega kongresa.
Zastopstvo za razpečavanje pragov in stavbnega lesa želi prevzeti neka trgovska tvrdka v državi Uruguay. Interesentom, t. j. industrijskim tvrdkam lesne stroke, ki bi reflektirali na to zastopstvo, je naslov konzulata, kamor bi se jim bilo obrniti v to svrho, v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na razpolago.
Zastopnika za razpečavanje umetniških izdelkov iz gipsa kot okraskov za plafone in sobe vobče išče neka tvrdka iz Italije. Interesenti, ki bi se zanimali za to zastopstvo, naj javijo svoj naslov v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Odbor obrtno-nadaljevaIne šole v Hrastniku. V odbor obrtno-nadaljevalne šole v Hrastniku so imenovani gg.: Lebar za občino, ravnatelj inž. Drolc za rudnik, Košir za steklarno, Kiler za kemično1 tovarno, Malovrh za krajni šolski svet. Izmed obrtnikov sta imenovana gg. Dolinšek in Arnšk.
Omalovaževanje domačega obrtništva. Pred kratkim se je obravnavala v dnevnem časopisju zadeva radi nabave uniform za celjski mestni pogrebni zavod1. Informirali smo se o tem na pristojnem mestu in zvedeli naslednje: Predvsem bi bil v to poklican celjski mestni magistrat, vendar hoče odgovoriti krojaška mojstrska organizacija, kolikor ji je o zadevi znano. Ker so bile staro uniforme Pogrebnega zavoda že obrabljene, je bilo umestno, da se je celjski magistrat zanimal za nabavo novih. Mestna uprava se je že leta 1923. obrnila na nekega celjskega krojaškega mojstra za proračun, ki ga je tudi dobila. Na tej podlagi se je stavila postavka v to svrho v letni proračun mestne občine, čakalo pa' se je z razpisom še do julija 1925. Zelo ugodile ponudbe celjskih krojačev so bile vložene pravočasno. Iz nerazumljivih razlogov pa sc je oddaja tega dela zavlačevala do pričetka leta 1927., ko je prišel po naših informacijah potnik dunajske tvrdke Tomler Amor ter prevzel to dobavo. Ni nam sicer znano, pod kakimi pogoji, govori se pa, da se je plačalo samo carine več, kakor bi znašala polovica zneska celjskih ponudnikov. Po cenitvi zapriseženih izvedencev pa so te uniforme majhne vrednosti ter ne pristajajo in so se morale dati celjskemu krojaču v popra-
vilo. Poudariti moramo, da to delo ni bilo v tekočem letu razpisano in tako' je naročilo, pa naj bi bilo po* komurkoli izvršeno, pravno neveljavno. Krojaška mojstrska organizacija ni raziskovala, kdo je povzročil to oddajo, ki je upravičeno razburila obrtniške kroge v Celju, pač pa se je obrnila na velikega župana mariborske oblasti s prošnjo, da se zadeva preišče ter se krivci kaznujejo. Prepričani smo, da bo veliki župan oid povzročiteljev škode zahteval vsaj odškodnino, če že ne bi razveljavil naročila. Izgovor, da se je obrnil mestni magistrat po informacije v Ljubljano, Maribor in Ptuj, ki so baje take nabave izvršili tudi na Dunaju, je tisto žalostno poglavje, ki pravi, da se oddajajo dela preko domačinov v inozemstvo' ter se poleg tega še blati domače obrtništvo, češ, saj ni zmožno takega dela. Domačega obrtnika pač poznajo, kadar gre za davke, delo in zaslužek pa se nudita tuje-rodcem. Da ovržemo sramotenje domačih krojačev, češ, da ti niso zmožni tega dela, navedemo, da so bile zadnje uniforme za prvi razred1 izdelane v Celju pred 30 leti ter so še danes porabne. To dokazuje vestnost in poštenost domačega obrta. Nehajte z zapostavljanjem domačega obrtništva!
Sprememba pravilnika o zaposlenju tujih delavcev.
Po informacijah iz ministrstva za socijalno politiko bo po novem pravilniku o zaposlenju inozemskih delavcev izdajala dovoljenja za zaposlenje pristojna oblastna inšpekcija dela (ne veliko županstvo), ministrstvo za socijalno politiko pa bo pristojno za pritožbe in spore. Glede avtomatičnega podaljšanja dosedanjih dovoljenj (do 1. julija) bo v kratkem izšla posebna naredba.
Eksekucije zaradi neplačanih davkov v letu 1926. Finančna delegacija je priobčila izkaz o eksekucijah zaradi zaostalih davkov v IV. četrtletju 1926.. ki dopolnjuje sliko o prisilnih korakih za izterjavanje davkov v letu 1926.
V letu 1926. so davčni uradi' razposlali 461.438 opozoritve-nih položnic in vročili davkoplačevalcem 114.053 opo* minov na plačilo zaostalih davkov. Rubež so' izvršili v 28.795 primerih, v katerih je znašal davčni dblg približno 52 milijonov dinarjev. Do prodaje je prišlo v 160 primerih zaradi davčnega zaostanka po 635.869 Din. Zastavno pravico na nepremičninah je dala finančna uprava vknjižiti v 394 primerih zaradi zaostalih davkov v znesku 5,510.061 Din. Na prodajo nepremičnin ni erar stavil nobenega predloga, pač pa je pristopil v 363 primerih k dražbenemu postopanju, katero so predlagali privatniki.
V teh primerih so znašali davčni zaostanki 2,156.455-55 Din. — Izkazane številke so važen dokaz za trdoto našega gospodarskega položaja, ki imperativno zahteva ne le, da se ublaži izterjevanje, ampak da se znižajo tudi davki, ki postajajo z nastopajočo konsolidacijo gospodarskih razmer vedno neznosljivejši.
Karteli v evropski industriji. Najzanimivejši pojav na svetovni gospodarski konferenci je dejstvo, da so se tam navzoči zastopniki delavstva živahno1 zavzemali za mednarodne kartele, seveda pod' javnd kontrolo, med tem ko se zastopniki industrije v tem vprašanju držijo' nekam pasivno. Delavstvo se je, kakor znano, do sedaj vedno borilo proti kartelom. Industriji nič kaj ne diši javna kontrola. Mednarodhoi karteliranje industrije se proglaša kot gospodarsko-političen sistem, od katerega pričakuje Evropa velike koristi. Seveda se iz takega sistema ne da izločiti javna kontrola (kot nadomestilo za strogi ameriški antitrustični zakon). V Evropi obstoja danes sedemnajst mednarodnih kartelov, ki so1 bili z malimi izjemami ustanovljeni šele v zadnjih štirih do desetih mesecih. Že iz tega naglega razvoja mednarodnih kartelov je razvidno, da je industrija spoznala nezmiselnost brezobzirnega kon-
kurenčnega boja in koristi mednarodnega sporazuma med posameznimi panogami industrije, ki omogoča boljše in predvsem racijonelnejše izrabljanje obstoječih produkcijskih sredstev in napredovanje v zinislu modernih produkcijskih metod. Do sedaj so bili sklenjeni nastopni mednarodni karteli: mednarodna konvencija glede sirovega jekla (jeklarski kartel, 7 držav), mednarOdUa konvencija glede litega železa (3 države), mednarodni kratel producentov tračnic (5 držav), kartel producentov železnih cevi (8 držav), konvencija glede uvoza jekla (3 države), evropski kartel za aluminij (6 držav), mednarodno udru-ženje producentov superfosfata (12 držav1), mednarodni dogovor produentov pnevmatiki (5 držav), evropski kartel za emajlirano blago (5 držav), kartel tvornic za steklenice (7 držav), evropski sindikat producentov lima (13 držav, med temi tudi Jugoslavija), mednarodna federacija špediterjev (8 držav, tudi Jugoslavija), kartel umetne svile (3 države), kartel producentov bakra (4 države, tudi Jugoslavija), kartel kalijeve industrije (2 državi), mednarodni sindikat industrije električnih žarnic (10 držav) in evropski kartel producentov lesenih vijakov (vse evropske države, ki se bavijo s tol produkcijo). — Iz gornjega je razvidno, da so samo tri panoge naše industrije zastopane v teh kartelih (industrija lima, bakra in špediterji). Kakor sc d'a sklepati iz priprav za svetovno gospodarsko konferenco1, je vprašanje karteliranja industrije ena zelo važnih točk te konference. Zatoi so se v Ženevi tudi zbrali zastopniki evropske kemične in električne industrije, kakor tudi producenti cinka in Thomasove žlindre, da se na podlagi sklepov te konference pogajajo za ustanovitev tozadevnih mednarodnih karteloiv. Pripomniti je še treba, da so ti karteli in dogovori, sklenjeni med industrijskimi skupinami posameznih držav brez sodelovanja državnih oblastev v teli državah.
Za konzorcij «Obrtnega Vestnika* Engelbcrt Franchetti.
Urednik Engelbert Franchetti.
Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani, H. Brandt.
vsaka beseda 50 par. — Najmanjši znesek 5 Din. — Oglase je plačati v aaprt} lahko tudi v znamkah. — Za odgovor je priložiti znamko.
V učbo sprejmem
takoj zdravega in pridnega vajenca. Pogoj, da je z dobrim uspehom dovršil osem-razredno ljudsko ali pa dve meščanski, ozir. srednji šoli. — Josip Rebek, ključavničarski mojster v Ljubljani.
Engelbert Franchetti
brivec
Ljubljana, Dunajska c. 20
priporoča svojim znancem in prijateljem iz mesta in dežele svojo brivnico.
Za točno in dobro postrežbo je skrbljeno. 17/26
Pozor, krojači, šivilje!
Krojaški tečaji za prikrojevanje moških in ženskih oblek; izdelovanje krojev po meri. Začetek tečaja vsakih 6 tednov. Učencem^ ki ne morejo posečati tečajev, se daje pouk s pošto potom učnih zvezkov. Absolventom se preskrbi služba. — Lastnik F. Potočnik, član Anglo-francoske krojne akademije (šole). Odlikovan v Rimu z naslovom profesorja 1.1927. Ljubljana, Stari trg 19.
Skrbno izdelovanje • •
Preobleke • •
Najnižje cene !
L. MIKUS
tvornica dežnikov
LJUBLJANA
Mestni trg St. 25.
Ustanovljeno leta 1839.
Največji izbor • •
Popravila • •
Naj nižje cene!
Stroj
cefra ter odvija
žimo in volno!
Izdelovatelj
Fran Simon
Vrhnika
Naročajte »Obrtni Vestnik44!
Kreditni zavod
za trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ulica št. 50
(v lastnem poslopju).
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana. Telefon št. 40, 457, 548, 805 in 806.
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd.
Mestna hranilnica ljubljanska
(Gradska štedionica)
ir Ljubljani
Stanje vloženega denarja preko 220 milijonov dinarjev. Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
Zlasti plačuje za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še MESTO LJUBLJANA z vsem premoženjem in davčno močjo. Ravno radi tega nalagajo pri njej tudi sodišča denar mladoletnih, župni uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar popolnoma varen.
Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice.
Ustanovljeno leta 1894
Urarske in zlatarske forniture in orodje
nudi
J. BEHRMANN I SIN
oddelek fornitur
ZAGREB, Duga ulica 16.
Prodaja samo urarjem in zlatarjem Slovensko dopisovanje
«35«35«35«35«35.35«35«35«35«35«35«35«35«35«3S«35«35«35«35«35
d«
df
«35
e«
«35
«35
.35
«3?
»3?
»3?
«3?
»3?
df
»3?
.35
«35
«35
«35
«3?
«3?
«35
«3? «3? »3? «3? «35 «35 «3? .35 «3? tj5 «3? «3? «35
Obrtna banka
o Ljubljani
Centrala:
Kongresni trg št. 4 Podružnica: C j ut o m er
Telefon št. 508	Telefon	št. 508
Račun pri pošfna-ček. zanodu u Ljubljani št. 12.051
Daje kredite u obrtne surhe, pospešuje ustanauljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izuršuje ose bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, uezane uloge po dogoooru primerno niše.
«35
«3?
«35
«3*
«3*
«3?
«3?
«3?
«3?
«3*
«35
»3?
«3?
«35
«3?
«35
.35
»3?
«3?
»3?
«35
«3?
«3*
«3?
.35
<3?
«3?
«3?
«3?
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35t35«35t35«35t35«35t35<35c»5«35t35«35«35t35«35t35t35«35«35
Kreditno društvo
| Mestne hranilnice ljubljanske
| dovoljuje posojila
na menice in kredite
v tekočem računu
vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam