“NAŠ GLAS« izide vsakega prvega, in petnajstega v mesec«. Naročnina za celo leto din 40'—, za po! leta din 20*—, za četrt leta din 10'—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. = 7 Ljpt^Janl, dne 1. apsršla 1938. Cena posamezni številki Din 3’— !~eio XX. Uredništvo: Ljubljana, Frančiškanska uiica 6/I. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravmištvo: Ljubljana, Frančiškanska uiica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467. List za državne nameščence in upokojence ^JWSi!viBseaKs^jT..^»w»-»tsE«swBa!«ssrasssa3T5t«j«B5szaH! Pravica do polne pokojnina Prinašamo prevod članka, ki ga je pred kratkim objavil zagrebški uradniški list »Naš Glas«. Ni dvoma, da bo zaradi svoje aktualnosti zanimal tudi naše bralce, ki jih mori ista negotovost in ki jih begajo isti kvaražugoni. Naj govori članek: »Pred nekaj časa so se trdovratno širile vesti, da kraljevska vlada pripravlja spremembo uradniškega zakona iz leta 1931., da je že izdelala osnutek zakona o spremembah in dodatkih in da bo prišel predmet v kratkem v obravnavo v narodni skupščini. Uslužbenci so se na prve vesti razveselili, ker pričakujejo, da so v osnutku predlogi za spremembo zakona v njihovo korist, zlasti glede vprašanja plač in doklade. Toda njihovo veselje je bilo prezgodnje, nastopilo je celo spet razočaranje, ko se je razvedelo, da se pripravlja sprememba zakona v škodo uslužbencev in da se nameravajo izmenjati nekatera osnovna načela, na katerih je utemeljen sedanji uradniški zakon. Tudi to pot se je opazila namera, da se pravice drž. uslužbencev kar najbolj skrčijo, hkrati pa da se isti oblože z novimi dolžnostmi in da se tako na neki način omeji dotok v uradniški poklic z ozirom na težje življenjske pogoje. Opazila se je namera, ki se stalno pojavlja, odkar je bilo uradniško zakonodaj stvo v letu 1923. izenačeno. in ki je ne samo v gmotnem oziru, temveč tudi glede drugih vprašanj tako poslabšala uradniški položaj, da uradniška služba že davno ne predstavlja za nikogar posebno privlačnega življenjskega poklica. Ena osnovnih uradniških pravic, ki jih zdaj hočejo omejiti, je pravica do pridobitve pokojnine. Po sedanjem zakonu ima uradnik pravico do pokojnine v določenem razmerju in ob določenih pogojih, kadar dovrši 10 let službe, pravico do polne pokojnine pa, ko dovrši 35 let efektivne službe. S spremembo, O kateri se govori, nameravajo zvišati to število službenih let na 15 in na 40 let, tako, da uradnik, če postane nesposoben za delo, preden dovrši 15 službenih let, sploh ne bi imel pravice do pokojnine, do polne pokojnine bi mu pa šla pravica šele po dovršenih 40 letih efektivne službe. V pogojih za pridobitev pokojnine bi nastala s tem občutna in vsekakor škodljiva sprememba za javne uradnike in uslužbence. Danes se hočemo omejiti samo na vprašanje pravice do pokojnine in iskreno reči, da bi bila nameravana sprememba dosedanjih zakonskih predpisov morebiti samo deloma upravičena, da so jo pa v marsičem izzvali ravno aktivni javni uradniki sami. To takole: Uradniki in uslužbenci s srednješolsko in nižjo izobrazbo začenjajo služiti že z osemnajstim, devetnajstim ali dvajsetim letom starosti. Ob rednem poteku življenja in rednih razmerah morejo z relativno polno1 sposobnostjo opravljati službo tudi do 60. leta starosti, kakor se to že zdaj zelo pogostoma dogaja v našem uradniškem staležu. Precej mnogoštevilni so celo primeri, da v teh kategorijah uradniki služijo tudi nad 40 let in da jo opravljajo pošteno, brezhibno in mnogokrat bolje od marsikaterega mlajšega uslužbenca. Vidi se torej, da ljudje, ki začenjajo službovati v mlajših letih, lahko vzdrže v službi brez kakršne koli ovire do iste meje, do katere vzdrže ljudje, ki zaradi svoje kvalifikacije nastopajo službo vsaj štiri leta kasneje. To ni nič novega in je to izkušnjo upošteval tudi že zakon o oskrbi deželnih uradnikov v bivši Hrvatski in Slavoniji, kjer je določena pravica do polne pokojnine s 40 leti, izjema je pa narejena samo za uradnike s fakultet- sko in tej slično izobrazbo, tako, da se je tem pri odmeri polne pokojnine računalo 7 mesecev službe za 8 mesecev ali skupaj 55 let. Drugo je vprašanje glede aktivnih uslužbencev s fakultetsko izobrazbo. Tudi v njihovi sredi jih je čudno visoko število, ki imajo polna efektivna službena leta po današnjem uradniškem zakonu, pa vendar ne gredo in nočejo iti v pokoj. Nočemo preiskovati razloge tega njihovega ravnanja, niti nas to ne briga, je pa značilno, da nam je nedavno neki ugledni narodni poslanec navedel take primere prav kot razlog, da je treba zvišati število let, potrebnih za polno pokojnino. Dasi smo poudarjali, da zaradi teh posameznih primerov nima pravice govoriti splošno, kakor da uradniki sami hočejo vztrajati v službi polnih 40 let, je vendar trdovratno vztrajal, da država ne sme goniti uradnikov v pokoj, če sami hočejo še služiti; če pa nekateri hočejo in morejo še služiti, naj pač služijo vsi, kar bo v veliko korist državni blagajni, ki itak želi in mora najti potrebna sredstva za izboljšanje uradniških plač. Iz uradne statistike, ki so jo objavile beograjske »Službene Novine«, podajamo nekaj podatkov o delovanju državnega sveta v minulem letu. Iz teh navedb bo razvidno, da se delo državnega sveta, ki je najvišje upravno sodišče v državi, od leta do leta množi, da pa tudi ekspeditivnost stalno pada. Videti je torej, da zvišanje taks za tožbe na drž. svet ni doseglo namena, razbremeniti delovanje tega vrhovnega upravnega sodišča, ker se je število vloženih tožb le neznatno zmanjšalo, pač pa visoke takse ostraše marsikoga, da se ne upa zasledovati svojih pravic do konca, ker ga plaši visoka taksa, ki znaša za drž. uslužbence in upokojence v večini primerov po 400 dinarjev. Glede tega bi bilo vsekakor treba vsaj za nas doseči spremembo in znižanje te takse, ki je prvotno znašala samo 100 din. Znano je namreč, da je le v premnogih primerih zaradi napačnega ali površnega uradovanja drž. uslužbenec naravnost prisiljen vložiti tožbo na državni svet, česar pa mnogokrat zaradi takse vendarle ne stori ter je tako ob svojo pravico. Vseh predmetov je bilo lani pri državnem svetu rešenih 7653, medtem ko je bilo leta 1936. rešenih 7924, a leta 1935. pa celo 9103 predmeti. Konec minulega leta je ostalo nerešenih še 4034 predmetov, dospelo je pa v letu 1937. skupno 8225 spisov. Kakor znano posluje državni svet v smislu zakona v raznih svojih, tako kot vrhovno upravno sodišče, ki razsoja v prvi instanci o tožbah proti ukazom in ministrskim rešenjem, oz. kot druga prizivna stopnja, o pritožbah proti razsodbam upravnih sodišč. Nadalje odloča državni svet pri sporih o pristojnosti, kot disciplinsko sodišče (v prvi oz. v drugi stopnji) in kot organ državne uprave. V splošnih sejah izdaja odločbe, veljavne za vse oddelke državnega sveta. Največ predmetov spada seveda v prvo skupino. Takih sporov je bilo v minulem letu dokončno rešenih 6216. Največ tožb je bilo vloženih proti ukazom in odločbam finančnega ministrstva, nato pridejo vojno, prometno, notranje, prosvetno ministrstvo itd. Skupaj je bilo vloženih 6046 tožb, od teh je bilo 2124 ugodeno. Zavrnjenih je bilo meritorno 2818 tožb, brez razpravljanja pa 1104. Glede teh se ni državni svet niti spustil v preiskava-nje ali so odločbe pravilne, ker tožbe Tako se torej dogaja, da aktivni uradniki sami, če se ne okoriščajo s pravicami iz sedanjega uradniškega zakona, dajejo pristojnim v roke orožje za okrnitev pravic, za katere se je uradniški stan toliko boril in s katerimi vendarle ogromna večina aktivnih javnih uslužbencev računa. Če bi se pri nadaljnjem izdajanju uradniških zakonov postopalo tako — denimo: lojalno — nasproti uradnikom, kakor se je pred sprejetjem uradniškega zakona iz leta 1923., ko so bile uradniške stanovske organizacije povabljene na sodelovanje pri izdelavi zakonskega načrta, smo prepričani, da bi se pretežna večina uradništva iz stanovskih, a če hočete takisto iz socialnih razlogov izjavila za ohranitev sedanjih zakonskih predpisov o pridobitvi pravice do polne pokojnine. Gotovo bi odklonila navajanje primerov službovanja preko dolžnosti kot razlog za spremembo sedanjih zakonskih predpisov, dotične tovariše bi pa opozorila, naj svoje osebne koristi podrede koristim celotnega uradniškega stanu. Gotovo bi pa zahtevala, naj se ne krši ta pridobljena pravica javnih uradnikov in naj se v tem pogledu sedanji uradniški zakon ne spreminja.« • formalno niso ustrezale. Pravilnost upravnih odločb je državni svet torej razmotril v 4942 predmetih, in od teh 2124 upravnih odločb razveljavil, kar znači 42,98 % vseh sporov. Za obnovitev upravnega spora je bilo vloženih lani 73 tožb, od teh je bi- Ker je finančno ministrstvo opazilo, da pri odmeri osebne in rodbinske pokojnine drž. uslužbencev in njihovih družin večkrat podrejeni uradi ne predlagajo s prošnjami vseh potrebnih listin, zaradi česar se odmera pokojnine včasih zavleče tudi za več mesecev, je splošni oddelek fin. ministrstva izdal navodilo pod št. 1120/1 od 15. januarja 1937, katere listine so potrebne v tak namen. V naslednjem objavljamo po tem uradnem pojasnilu, kaj je treba priložiti prošnjam za odmero pokojnine. I. Osebna pokojnina: a) Overjen prepis dekreta o upokojitvi — v dveh izvodih. b) Uradno potrdilo (v dveh izvodih), ki mora vsebovati te-le podatke: 1. Dan in leto rojstva. 2. Celoten potek službovanja od prve postavitve v državni ali samoupravni službi po časovnem redu, z navedbo odločb o postavitvah, napredovanjih itd. in soglasnih odlokov glavne kontrole; pri vsaki odločbi je dostaviti tudi kraj službovanja, kadar gre pa za vprašanje dnevničarske službe, je označiti, ali je bila plačana na dan ali na mesec. 3. Ali je bilo v službi kaj prekinitev, koliko in na kakšni podlagi. 4. Aktivni prejemki na dan upokojitve, pri čemer je paziti na razliko po § 259 ur. zak., če postoji. c) Potrdilo pristojnega poveljstva vojnega okrožja ali ministrstva za vojsko in mornarico (izvirnik in overjen prepis) o dobi, odsluženi pri vojski, pri čemer se mora iz potrdila videti, kdaj je dotičnik odslužil kadrski rok. H. Rodbinska pokojnina po smrti upokojenca: Potrdilo v dveh enakih izvodih z naslednjimi podatki: lo 5 tožbam ugodeno, ostale so bile zavrnjene. Lani je bilo vloženo tudi 97 tožb, s katerimi so stranke zahtevale, naj državni svet namesto upravnega ob-lastva izda odločbo kot izvršitev svoje razsodbe, ker jo upravno oblastvo noče izdati. V 57 primerih je državni svet izdal zaprošeno nadomestno upravno odločbo, ostale tožbe je pa zavrnil. Zoper razsodbe upravnih sodišč v Celju, Beogradu, Dubrovniku, Sarajevu, Skoplju in Zagrebu je bilo vloženih 1130 tožb, od teh je bilo 389 tožbam ugodeno in so se razsodbe upravnih sodišč razveljavile. Proti razsodbam upravnega sodišča v Celju je bilo vloženih 105 tožb, od katerih je bilo 43 zavrnjenih. Sporov o pristojnosti je lani rešil državni svet pet. Kot disciplinsko sodišče za državne nameščence je lani rešil drž. svet 201 predmet. Na splošnih sejah drž. sveta je bilo izdanih 17 odločb o tolmačenju posameznih zakonskih predpisov. Najvažnejše od teh, ki se tičejo drž. uslužbencev, smo v teku minulega leta objavili. Iz povedanega je videti, kako obsežno je delovanje drž. sveta, poleg tega pa tudi, da bi bilo želeti, da se uradovanje pospeši. Če to ni mogoče doseči drugače, naj bi se število uradništva primerno zvišalo, ker se pred drž. svetom obravnavajo v mnogih primerih zadeve, ki so za prizadete izredno važnega, pogostoma celo življenjskega pomena. I. Datum smrti upokojenca, čigar družini se odmerja pokojnina (po mrtvaškem listu pristojnega oblastva). 2. Datum poroke pokojnika z njegovo ženo, kateri naj se odmeri pokojnina (po poročnem listu pristojnega oblastva). 3. Potrdilo, da je pokojnikova žena živela z njim v zakonitem zakonu do njegove smrti in da se kesneje ni vnovič omožila. 4. Potrdilo, da žena (vdova) ni v državni ali samoupravni službi in da ni upokojenka. Takšno potrdilo je potrebno tudi za hčere, če jim gre pravica do rodbinske pokojnine. 5. Potrdilo, da ni bila obsojena zaradi zločina ali na izgubo častnih pravic. 6. Krstne liste pokojnikovih otrok. 7. Potrdilo za pokojnikove otroke, ki so dovršili 21. leto, toda se redno šolajo ali služijo pri vojakih v kadru, in da niso gojenci države ali kakega javnega zavoda oz. da ne prejemajo ustanove. 8. Potrdila za hčere, da se niso omožile. 9. Številka in datum gdločbe o odmeri osebne pokojnine umrlega upokojenca, /čas službovanja, ki mu je priznan s to odločbo, aktivni prejemki, ki so mu pripadali na dan upokojitve in ki so mu služili kot podlaga za odmero osebne pokojnine, kakor tudi številka soglasnega odloka glavne kontrole za to odločbo. 10. Številka soglasnega odloka glavne kontrole za odločbo o odmeri osebne pokojnine. II. Potrdilo Drž. hipotekarne banke v Beogradu (v dveh izvodih) o vplačanih prispevkih za uradniški pokojninski sklad. III. Rodbinska pokojnina po smrti aktivnega drž. uslužbenca. Potrdilo, ki bo imelo te-le podatke: O poslovanju državnega sveta Listine za odmero pokojnine a) Tek službovanja umrlega uslužbenca po časovnem redu, kakor pod I), toč 1 in 2, za osebne upokojence. b) Vse podatke, navedene pod II. Prošnje za rodbinske pokojnine je vlagati pri splošnem oddelku fin. ministrstva, in to preko finančnih direkcij oz. ustanov, ki so na svojih blagajnah izplačevale prejemke. Prošnjam je priložiti potrdila o denarnih podatkih za upokojenca, čigar družini se odmerja rodbinska pokojnina. To pojasnilo velja za finančne urade, torej za finančne direkcije, ki morajo tako opremljene prošnje predlagati ministrstvu. Listine, ki se zahtevajo po prednjem navodilu, pa morajo preskrbeti stranke same od oblastev, ki so za to pristojna. Dne 24. marca je bil sklican redni občni zbor ljubljanske Zadruge drž. uslužbencev za nabavo potrebščin na Vodnikovem trgu. Zborovanje je bilo kakor po navadi v dvorani Delavske zbornice in se je zbralo ob določeni uri 172 članov, ki so z zanimanjem sledili poročilom o delu uprave v minuli poslovni dobi. Predsednik upravnega odbora, g. nadsvetnik Alojzij Žigon, je pozdravil navzoče in kot uvod v suhoparno delo občnega zbora opozoril zborovalce na članek »Zadružna misel in pogled na znotraj«, ki ga je v ljubljanskem »Za-drugarju« objavil univ. prof. dr. Fr. Veber. Nato je prebral ta članek, ker smatra, da je v njem povedano vse, kar je mogoče povedati o ideologiji zadrugarstva. Zato je treba, da slednji zadrugar spozna vsebino tega članka (ki ga bomo po možnosti čimprej objavili tudi mi). Po predsednikovem poročilu je bilo minulo leto slabo za gospodarsko življenje posameznih drž. uslužbencev, prav tako slabo pa tudi za zadrugo, ki je imela zaradi naraščanja draginje in velikih bremen, ki jih morajo zadružniki prenašati, znatno težavnejše stališče. Neznosna draginja zmerom huje tare drž. nameščence in kar je najžalostneje, ni upanja na skorajšnje zboljšanje. Predsednik je nadalje poročal o lanskem občnem zboru Zveze nabav-Ijalnih zadrug, ki je bil v Ljubljani. Pri tem je povedal, da se je zvišala obrestna mera za včlanjene zadruge pri Zvezi za pol odstotka. Naša zadru- Fred. Boutet: Ljubosumnost Genovefa Allorgerjeva je pisala ob oknu malega salona, čigar okna so gledala na sončni park Monceau. Hotela je pred sprehodom odgovoriti še na nekaj pisem, ko je pozvonilo. »Gospa Halouinova«, je naznanila sobarica. Genovefa je vstala in pozdravila mlado ženo, ki je urno vstopila. »Dober dan, Diana,« je rekla, »kako lepo, do prideš.« Obiskovalka, majhna, vitka plavolaska, dražestne, nenavadne elegance, ni imela prav nič od ponosne boginje, ki ji je dala ime. Mnogo prej bi bilo to ime primerno lepi Genovefi z njenim klasičnimi potezami. Ženi sta se prisrčno objeli; prijateljici iz šolskih let sta se omožili skoro ob istem času. Diana iz ljubezni — Genovefa brez ljubezni... in zdaj, ko je bila slednja že dve leti vdova in je živela samotno, je bila mnogokrat’v gosteh pri Halouinovih »Saj ne motim?« je vprašala Diana in z naglim pogledom ošinila načeta pisma na mizi... »Nekaj ti moram povedati, Genovefa.« Govorila je živčno, kakor da jo sili s težavo obvladano razburjenje, ki ji je rahlo pobarvana lica še bolj pordečilo in se izdajalo v globokem blesku lepih oči. »Dobro veš, ljuba Diana, da me nikoli ne motiš«, je odgovorila Genovefa, ki jo je opazovala. »Kaj pa je? Zakaj si tako razburjena?« »Genovefa... saj naju nihče ne sliši... Nekaj strašnega ti moram povedati. Svetovati mi moraš ... tako nesrečna sem. Edina prijateljica si mi!« »Kaj se je vendar zgodilo? Kar prestrašila si me.« »Genovefa — Georges me nič več neljubi! Vara me!...« Genovefa je naglo vstala: »Da te mož vara... da te ne ljubi več! Nesmisel, Diana!« Upokojenci oz. njihove družine, morajo preskrbeti vse listine razen tistih, katere izdajajo finančna oblastva uradoma v lastnem delokrogu. To so: za osebne pokojnine potrdilo pod b), katero izda finančna direkcija, za rodbinske pokojnine izstavi potrdila prav tako finančna direkcija, toda na podlagi listin, katere morajo družine umrlih upokojencev preskrbeti. To pa so: mrtvaški in poročni list, potrdilo o udovstvu, o tem, da vdova in hčere niso v javni službi, potrdilo o neoporečnosti, krstni listi otrok, potrdila o njihovi zaposlitvi, samskem stanu in vojaški službi oz. ustanovah. Potrdilo o odmeri osebne pokojnine itd. sestavi fin. direkcija, ki priloži tudi odlok glavne kontrole. Za rodbinske pokojnine po aktivnih uslužbencih velja isto kakor za prejšnje primere. ga dolguje Zvezi še 550.000 din. Prav tako se je zvišal delež članic Zveze in je morala naša zadruga doplačati še 9500 din. Nato je navedel glavna določila novega zadružnega zakona, ki je odpravil dosedanji posebni zakon o zadrugah drž. uslužbencev. Nekatere določbe starega zakona ostanejo še pet let v veljavi, med njimi tudi ta, da zadruge lahko sodno brez tožbe izterjujejo dolgove od članov in da morajo novi drž. uslužbenci plačevati po 360 oz. 180 din za našo Zvezo. Upravni odbor je imel 12 sej. Člani odbora so nadzirali kot dežurniki vsak dan poslovanje v zadrugi. Odsek treh članov pa tvori izvršilni odbor, ki vodi tekoče posle in je stalno v zadrugi. Uslužbencev je bilo 22. Vsi so bili zvesti in marljivi. Zlasti je pa treba pohvaliti tajnika zadružnega obrata, g. Pečnika, ki marljivo vodi in skrbi za vse posle kot priden in vesten gospodar. Zadruga je lani prodala blaga za 6,894.502'91 din. Od tega odpade na špecerijo, ki jo je kupovalo redno 1272 članov, skupaj 5,790.295‘18 din. V točilnici se je izkupilo 335.473‘23 din. Kuriva je prodala zadruga za 768.734’50 din. Na nakupe manufakture, čevljev, šolskih knjig in koles s posredovanjem zadruge odpade znesek 176.000 din. Nato je pojasnil, koliko je prodala zadruga posameznih predmetov, zlasti špecerije. Tako je prodala: moke 2314 vagonov, sladkorja 10 vagonov, riža 2Yt vagona. Nadalje je prodala: testenin 11.266 kg, koruznega zdroba 16.000 kg, masti io.450 kg, olja 24.800 »Čisto zatrdno vem to! Georges me vara. Vem to!« — utihnila je za trenutek; nič več se ni jokala; globoko dihaj e s skr-čevito sklenjenimi rokami je trdno uprla oči v prijateljico. »Ampak, Diana,« je dejala le-ta, »prepričana sem, da tvoj sum ni upravičen. Tvoj mož ...« »Lahko se zaneseš, da me ne mara več! Ljubico ima. Čutila sem to že zdavnaj, zdaj imam dokaze ...« »Dokaze? Dokaze imaš?« »Povem ti, vse ti povem... Celo ime ženske ti povem, s katero me vara.« Genovefa je molčala. »Genovefa«, je Diana povzela in glas ji je zvenel raztrgano. »Še ko sem stopila v to sobo, se nisem odločila, ali naj ti vse povem. Tako grdo, tako poniževalno je zame! Toda vidim, bolje je, da izveš vse, da mi boš mogla svetovati. Vem, da se lahko zanesem nate, Genovefa, da lahko računam s tvojo molčečnostjo. Saj mi pri-sežeš, kajne, da ne boš tega nikomur pripovedovala?« »Seveda, kar govori vendar ...« »Torej poslušaj: moj mož me je varal ves čas... Šest let sva poročena, no ... že šest let me vara. Če bi bila ti vedela, kako sem trpela! Še ko sva bila zaročena, je imel razmerja in pri tem je ostalo... Ženske vsake vrste, ženske iz sveta, plesalke 'z dancingov, pouličnice ... Vsakdanje pustolovščine, ki jih ni mogoče niti opravičiti z ljubeznijo, bežna znanja, ki so trajala po nekaj dni, so sledila drugo drugemu... Georges mi je v navalu odkritosrčnosti sam priznal.« Prekinila se je z grenkim nasmehom in si obrisala suhe oči. »Kar prepadena sem«, je končno Genovefa, ki jo je ves čas negibno poslušala, mukoma iztisnila. »Vsa sem prepadena! Georges Halouin... On, ki sem ga imela za tako iskrenega, za tako poštenega, tako resnega, za čisto drugačnega kot druge moške ..., da je torej v resnici tak ...« kg, mila 16.500 kg, jabolk 13.500 kg, krompirja pa 33.800 kg. Cene so splošno imele tendenco navzgor, čeprav se je odbor trudil, da bi zadržal nadrobne cene na stari višini. Tako je prodajal moko po takih cenah, da niso bili kriti niti režijski stroški. Milo in olje je zadruga prodajala ceneje kot so bile cene v zasebnih trgovinah. Isto velja tudi za kurivo. Razdelila je 100 vagonov drv in 80 vagonov premoga po 15 ton. Do konca poletja so bila drva zelo poceni, kesneje pa so se hudo podražila, kakor povsod v Srednji Evropi. Skok je znašal pri kub. metru do 26 din. Zdaj spet padajo cene dr-vam in je upanje na izboljšanje. Glede premoga slabe kakovosti je zadruga že posredovala in se bodo slične napake v bodoče sploh onemogočile. Glede poslopja, v katerem je zadruga, je upati, da bo moglo priti prej ali slej v last Zveze ali naše zadruge, nakar bo šele mogoče tako razviti delovanje, kakor zahteva to naraščanje članov in prometa. Nato bo mogoče uvesti tudi posebne oddelke za manufakturo in druge predmete. Iz bilance je razvidno, da je morala lani plačati zadruga družbeni davek, ki ni bil poprej odmerjen, za tri leta nazaj, v izredno visokem znesku 137.830 din. Konec leta je bilo v zalogi popisanega blaga v vrednosti 941.331 din. To je vsled tega, ker je prišel v popis cel vagon sladkorja in ker so cene blaga sploh znatno višje. Zaradi večjega števila članov pa mora biti tudi zaloga stalno večja, k temu pa pride še vrednost manufakture v zalogi. Od tega se je kot zakoniti odbitek za okvaro in kalo odbilo 10 % ob popisu, tako da je torej vrednost zaloge znašala 878.292’38 din. Zadružniki so bili konec leta dolžni zadrugi 556.451 din, kar je precej več od prejšnjega leta. To kaže, da je stiska med nami vedno večja. Kupovanje obleke in čevljev se že v vedno večjem obsegu opravlja s pomočjo odplačevanja, kar spet povzroči porast dolgov. — Zaznamb na prejemkih članov je bilo za 111.907 din, in se je ta znesek nasproti prejšnjemu letu znižal. — Garantne vloge članov, ki so v bistvu dolg zadruge nasproti članom, znašajo že 208.850 din, in so lani narasle za 112.133 din. O gibanju članstva smo pisali že zadnjič. Skupaj je konec leta 1937. bilo 1994 članov, od teh jih je stalno kupovalo v zadrugi 1272, za gotovino 560, ostali pa na enomesečni kredit, članom je zadruga dostavila na dom 9360 pošiljk po naročilu, povprečno torej 780 na mesec. Drugi člani so prihajali po blago sami v prodajalno. —■ »Sijajno zna urediti vse, da ga ne spregledaš. Dela se nežnega, odličnega, resnega moža ..., nič drugega kot videz! ... Ampak resničnost je drugačna. Ne moreš si predstavljati mojega trpljenja! Hotela sem potrpeti — saj sem ga ljubila. Mislila sem, končno se bo vendar naveličal teh praznih prigod, bo vendar postal drugačen. Skušala sem si dopovedati, da so to le nepomembne muhe, da me vseeno ljubi, navzlic vsemu . . . Zdaj sem nesrečnejša kakor kdaj prej; že nekaj mesecev ima namreč samo eno ljubico, pravo trdno razmerje, nič mimoidočega. Razmerje, ki ga od dne do dne bolj prevzema ... in veš, Genovefa, s kom? Z Lilv Bergery, plesalko iz »Sinjega paradiža«. Njo ljubi. . . vidim, kako se ga vsak dan huje oklepa. Radi nje me zanemarja bolj kot kdaj prej. Prej je pazil vsaj na videz in ostajal zvečer pogostoma doma. Zdaj hodi pa vsaj trikrat v tednu zvečer zdoma in se vrača šele pozno ponoči. Vem, da ne hodi v svoj klub, vem, da se sestaja s to deklino.« »Toda odkod vendar to veš...?« »Približno pred mesecem sem v gledališču, ko je ta ženska šla mimo lože, slišala, kako je dejal neki gledalec drugemu: »To je Lily Bergery; zdaj se drži Georgesa Halouina ...« Tako mi je bila seveda stara sumnja le prehitro potrjena. In sinoči, Genovefa, ga sploh ni bilo domov ... prvikrat! Bilo je že jutro, ko se je vrnil. Rekel je, da je prebil noč v igralnici. To ni res, nikdar ni igral! Sledil je strašanski prizor med nama... Bojim se, da me zaradi te vlačuge še zapusti. Kaj naj storim? ... Svetuj mi, Genovefa. Na pol sem že blazna od žalosti... Kaj naj storim?« Genovefa ni takoj odgovorila. Še zmerom je povešala oči, kakor da globoko premišljuje. »Kaj naj ti rečem«, je končno tiho dejala. »Kar si mi pravkar povedala, me je tako presenetilo ... Še nikoli se nisem zmotila v nikomur tako kakor v tvojem možu. Tega bi mu nikdar ne bila prisodila. Še Višino družbenega davka smo že navedli, za takse je izdala zadruga 7400 din, skupno torej državnih davščin nad 145.000 din. Ker je pravomoćno iz razpoložljivih sredstev plačevala račune, je dosegla zadruga blagajniškega odbitka za 55.352 din. K poročilu o delu upravnega odbora ni bilo nič debate. Nato je predsednik nadzornega odbora g. načelnik Iv. Sancin poročal, da je nadzorni odbor vse leto složno deloval z upravnim, da se je udeležil več skupnih sej, redno pregledaval celotno poslovanje in izvršil več nenadnih blagajniških pregledov. Vselej je bil ugotovljen popoln red, prav tako so bile knjige, računi in priloge v vzornem redu. Zato je predlagal razrešnico upravnemu odboru s priznanjem in pohvalo, kar so zborovalci soglasno sprejeli. Nato je občni zbor sprejel, da se odobri letni obračun po bilanci, ki jo je dobil na zborovanju vsak zadružnik v roke. Pri tem se vzame na znanje že izvršeno knjiženje ristorna v korist članov, po 7 za kreditne, oz. po 8 % za gotovinske nakupe. Od tega se prenese 1 % v sklad za članske namene kot prispevek članov, 2 % se pa knjižita članom v dobro na poseben račun kot garantna vloga, ki se takoj izplača (brez obresti), toda le ob smrti člana, ob premestitvi aktivnega člana ali ob dejanski preselitvi upokojenca. Ob izstopu člana se pa izplača ta garantna vloga 3 leta po občnem zboru, ki sledi izstopu. S to vlogo pa more zadruga kadarkoli poravnati svoje terjatve nasproti članu. Pri volitvah so bili vnovič izvoljeni dosedanji člani, ki so izpadli iz obeh odborov. To so v upravnem odboru: viš. svetnik Al. Žigon, prof. Sl. Raič in upr. polit, uradnik R. Mislej, ter namestniki: rač. insp. Ant. Bernik, uradnik ban. upr. Ign. Zima, ravn. zemlj. knjige Ant. Spende in poštni ravnatelj Iv. June. V nadzorni odbor pa je bil spet izvoljen za člana rač. insp. AL Vesel in kot namestniki gl. arh. Val. Kobav, adm. poročnik Andrej Barbič in pošt. uradnik Jos. Ferluga. Ker se ni oglasil nihče več k besedi, je predsednik g. Žigon ob pol 10. uri zaključil lepo uspeli občni zbor in se zahvalil zborovalcem za pozornost in disciplino, s katero so sledili poročilom in obravnavam. Nato je zborovanje zaključil. Tudi letošnji občni zbor naše ljubljanske zadruge je pokazal kaj more doseči umno, nesebično in vestno gospodarstvo tudi v tako slabih časih, kakor so današnji za nas državne uslužbence. Pokazal je pa tudi, da je treba pravega zadrugarskega duha. zdaj vsega kar razumeti ne morem ... Smiliš se mi, Diana. Občudujem tvoj pogum, da si tako dolgo vse tako mirno prenašala.« »Kajneda, to mi že moraš priznati. In smilim se ti, kajneda? Ah, sama sebi se smilim! Ah, ta nesramnica, ta ...« Diana, ki so ji v izbruhu silovite jeze privrele te besede iz ust, je prenehala in se umirila. »Grem zdaj«, je nadaljevala z glasom ki se ji je še tresel. »Grem, pozno je in ob sprehod si. Upam, da zato nisi huda, kajne? Na svidenje, domov grem; mislim, da bo mož doma in da ga najdem. Če bi se kako sporekla, te takoj obvestim. Na svidenje torej, ljuba, ljuba Genovefa!« Diana je naglo odšla. Ko je Genovefa ostala sama, je sedla spet za pisalno mizo, kjer so ležala pisma. Toda ni pričela takoj pisati; naslonila se je na komolce in zagrebla obraz v dlani. Tako negibno je ob-.sedela, zatopljena v misli. — Ko je Diana stopila iz prijateljičine hiše, je poklicala taksi in se odpeljala domov. »Je gospod doma?« je vprašala slugo. »Je, milostljiva gospa, gospod ima razgovor v pisarni.« »Prav«. Šla je v svojo sobo, odložila plašč in klobuk, vzela knjigo in sedla na divan in čakala. Brala ni. Od jeze se ji je guba strmo zarisala na majhnem čelu. Ura je odbila sedmo. Iz sosednje sobe je zaslišala Diana korake. Malomarno se je zleknila po divanu in na obrazu se ji je prikazal smehljaj. Vrata so se odprla in mlad, temnolas, vitek mož z lepimi pravilnimi potezami in resnobnimi očmi je vstopil. »Dober dan, mala«, je veselo pozdravil Diano. »Tako zgodaj si se vrnila... Ta neumna klepetulja Lefeutrier, ki je pravkar odšel, me je nedostojno dolgo zadrževal. Kaj pa bereš?« Diana je naglo prebrala naslov knjige, ki jo je bila vzela v roko: »Palmerjeva .Ugasla srca1... Plaža ... toda kaj praviš, ko že ravno govoriva o srcih ... o ugaslih — oziroma v tem primeru prav za prav o žarečih ... veš, kaj sem pravkar izvedela?« Zborovanje ljubljanskih Zadnikarjev vzajemnosti in sloge med člani, če naj se izločijo iz zadružnega življenja vsi osebni in drugi nestvarni razlogi, ki so svoj čas že grozili upropastiti vse naše zadružno gibanje. Tudi letošnji občni Znano je, da gre po novi določbi upokojencem in družinskim članom aktivnega in upokojenega drž. osebja, ki imajo železn. legitimacije, polovična vožnja na razdaljo do vštetih 20 km, ne da bi se zato uničila po ena razpredelnica v njihovi legitimaciji. Za upravičene družinske člane, ki lahko dobe legitimacije, se smatrajo zakonska žena, zakonski otroci, pastorki in posvojeni otroci, dalje vdove in otroci umrlih uslužbencev, dokler prejemajo pokojnino. Sinovom gre legitimacija do polnoletnosti, če se redno šolajo, pa do dovršenega 26. leta starosti. Hčeram uslužbencev gre legitimacija, dokler se ne omože in jih vzdržujejo starši. Morajo pa žena in otroci živeti z uslužbencem v rodbinski skupnosti. Otrokom, ki imajo dohodka nad 500 din na mesec, legitimacija ne pripada. Prav tako ne gre ne ženi ne otrokom legitimacija, če se bavijo s kakršnim koli poslom, ki daje dohodek ali zaslužek. To določilo ni jasno, ker manjka omejitev najvišjega še dovoljenega postranskega zaslužka. Aktivne uslužbenke dobe legitimacije samo zase, ne pa tudi za moža in otroke. To le izjemoma in samo takrat, če je mož Prvi april. Z današnjim dnem stopi naš list v drugo letošnje četrtletje. Zato prosimo vse p. n. naročnike, ki plačujejo naročnino četrtletno, naj se poslužijo priložene položnice in nakažejo obrok. Kdor je naročnino že poravnal, naj odda položnico tovarišu, ki našega lista še nima, pa se želi narčiti nanj. Prosimo, naj store vsi naročniki svojo dolžnost! Kuluk. Od aprilskih prejemkov nam odtegnejo polovico letošnjega kuluka, drugo polovico pa od septembrskih prejemkov. Komur bo zaradi tega znižanja mesečnih dohodkov težko poravnati naročnino ta mesec, naj to stori v prihodnjem. Poglavitno je, da naročnino sploh plača, da ne nastanejo nepotrebni zaostanki, kar nam otežuje delo v upravi, naročnikom pa povzroča neprijetnosti in končno ustavitev pošiljanja lista. Zamudnikom v vednost! Današnjo številko dobe zadnjič vsi tisti p. n. naročniki, zbor je bil res dostojna in v vsakem oziru vzgledno stvarna manifestacija zadružne miselnosti, vredna držav, uslužbenstva in njegovega ugleda. trajno nesposoben za sleherno delo in pridobivanje ali pa če ločena uslužbenka sama vzdržuje otroke. Naročujoča drž. oblast mora v seznamu vselej potrditi, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdanje legitimacije. Posebe morajo izjaviti, da žena živi z uslužbencem v družinski skupnosti in da se ne peča z nobenim poslom, od katerega bi prejemala dohodek. Za otroke je pa treba navesti rojstne podatke, da žive s starši v družinski skupnosti in da nimajo nad 500 din lastnih dohodkov na mesec. Za sinove, stare nad 21 let, je treba potrditi, da še redno obiskujejo šolo. Ge aktivna uslužbenka sama prosi za legitimacijo za otroke, je treba potrditi tudi to, da je njen mož trajno nesposoben za zaslužek oz. za pridobitno delo ali pa — če je ločena — da sama vzdržuje otroke. Za nezakonske otroke se legitimacije ne morejo dobiti. Ker ti predpisi veljajo že od 1. januarja 1938., morajo uradni predstojniki že izdane legitimacije pregledati in če ugotove, da uslužbencu ali njegovim družinskim članom železniška legitimacije ne gre, vrniti te direkciji drž. železnic. ki tudi na zadnji naš pismeni opomin z dne 1. marca 1938. niso poravnali — vsaj deloma! —- svojih zaostankov na naročnini. S to številko jim list ustavimo, glede izterjanja dolžne naročnine bomo pa potrebno ukrenili. Uprava. Naš Glas in njegovi odmevi. V Mariboru izhajajoči »Ujedinjeni železničar« objavlja v celoti naš uvodnik »Naš ceterum censeo«, prav tako pa objavlja tudi resolucijo, ki so jo sprejeli odposlanci šestih upokojenskih društev v Beogradu konec januarja. Prejemki omoženih uslužbenk. Zadnjič smo že poročali o odposlanstvu organiziranih omoženih uslužbenk, ki jih je sprejel ministrski predsednik. Zastopnice so razložile višino znižanja po posameznih skupinah omož. uslužbenk in dokazale, da so tudi skupni dohodki v primerih, kjer sta oba zakonca v državni službi, še zmerom prenizki. Zastopnica poštnih uradnic je doka- zala s statističnimi podatki, kako pada število novorojencev med uradnicami telefonske centrale v Beogradu, odkar so bili prejemki znižani. Ministrski predsednik je želel, naj mu zastopnice predlože točne konkretne podatke, da bo mogel potrebno ukreniti. Zdaj ženske organizacije zbirajo gradivo, ki naj dokaže, kako kvarne so posledice tega neutemeljenega znižanja prejemkov omoženih drž. uslužbenk. Pred napredovanjem v fin. kontroli. V novem drž. proračunu je število zvanični-kov fin. kontrole v I. skupini povišano za 100 mest, tako da bo mogoče vsaj 150 zva-ničnikov pomakniti v višjo skupino. Ker doslej še ni bil izdelan skupni enotni sta-ležnik zvaničnikov fin. kontrole, bodo napredovanja izvršena po predlogih posameznih fin. direkcij, ki pa poznajo seveda le svoj stalež, ne vedo pa za razmere v drugih direkcijah. Tako se pogostoma dogaja, da napredujejo ponekod razmeroma mladi zvaničniki fin. kontrole pred mnogo starejšimi enako ocenjenimi tovariši na ozemlju drugih direkcij. Zato zahteva Združenje zvaničnikov fin. kontrole, naj se kar najprej sestavi osrednji skupni staležnik za vse uslužbence fin. kontrole v vsej državi. Uredite že vprašanje praznikov! Od dolgoletnega naročnika, aktivnega uradnika, živečega v Ljubljani, smo prejeli sledeči dopis, ki ga prav radi objavljamo, ker se z njegovimi izvajanji mora strinjati sleherni aktivni uslužbenec. Dopis slove: »Na praznik Marijinega oznanjenja dne 25. marca se je ponovila spet običajna zmešnjava, ki vlada glede praznovanja nekaterih praznikov pri nas. Čeprav navedeni dan po strogih cerkvenih predpisih ne velja Več kot zapovedan praznik, ga dejansko vendarle vse prebivalstvo praznuje, kar se kaže v tem, da so bile vse trgovine, banke, hranilnice, odvetniške pisarne itd. zaprte ves dan in da zasebni podjetniki niso delali. V državnih uradih je vladala pa prava zmešnjava. Ponekod so delali kakor navadno od V28. do 14. ure, drugje samo dopoldne, spet drugod pa samo od 9. do 11. ure, na banski upravi pa sploh ne. Zadnji čas bi že bil, da se praznovanje tega dne pa tudi še nekaterih drugih, kakor so to Svečnica, bin-koštni ponedeljek, Mali Šmaren itd. enotno uredi za vse urade. Pri tem naj se upošte- Tovarišem upokojencem! Vse upokojene tovariše vabimo, da se naroče na naš list, ki se z enako vnemo zavzema za interese aktivnih kakor tudi upokojenih drž. uslužbencev, in to ne glede na službeno panogo in kategorijo. »Naš Glas« je z dosedanjimi 19 letniki dokazal, da se je vselej neustrašeno in dosledno boril za koristi vsega stanu upokojencev. Prijave za prenos pokojnine. Davčni oddelek fin. ministrstva je izdal pojasnilo od 11. maja 1937., štev. 33.039/111, da vloge oz. prijave, s katerimi prosijo upokojenci svojo dotedanjo izplačilno blagajno za prenos svoje pokojnine na drugo finančno di- va, da se ti dnevi v naših krajih dejansko smatrajo za praznike, da počiva vsako delo in promet v zasebnem gospodarstvu in da naj torej ista načela veljajo tudi za državne urade. Če je za to treba posebne uredbe ali zakona, naj se to vprašanje čimprej na ta način zadovoljivo reši. Sedanje neenako ravnanje je za stalno nevzdržno.« Vdovam in sirotam civilnih državnih uslužbencev bo razdelil Hranilni in posojilni konzorcij, kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani, Gajeva ulica, 50 podpor po 200 din. Nekolkovane prošnje, ki morajo biti glede siromašnosti potrjene po okrajnem načelstvu ali po pristojni občini, je vložiti najpozneje do 5. aprila t. L Pri železnici ni služb. Ljubljanska železniška direkcija objavlja, da prejema vsak dan veliko število prošenj za različne službe pri državni železnici. Ker železniška direkcija ni sama pristojna za oddajanje teh služb in ker so tudi ta čas vsa v proračunu določena mesta zasedena, je vlaganje prošenj za enkrat treba odsvetovati, ker si prosilci prizadenejo samo znatne in nepotrebne izdatke za razne listine, priloge itd., ne da bi imeli upanje na uspeh. Potovanje v inozemstvo. Predsedništvo ministrskega sveta je obvestilo vsa ministrstva, naj opozore svoje uslužbence, ki po službeni potrebi potujejo v inozemstvo, da se morajo ob prihodu v tujo državo zglasiti pri ondotnem našem poslaništvu. Če jih uradna pot ne vodi v prestolico tuje države, kjer je naše poslaništvo, naj svoj prihod v dotično državo sporoče našemu poslaništvu pismeno. Priporočati je pa, da se tudi tisti državni uslužbenci, ki po zasebnih opravkih potujejo v inozemstvo, zgla-se pri našem poslaništvu v dotični državi Vojaške vaje dnevničarjev-izvrševalcev. Finančno ministrstvo je odločilo, da se mora od 1. januarja 1938. dalje vsem dnevni-čarjem - začasnim davčnim izvrševalcem za ves čas, ki ga prebijejo na vojaških vajah po pozivu vojaških oblastev, izplačevati redna mesečna nagrada. To odločbo je treba toplo pozdraviti, ker ne gre, da bi bili ti, dasi samo začasni uslužbenci, zaradi izvrševanja državljanske dolžnosti gmotno oškodovani. Posebne važnosti je pa ta določba za tiste primere, kjer so začasni izvrševalci oženjeni. rekcijo, niso zavezane plačilu takse. Isto velja tudi za prijave invalidov, ki žele prenos svojih prejemkov na drugo direkcijo. Pogrebnina. Po § 95. urad. zakona gre po smrti aktivnega ali upokojenega drž. uslužbenca pogrebnina, in sicer dotičnemu, ki je že poravnal oz. ki po zakonu mora poravnati pogrebne stroške za pokojnim. Prošnjo more torej vložiti vsakdo, ne le sorodniki umrlega. Priložiti je prepis mrtvaškega lista in na ime prosilca glaseči se potrjeni pogrebni račun — ali pa namesto tega pismeno izjavo občine, da je prosilec poravnal oz. je dolžan poravnati pogrebne stroške za umrlim. Drugih listin ni treba. Se o legitimacijah Železniške legitimacije za družinske člane Vestnik Upokojenec »Gotovo kakšno čenčo, ki kar žari od strasti...« »Če žari od strasti, ne morem presoditi — vsekako pa ni čenča.« Malce je prenehala, nato je nenadoma rekla: »Genovefa Allorgejeva se spet omoži.« »Se ... se ... spet omoži? Genovefa ... ampak kako je vendar to... S kom neki, ne — kaj takega! Kdo bi si bil to mislil!« Ves prevzet od presenečenja je Georges kar jecljal. »Le pomiri se«, je Diana malomarno dodala. »Saj pri tem, mislim, ni nič nenavadnega, mar ne? Neodvisna je, svobodna ... zelo svobodna ... Vzela bo Alfreda Vrani-Lebourga.« »Kako, kaj... Genovefa! Omoži se — nemogoče! In jaz in živa duša ni o tem nič vedela.« »Pač, na primer jaz. Saj nimava skrivnosti med seboj. Priseči sem ji morala, da nikomur nič ne povem, tudi tebi ne. Danes, ko si odšel, me je poklicala, naj pridem k nji. Nato mi je zaupala, da sta se sinoči dogovorila in da ti zdaj lahko povem, da se omoži.« »Zmeraj sem mislil, da ga pozna čisto površno. Kako je le to mogoče«, je razburjeno rekel Georges. »Da vzame tega tepca, to potujočo modno lutko, ki ga ni nič drugega kot bogatija.« »No ... no, to je pa že, bi mislila, nekaj kar ni zaničevati.« »Seveda ne, toda kaj naj bo to ženski, kakor je Genovefa. — Sicer je pa sama bogata.« >>Tako Prav> • • • Zares pa ni preveč podedovala po Allorgeju. Ni ji lahko prebijati se.« »Prebijati se?« »Seveda. Moški ste zares naivni, če zna ženska igrati duhovito pošteno ženo, ki plava zmerom v višjih plasteh, takoj sedete na limanice in mislite, da ima samo ona pravico do vzvišenih nesebičnih kreposti. Ne domišljaj si vendar, da je Geno- vefa drugačna kot vse druge. Živeti je pač treba, ha ha — in da Vrani-Lebourga samo površno pozna? Oprosti, smejati se moram. Zdaj je dosegla svoj davni namen. Že poludrugo leto je njen ljubimec in ves čas jo vzdržuje.« »Molči, Diana!« je Georges, ki, je pristopil bliže, kliknil ženi. »To je prostaško, to je nesramno! Kako moreš reči kaj takega! Tako nizkotno obrekovanje, Genovefa — tako dostojna ženska .. . tvoja prijateljica ... najina prijateljica. Prepovedujem ti to!« »In jaz ti prepovedujem varati me z njo!« Diana, ki se je nenadoma dvignila, je možu z neskončno surovostjo zalučala te besede v obraz. »Kaj praviš?« je zajecljal Georges. »Pravim, da imaš že več kot leto dni razmerje z njo. Tisočera znamenja so mi to izdala... Tvoje občudovanje, kadar si z njo v družbi, vajini pogovori o slovstvu in umetnosti... Doslej sem molčala, ker sem hotela imeti prej dokaze. Zdaj jih imam. Obema sem iztrgala priznanje, tebi in nji... Ah, premalo sta mi zvita! Popoldne sem ji pripovedovala, da si me goljufal in da vem s kom. Pri tem sem jo ostro opazovala. Dobro sem zapazila njeno zmedo, njeno bolečino. Gotovo je mislila, takrat, da vem ... Nato sem ji rekla, da si me varal že od početka in da tekaš za vsakim krilom, in da si zdaj vse noči z neko plesalko iz varieteja.« »To si ji pripovedovala?« »Seveda in iz previdnosti nisem nič omenila o popoldnevih, temveč samo o večerih, ko skoro nikdar ne greva zdoma, ko vem, da si pri meni in da ona tega ne ve... Da si jo videl, kako se je tresla od zadržane ljubosumnosti in žalosti! Kako jo je prevzel gnus, ko je rekla: »On! torej takšen je!« Takrat se je izdala, kakor si se pravkar ti. Tvoje presenečenje, tvoja jeza in žalost, ko sem ti postregla z izmišljeno zgodbo o njeni možitvi — dovolj da si mislim svoje.« Od razburjenja se ji je tre- sel glas, dokler ni obmolknila. Mož je pa postal popolnoma miren. Gledal jo je z neskončnim presenečenjem, skoro z grozo. »Torej to si storila?« je mukoma končno iztisnil. »Tega si zmožna, da na neopravičljivo sumnjo, na neumne domneve spleteš te laži, ta obrekovanja ...« »Ti pa, seveda, tebe ni sram, da me goljufaš z mojo najboljšo prijateljico!« je zakričala. Nič ni odgovoril, nemo je zmignil z rameni in odšel iz sobe. Gnalo ga je na prosto, da si pridobi spet ravnovesje. Samogibno je korakal po ulicah, ki so bile polne ljudi, ne da bi pazil na okolico. Razmišljal je o vsem, kar se je dogodilo. Nenadoma se je zavedel, da je pred hišo, v kateri je stanovala Genovefa Allorgejeva. Ni si bil svest, ali se je to zgodilo ho-toma ali nezavedno. Navzlic pozni uri je šel v hišo in pozvonil. Genovefa je bila doma — vedel je to. Sprejela ga je takoj. »Oprostite, da tako pozno prihajam«, je dejal, ne da bi jo pogledal. »Moram vam povedati...« »Ali se je Diani kaj zgodilo?« ga je hladno prekinila. »Bila je danes nenavadno živčna, da se kar bojim ...« »Vem, vse vem, pri vas je bila.« »Zelo nesrečna in žalostna je bila«, je nadaljevala Genovefa. »Zaupala mi je stvari, na katere nisem bila pripravljena. Mislila sem, da sta srečna. Kar sem pa izvedela od nje, me je presenetilo in me zaradi vaju obeh globoko užalostilo. Sicer nimam pravice, kaj očitati vam, toda le kako ...« »Saj ni res!« Nehote se je Georges približal mladi ženi. »Saj ni res! Lagala je. Vse je izmišljeno, vse. Saj nisem tak. Nisem je varal, nisem se lovil za prostaškimi prigodami. — Vse to ni res!« Genovefa ni mogla dovolj naglo prikriti vesele kretnje. »Ah,« je poluglasno rekla, »vedela sem, da to ne more biti res.« »Vedeli ste to?« »Vedela sem. Zdelo se mi je popolno- ma nemogoče, da bi se bila tako motila v vas. Diana je razburljiva, toda zelo vas ljubi. Gotovo jo jet videz varal.« »Ne«, jo je prekinil Georges. »Vedo-ma je govorila neresnico. Namenoma me je obrekovala pri vas, kakor je meni o vas lagala.« »Mene je obrekovala? Mene ... Kaj pa je rekla?« »Čemu bi govorila o tem . .. Saj tako nisem verjel, razen morda presenečen prvi trenutek.« »Toda čemu je vse to storila?« Georges je okleval trenutek: »Ljubosumna je bila. Mislila je, da nama je nastavila zelo zvito past in naju hotela prisiliti, da priznava.« »Kaj da priznava? Ah,« je dodala Genovefa in zardela »torej to si je mislila o nama, torej zato ...« »Da, zato. Hotela naju je storiti ljubosumna. Priznati moram, da se ji je pri meni to posrečilo. Med njenim pripovedovanjem sem se zavedel, da sem res ljubosumen na vas. Odprla mi je oči in spoznal sem kot gotovost, kar že dolgo nejasno čutim. Spoznal sem, da vas ljubim ... Zdaj, ki mi je prizadejala to nizkotnost, lahko govorim. Hotela je pretrgati vse vezi med nama. Te misli pa ne bi mogel prenesti. Pa vi, Genovefa, bi me mogli izbrisati iz svojega življenja?« Pogledala mu je naravnost v oči in rekla »Ne«. In z licem, obrnjenim vstran, je dodala: »Od tega strašnega razgovora sem preveč pretrpela. Tudi jaz sem bila ljubosumna, tudi jaz sem bliskoma spoznala, da vas ljubim. Diani se je naklep posrečil.« Za nekaj trenutkov je nastala tišina — in ne da bi to izgovorila, sta si oba mislila isto: Diana, čeprav ni imela prav, je navzlic svoji zmoti, ki ju je hkrati žalila in jima razkrila njuna čustva, imela vendarle prav: z ženskim instinktom je uganila, kako je bilo zares z njima. Prošnja in vse priloge so oproščene vseh taks in jih torej ni treba kolkovati. Prošnja se vloži za aktivne pri oblastvu, ki je pokojniku nazadnje izplačevalo službene prejemke, po upokojencu pa na finančno direkcijo, od koder je pokojnik dobival pokojnino (železniški staroupokojenci jo dobivajo od železniške direkcije in je torej zanje vlagati prošnje pri železniški direkciji). — Dostavljamo še to, kar smo že večkrat povedali, da gre pogrebnina samo po bivših aktivnih uslužbencih in uslužbenkah oz. osebnih upokojencih oz. upokojenkah. Pogrebnina se torej ne izplača po smrti rodbinskih upokojencev (vdov in sirot). Upokojenci in organizacija. V svojem letnem poročilu navaja upravni odbor upokojenskega društva za donavsko banovino v Somboru med drugim tudi tole: »Naše društvo bo imelo več uspehov, ko postane močna organizacija, oz. ko se vsi upokojenci brez izjeme včlanijo v društvu. Do danes V »Našem Glasu« z dne 1. marca je naše društvo na kratko omenilo vest o razvoju akcije za izboljšanje razmer naših upokojencev. Z ozirom na to sporočilo žele mnogi tovariši, da o stvari kaj določnejšega poročamo. Zaenkrat pa ne moremo še nič podrobnega povedati, ker moramo pač počakati na končne sklepe, o katerih danes še ne vemo nič pozitivnega. Če ne bodo mogli naši tovariši med tem časom že iz dnevnih časopisov kaj več posneti, bomo poročali o tej zadevi prihodnjič. — Zadovoljni smo, da se o naših razmerah v listu oglašajo tudi drugi tovariši, tako n. pr. tovariš, ki je napisal članek: »Staroupokojenci in novi upokojenci«. — K temu članku bi pripomnili samo sledeče: 2e pred uredbo o draginjskih dokladah iz leta 1935. se je naše društvo obrnilo na odločujoče z obširno spomenico, v kateri je poudarjalo med drugim tudi to, da smo že v bivši državi poznali dvoje vrst upokojencev. Nekateri so si izbrali to službo za svoj stalen poklic, ter v njej vztrajati do svoje onemoglosti in stopili v pokoj s polnimi leti, če niso bili zaradi bolezni primorani zaprositi za nezaželeno upokojitev že po 15, 20 ali 25 letni službi. Drugo vrsto upokojencev pa so predstavljali oni, ki so s 3 letno vojaško in 5 letno orožniško službo dosegli po veljavnih predpisih 10 let službe in s tem pravico do pokojnine. Razlogi za to so bili različni, tu jih ne moremo navajati, naši starejši tovariši že tako vedo, kako so si nekateri znali pomagati do upokojitve. To dejstvo smo v spomenici poudarili, trdeč, da je odmeritev draginjskih doklad pri vseh upokojencih pred letom 1923. toliko napačna, ker se ločijo draginjske doklade samo za polna in nepolna leta. Temeljna pokojnina (kron- je storila to samo petina. Zlasti je slab odziv med upokojenci višjih kategorij, ki žive v ugodnejših razmerah in ki morajo pomisliti na to, da bo prišel čas, ko bo tudi njim potrebna močna organizacija, če pa ne njim, pa vsaj njihovim ženam in morebiti otrokom. Vzrok tega pojava je predvsem apatičnost in malomarnost nasproti samemu sebi kakor tudi nasproti tovarišem, in napačno mišljenje, da je mogoče v današnjem času živeti sam zase tako, da od nikogar nič ne zahtevaš, da nikomur nič ne daš in da nikomur ne pomagaš. Odbor se stalno trudi, da pri tovariših razprši to napačno naziranje in malomarnost.« — Koliko članov ima somborska upokojenska organizacija, pa poročilo nikjer ne pove. Pač pa društvo zagovarja prisilno članstvo, vendar zahteva hkrati popolno avtonomijo za organizacijo, da bo mogoče vo-_ liti v odbor samo ljudi, ki uživajo v vsakem pogledu polno zaupanje upokojencev. ska) danes itak ne igra velike vloge, pa naj je kdo služil 10 ali pa 30 let, razlika znaša največ 100 din mesečno. Nesocialno in za prizadete krivično je pa to, da oni, ki mu manjka morda samo nekaj mesecev do polne pokojnine, uživa isto draginjsko doklado, kot tovariš, ki si je morda komaj sploh priboril pravico do pokojnine. Prosili smo takrat, naj bi uredba glede draginjskih doklad poznala namesto dveh vsaj tri stopnje, in sicer do 15 let efektivne službe, nad 15 let in polna leta. Naša utemeljena prošnja je bila zaman. Stara določila še danes veljajo in ustvarjajo mnogo nejevolje zlasti med onimi, ki so morali zaradi bolezni, dobljenih med svetovno vojno, malo časa pred polno službeno dobo zaprositi za upokojitev. In ravno taki bivši orožniki, kakršne omenja dopisnik v članku, so edini, ki tvorijo to veliko razliko med staroupokojenci in novoupo-kojenci. Če bi pa vzeli za vzgled upokojenca, ki je služil efektivno 15—29 let, bi se pa pokazala stvar docela drugače, ne glede na to, da zakon iz leta 1931. ne priznava službene doklade za pokojnino pred odsluženimi 20 efektivnimi leti. Ko pridemo do tega, da bodo vsi upokojenci izenačeni in vsi prejemali tudi doklado v odstotkih, potem bodo tudi prejemki, ki jih navaja dopisnik, precej drugačni. Zadeva je danes še nerešena in vprašanje je, koliko se bodo z novim zakonom te razmere izpremenile. Nočemo pa prikrivati dejstva, da je mogoče, da taki upokojenci z nizkim številom služb, let nimajo pričakovati posebnih ugodnosti, toda preden se pravilno ne uredi razmerje, ne more biti zadovoljnosti in ne pravične enakopravnosti. Ako bi država po ti poti re- šila vprašanje naših staroupokojencev, bi s tem ugodila onim, ki imajo skoro polno službeno dobo in to skoraj gotovo brez znatne finančne razlike. Toda zdaj tega mi nismo prosili, pač pa naj se pokojnine urede in odstrani krivično zapostavljanje upo- | PODALJŠAJ SI ŽIVLJENJE S KISLIM ZELJEM. Stara kot človeštvo je tudi želja, da ostanemo mladi oziroma da nam stara leta prizanesejo z vsemi znanimi spremljevalci starosti. Z raznimi sredstvi skušamo zavreti staranje in podaljšati mladost. O staranju je več teorij. Najbolj preprosta označuje staranje kot obrabni pojav človeških organov in se opira na priljubljeno primero s strojem, ki po določenem času odpove službo. Tudi razne žleze so spravili v zvezo s staranjem, itd. Druga razlaga pravi: Človek je toliko star kot njegove krvne žile. V tej smeri se giblje razlaga dr. Dopplerja. Večino pojavov v starajočem se organizmu spravlja dr. Doppler v stik s krči v raznih arterijah in pravi: Kdor hoče postati star, mora ohraniti svoje žile mlade. Do tega nas vodijo najrazličnejša pota. Če nas vse ne vara, smo našli sedaj najbolj enostavno, najnedolžnejše in najcenejše sredstvo. Ime mu je »kislo zelje«. Seveda imamo glede Obleke kemično čisti, barva, pllslra In lika tovarna J O S. REICH. tega sredstva tudi učeno razlago, slonečo na najzadnjih kemičnih izkustvih in na francoskih ugotovitvah, da dosežejo ljudje največjo starost v onih krajih, kjer se poje največ kislega zelja. V ljudski medicini ima kislo zelje že od nekdaj veliko veljavo. Pri raznih obolenjih, tako tudi pri raznih oblikah kožne tuberkuloze, je kislo zelje rodilo ugodne uspehe; tako tudi pri astmi, pri revmatizmu in ishiadi, kar je potrjeno tudi po znanstvenih listih. Dognalo se je, da vsebuje kislo zelje mnogo raznovrstnih vitaminov, od vitamina A do vitamina D. Ker se vitamini v tekočini, ki vsebujejo kisline, prav dobro obdržijo, je njih količina tudi v starem kislem zelju še zelo velika. Glede svoje vitaminske vsebine je kislo zelje brez dvoma izborno hranilno sredstvo, ki ga moremo dobiti poleti in pozimi. Raziskovalci pa s to ugotovitvijo še niso bili zadovoljni. Dokazali so, kot poroča »Zeitschrift fiir Biochemie«, da nastane pri vrenju kislega zelja posebna kemična snov, acetilholin imenovana. Ta snov tvori v zadnjih letih poseben predmet me-dicinsko-kemičnega raziskovanja. Acetilholin je najbrž identičen z ono čudovito snovjo, ki se stvori v telesu samem, ki započasni bitje žile ter razširi krvne cevke. Acetilholin se nahaja v kislem zelju in kojenih orožnikov nasproti sorodni stroki, kateri je vlada v celoti priznala kar ji gre. In v ti smeri tudi prej ali slej pričakujemo rešitve našega vprašanja. Lipoglavšek, t. č. predsednik. v kislih kumaricah, ne pa tudi v kislem mleku. Čudoviti učinki zdravljenja s kislini zeljem se nam javljajo sedaj v čisto novi luči. Mnogo je torej na tem, če trdimo, da nam uživanje surovega kislega zelja podaljša življenje. Torej, če hočeš postati star, naj ti velja geslo: Vsaj enkrat na teden kislo zelje, in sicer, če le mogoče surovo. Pa tudi staro zelje je še zmeraj dobro. Bolnikova postelja. Kdor bolniku streže, mora gledati na to, da je bolnikova postelja na obeh podolžnih straneh prosta, dalje, da bolnik z glavo ne leži previsoko, razen če je zdravnik izrecno tako odredil, potem da bolnik ne leži v jami in da je rjuha zmeraj gladka ter da ne dela gub. Te zahteve je lahko izpolniti; so pa važne in potrebne. Tako moremo namreč priti do bolnika od obeh strani in mu moremo laže postreči. Gladka rjuha mu pa zabranjuje skelenje in rane. Bolnik sam si večinoma ne more pomagati in ne more poravnati gub, ki povzročajo skelenje. Z malenkostmi mu moremo zelo ustreči. (»Zdravje«, Ljubljana.) Sprejemni izpit, je naslov dr. P-Kozinovi knjižici, ki jo potrebujejo učenci za sprejemni izpit za srednjo šolo.. Kupite jo že sedaj v Knjigarni Učiteljske tiskarne. Ste že naročili: Kroniko slovenskih mest - 80 din; Emil Adamič - 125 din; Grohar - 250 din; Planinsko matico -leto 1938. - 240 din. Dobe se še vsi letniki prejšnjih let, kakor tudi posamezne knjige.. To so najlepše knjige, ki jih naročite za pirhe v Knjigarni Učiteljske tiskarne. Za pirhe dobite najlepša darila v Knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani in v njeni podružnici v Mariboru. Šefi pisarn, naročajte pisarniške potrebščine v Knjigarni Učiteljske tiskarne in v njeni podružnici v Mariboru. Modne in druge inozemske liste dobite v bogati izbiri v Knjigarni Učiteljske tiskarne. Orožniški upokojenec Vestnik Društva žandar, upokojencev za Jugoslavijo v Ljubljani Zdravstveni drobiž TOVARNA VIDMAR LJUBLJANA SAVlje is PRODAJALNE: Ljubljana: Pred škofijo 19 Begrad: Kralja Milana 5 Prešernova ul. 20 Zagreb: Ilica 41 a Novi Sad: Kralja Aleksandra 21 Jurišičeva Tovariši Kupujte pri tvrdkah, ki oglašujejo v „NAŠEM GLASU“! Kdor podpira nas, ga podpiramo mi! r™ Priporočam« (vrdke M. Tičar * Ljubljana