DOMŽALE, 10. SEPTEMBRA 1998 • ŠT. 9 • LETNIK 37 ODGOVORNI UREDNIK: Bogdan Osolin; « 0609 634505 GLASILO OBČIN DOMŽALE, LUKOVICA IN MORAVČE Kateri obraz je lep? Tisti, za katerim se kaže ljubezen, odkritosrčnost, poštenost. Grd obraz pa je tisti, za katerim se kaže trdosrčnost, zvijača in več takega. JURIJ HUMAR (1819-1890) Urednikovi prebliski Župan je jose Armando Televizijska škatla močno vpliva na sanje. Samo v tri zadnje dele Esmeralde sem skoraj ves čas nepremično buljil, pa se mi je pred nekaj dnevi prikradla v nenavadne sanje. Ne sicer ona, ampak njen prelepi izvoljenec Jose Armando v čisto drugačni vlogi kot v priljubljeni maratonski nadaljevanki. Življenje se pač rado nadaljuje v sanjah. Bile so čudovite sanje. Po neizprosni volilni tekmi, na kateri ni manjkalo nizkih in ne(k>voljenih umazanih udarcev, je postal župan Občine Domžak: Bivša županja mu je začuda iz vsega srca čestitala in mu zaželela, da bi izpolnil Viaj nekaj obljub, ki jih je ona v predvolilni kampanji obljubila svojim maloštevilnim najzvestejšim volilccm. Novi župan, ki je■ zbral skoraj 90"/» glasov, ji je odrezavo odvrnil, da je za svoje volilce že več kot dot)ro poskrbela v svojem precblgem štiriletnem mandatu, da pa so sedaj na vrsti tisti ljudje, na katere je popomoma pozabil, t In je k sreči zanje vsaj pri vsakoletnem razrezu proračunske »pogače«, različnih odlokih, načrtih itn. skrbel Občinski svet OI)čine Domžale, predvsem pa stranke slovenske fx>mladi v njem. Jezno sopihajoč si je prevzvišena bivša vhdarica iz nekega »zdmženja listov« brez besed odšla celit svoje dokaj hude »volilne« rane... Župan Jose Annando pa je šel )xizdravit lisoi "glavo množico, ki ga je že težko čakala pred občinsko Stavbo na I ji iilfanski 69 v Domžalah ii i v/klik. iL i: »N.i di S) x>! N, lj živi slovensk. ipomkt I! SKI \ SDS, SLS!« Promet v središču Domžal je bit seveda zapit za vsa vozila... Kar fxjšteno sem si jx)inel oči, kome je prebudilo prijazno kikirikanji1 sosedovega /tetelina. V meni je še zmerom v,ik>v. ik >hl, n;< H Ii ji tOzadoM>ljstvo, k,ijli trdno ver/amem, da se mi lxxk>le / vek■/><•»/x>litkne« s»>/< ■ /'"/*'•1 uresim 'ik: Nq Župan Občine Domžale sicei ne lx> lose Annando, njega je namrci" prele/),11 smeraJda pred dobrim mesecem od/x>ljala vdnigačen, nekoliko k psi sw•/, temveč lx> Domž, >/<. ID. BOGDAN OSOLIN odgovorni urednik POLETNE PRIREDITVE Polepšali poletni utrip mesta Domžale Domžalski godbeniki so se v letošnjem poletju s promenadnima koncertoma dvakrat predstavili Domžalčanom. V okviru letošnjih POLETNIH PRIREDITEV V DOMŽALAH so prvi nedelji v avgustu in septembru nastopili v parku ob slavbi Občine Domžale in popestrili letošnje vroče poletje. V. foto: V. MAJHENIČ STRAN 11 LUKOVŠKI OBČINSKI PRAZNIK Prvi častni občan v Občini Lukovica je jostal naš rojak, arhitekt Niko Kralj. FOTO: Nada Prašnikar STRAN 10 DOMAČA GLEDALIŠKA PREDSTAVA V POLETNEM GLEDALIŠČU STUDENEC Čevljar baron čevljar baron je zanimiva in zabavna veseloigra s petjem in plesom, njen čar je še večji, če je njeno prizorišče v naravnem okolju in če se izvajalci posebej za številne gledalce resnično potrudijo. Če pa so zraven še Lojze Stražar kot režiser, France Stražar kot njegov asistent in vodja predstave, koreograf Janez Mejač, kostumografinja Nada Slat-nar, glasbenik Dominik Krt ter izdelovalec scene Jože Napotnik (da drugih ne naštevam posebej, čeprav so za predstavo enako pomembni), potem se komedija neznanega avtorja Čevljar baron res da gl© dati. To so potrdili ludi gledalci, saj so si dosedanjih pet predstav ogledali v velikanskem številu ter vselej izvajalce pozdravili z glasnim aplavzom in bi celo zahtevali ponovitev vsaj dela predstave, če bi bilo tO mogoče. foto: V. MAJHENIČ STRAN 14 TELEFONI, TELEFONI,. Izpolnjena obljuba 12. avgust je bil za gospo Slavko Ribič in gospoda Lojzeta Koka-Ija neponovljiv dan, saj sta kot prebivale ,i najvišje ležečih domačij v občini Moravče (Drtija - Štan-ce Laze) ta dan dobila vsak svoj telefonski priključek na novozgrajeno telefonsko omrežje. Priključitev je izvedel direktor PE Ljublja- gradnje lokalnega telefonskega omrežja v naši občini vsak dan dobival dokončnejšo podobo. S poznavanjem terana in prebivalcev je pomagal rešiti vse še tako zapletene probleme, ki jih ni bilo malo. Ga. Ribič in g. Kokalj nista skrivala sreče in navdušenja, da sta od sedaj neposredno povezana s svetom, čeprav do njunih domačij vodi slaba cesta in je do najbližjih sosedov več kot kilometer. Ob telefonskem priključku se počutita mnogo bolj varna, saj pomoč lahko poji kličeta ob vsakem I trenutku. Srečnežev z novimi telefonskimi priključki je v naši občini vsak dan več. Do 30. septembra botto po zagotovilu Telekoma vsi naročniki priključeni na omrežje. Torej strpnost le ni odveč. na Pavel Žakelj, ki jima je podaril tudi telefonski napravi. Slovesnemu dogodku so prisostvovali še župan Občine Moravče g. Matjaž Kočar, tehnični direktor g. Ivan Usenik ter glavna operaterja na terenu g. Jože Ribič in nadzor m za izvedbo projekta g. Dušan Razboršek. Se zlasti g. Jožetu Ribiču gre posebna zahvala, da je obsežni projekt iz- /lamnik Domžale 9. TABOR SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV V ŽLAHTI PRLEKIJI »Šele osmo leto na poti iz Egipta« Že deveto leto zapored se je OO SKD Domžale udeležil tabora Slovenskih krščanskih demokratov. Tokrat je bil v nedeljo, 2. avgusta 1998, v Ljutomeru, prečudoviti metropoli Prlekije, kjer živijo gostoljubni ljudje. Mediji o 9. taboru SKD Zgodbo o pomembnem prazniku krščanske demokracije, na hipodromu, glavnem prizorišču 9. tabora Slovenskih krščanskih demokratov v Ljutomeru, se je zbralo več kot 12.000 ljudi iz vse Slovenije, pričnimo en dan kasneje. V ponedeljek je o njem na 4. strani poročal edinole ljubljanski Dnevnik (Marijin narod v Ljutomeru), v Delu niste o tem dogodku zasledili niti besedice. Pomenljivo, ni kaj! No, v sredo, 5. avgusta, je izšla še reportaža na skoraj treh straneh v Magu (SKD na konju?). Najbrž je bilo to vse... če bi tabor organizirali LDS ali ZSDL, bi se zagotovo, o tem sem trdno prepričan, na dolgo in široko razpisali vsi pisani mediji! Ne verjamete, kajne? Tabor teden dni prej Letošnji tabor se je začel že 27 julija, in sicer s sejo Sveta SKD v Ljutomeru in z okroglo mizo o kmetijstvu v Kulturnem domu v Ormožu, na kateri so Alojz Skok, Janez Šuštaršič, Ivan Obal, dr. Jože Osterc, priznani kmetijski strokovnjaki, spregovorili o trenutnem stanju v kmetijstvu v Sloveniji, težavah, ki zadevajo kmete, posvetili pa so se tudi pripravam na vključevanje Slovenije v Evropsko zvezo. Na njej so sprejeli posebno Izjavo o potrebnih postopkih Vlade RS pred pogajanji o vstopu Slovenije v EU, ki jo je pripravilo Slovensko kmečko gibanje pri SKD V sredo je bila v hotelu Jeruzalem v Ljutomeru okrogla miza na temo Meja s Hrvaško in življenje ob njej, na kateri so sodelovali Lojze Peterle, Marijan Schif frer in Vinko Demšar, vsi trije poslanci SKD v Državnem, zboru RS. Naslednjega dne pa je bila v Trste-njakovem domu v Gornji Radgoni še okrogla miza na temo Regionalizem. Trije pomembni dogodki so zaznamovali soboto, 1. avgusta. Najprej so ob 9. uri v galeriji Anteja Trstenjaka odprli razstavo Slovenska politična zavest od Zedinjene Slovenije do taborov in samostojne Slovenije 1848-1868-1998 ob 130-letnici 1. slovenske- ga tabora v Ljutomeru 9. avgusta 1868; pripravil jo je Mirko Nidorfer, bibliotekar Univerzitetne knjižnice Maribor, slavnostno pa odprl Lojze Peterle, predsednik SKD. Ob 10. uri je bila okrogla miza z naslovno temo Prikaz zgodovinskih premikov slovenske politične zavesti, zvečer ob 20. uri pa še okrogla miza z naslovom Prikaz sodobnega časa in prebujanje civilne družbe v Ljutomeru v 80-ih letih 20. stoletja - »Ljutomerska politična scena«. Iz Domžal v Ljutomer Na kraj, kjer so se prvič zbrali zavedni Slovenci in zahtevali izpolnitev programa Zedinjene Slovenije, smo se odpeljali s polnim posebnim avtobusom nekaj minut čez sedmo uro zjutraj, na srečo še dovolj zgodaj proti našemu cilju, da smo po kratkem postanku v Tepanju še pravočasno prispeli na prvo prizorišče dogajanja, to je na Miklošičev trg pred ljutomersko cerkev. Sveta maša v Ljutomeru Razpored nedeljskih svetih maš je bil za udeležence 9. tabora SKD po različnih prleških župnijah. Največ ljudi se je ob 10. uri zbralo na Miklošičevem trgu pred ljutomersko cerkvijo, kjer sta sveto mašo darovala dr. Ivan Štuhec in dr. Stanko Janežič. Verni krščanski demokrati smo posebej pazljivo prisluhnili pridigi dr. Iva- na Štuheca. »Država naj nam bo bogastvo, nikoli razlog za napuh. Nanjo glejmo skozi Kristusa, naj nam postane božja stvar. Olj oblasti ni v tem, da do nje pridemo in jo imamo, ampak da / njo upravljamo kot sredstvom za vodenje države,« so le nekatere izmed dragocenih misli, ki jih je dr. Ivan Štuhec prenesel na zbrane poslušalce, med katerimi je bilo opaziti tudi predsednika SKD Lojzeta Peterleta, glavno tajnico SKD Hildo Tovšak, dr. Jožsta Osterca, dr. Petra Venclja in druge. Ogled razstave Po sveti maši smo se udeleženci razdelili v tri večje skupine. Vsaka je odšla s svojim vodičem na kraj, kjer smo se okrepčali in odžejali, bil je namreč že čas nedeljskega kosila. Da pri okrepčevalnici Jagoda ne bi bilo preveč gneče, si je prva polovica skupine najprej ogledala že omenjeno razstavo dokumentov o razvoju slovenske politične zavesti od sprejetja programa Zedinjenje Slovenije v letu pomladi narodov do dogodkov, ki so zaznamovali osamosvajanje Slovenije (npr. proces proti četverici J. B. T. Z.) v bližnji Galeriji Anteja Trstenjaka. Posebna zanimivost je bil pred kratkim najden originalen lepak iz leta 1848 z naslovom »Kaj bodemo Slovenci Cesarja prosili?« Natisnilo ga je Društvo Slovenija na Dunaju, ki ga je vodil dr. Fran Miklošič (1813-1891), takrat prvi predsednik društva. Besedilo je peticija, naslovljena na samega vladarja, v njem so zahtevali Zedinje-no Slovenijo (»slovenski narod v eno kraljestvo pod imenom Slovenija s svojim deželnim zborom sklenil...«), in uporabo slovenskega jezika v šolah in uradih. Razstava bo odprta do 30. septembra 1998. Tropska vročina na hipodromu t .4. »ha Na hipodromu v Ljutomeru, kjer je bila osrednja slovesnost pod geslom Zedinjena Slovenija - 9. tabor SKD v žlahtni Prlekiji, in sicer v luči 130. obletnice prvega slovenskega tabora in na kraju veličastnega dogodka, je bi lo neznansko, »pasje« vroče. Vsak od nas si je pomagal, kakor je vedel in znal. Zelo prav so nekaterim prišli dežniki, drugi so si na glave poveznili slamnike, najboljša obramba proti neusmiljenim sončnim žarkom pa je bila seveda tekočina. Za prvo pomoč so nam delili brezplačne plastenke vode. No, nekateri so si gasili hudo žejo tudi s pivom ali vinom oziroma drugimi alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami. Nekako je bilo pač potrebno zdržati, kajne? Tudi predsednik SKD se je pred »službenim« fotoaparatom odžejal z rujnim vinom. Stojnice Na letošnjem taboru so se na stoj-nicah spet predstavili regionalni oziroma občinski odbori."Nekateri bolj domiselno, drugi malo manj. Na stojnici Ljubljana-okolica se predstavil samo naš občinski odbor. Veliko ljudi se je ustavilo ob njej. Najbolj so se ljudje razveselili Primoža Peterke na posterju Slamnika, dokaj hitro pa so obiskovalci naše stojnice razgrabili še zadnjo številko Slamnika, razglednice Domžal in zloženko. Največji vrvež je bil seveda ob stojnicah, kjer so krščanski demokrati ponujali okusne domače dobrote (pecivo, sir, salamo, kruh itn.) Maraton Politika je tudi tek na dolge proge. V čast prvemu slovenskemu in devetemu krščanskemu taboru sta 130-ki-lometrsko (menda celo 135 km) razdaljo od Žalca do Ljutomera (od petka do nedelje) pretekla krščanska demokrata Nace Polajnar in |anez Zavo-lovsek. Predsedniku Lojzetu Peterletu sta na glavnem odru na ljutomerskem hipodromu izročila tudi poslanico mesta Žalec, ki jo jima je dal župan Milan Dobnik. Otvoritev tabora in govori Najprej so zaigrale fanfare, nato pa je pred prvim govornikom še zaigrala dom.K .i godba na pihala slovensko himno. Nato so se pred množico krščanskih demokratov in somišljeniki zvrstili slavnostni govorniki. Tabor je s pozdravom in krajšim nagovorom odprl ljutomerski župnik. Zelo je odmeval govor Tineta Vivoda, podpredsednika stranke iz Argentine, ki se je v mislih ustavil tudi v tistih prelomnih časih takoj po 2. svetovni vojni pri nas. »Vsi, ki so bežali pred sovjetskimi ali Titovimi krvniki, niti slutili niso, da bodo v nekaj tednih nastala množična grobišča na Rogu, Teharjah, v Hrastniku in skoraj po vsej Sloveniji, čeprav so vedeli, da bodo komunisti morili. Zato smo v emigraciji morali ostati,« je med drugimi svojimi besedami pojasnjeval zgodovinska dejstva podpredsednik Slovenskih krščanskih demokratov. Zadnji govornik, ki smo mu malo-dane vsi udeleženci tabora prav pose-bej prisluhnili, je bil predsednik stranke Lojze Peterle. Najprej je obudil spomin na čas pred 150 leti, ko so prvi »možje razumeli znamenja časa in potrebe naroda ter so zahtevali Zedi-njeno Slovenijo«. V drugem delu si je predsednik SKD zastavil nekaj temeljnih vprašanj našega časa in prostora. »Zakaj vse več smrti in vse manj znova strah? Zakaj velika uspešnost naše mladine na nižjih Šolskih stopnjah in nenavadno slabši rezultati na višjih - ravno tam, kjer bi se morala pokazati samostojnost in ustvarjalnost? Ali mora res še trajati čas dresure?« Na koncu samospraševanja je predsednika zanimala bistvena razlika v odnosu do življenja med Slovenci pri nas in Slovenci v Argentini, kajti tam se sploh ne pojavljajo taka usodna vprašanja. Predsednik je v zadnjem delu poskusil odgovoriti na vsa vprašanja. Najprej je spregovoril je o vrednostni praznini, ki je nastala po propadu starega družbenega reda. Nato je ostro obsodil novo ideologijo »vrednotne neopredeljenosti in poljubnosti«, pri kateri »ni sorazmerja med vzgojo in izobraževanjem«. Zavzemanje za vzgojo je po njegovem prepričanju deležno zasmehovanja, kar ni etabro. »Brez vzgoje človek ne pridobi smisla za mero, kriterij... Ko ni več merila, je vseeno, če je vseeno, greš s tokom, kamorkoli pač nese: Greš tja, kjer dobiš več. Naša naloga je razlikovati med poljubnostjo in svobodo. Naša naloga je ponovno vzpostaviti merila,« je s svojimi lx'se-dami posegel v srž problema - pomanjkanja vrednot v našem času in prostoru - predsednik SKD. Končal je z naslednjimi besedami: »Čas, ki prihaja, zahteva drugačne? zedinjenost kot leta 1848. Odvrzimo bremena preteklosti s pomočjo resnice in pravičnosti in se zedinimo za temelje skupne prihodnosti! Eden takih temeljev je svobodna slovenska država. Drugi temelj so skupne vrednote. Prvi pa smo ljudje... Naj živi krščanska demokracija in vsi, ki dobro v srcu mislijo!« Konjske dirke Samo trije prostovoljci so zbrali do-volj poguma, enega pa je konj prekmalu vrgel po tleh. Zmagal je Jože Osterc pred Lojzetom Peterletom in Hildo Tovšak. S kasaško dirko politikov SKD se je talx>r končal, približno 160 avtobusov pa je že čakalo, da odpelje udeležence nepozabnega tabora proti svojim domovom. Razkrižje Naš avtobus, poln tistih ljudi, ki v srcu dobro mislijo, se je za dobre pol rojstev, zakaj toliko omame in pijanega divjanja po cestah, zakaj toliko nasilja po šolah? In zakaj pomanjkanje samozavesti, zaupanja in Se naprej ali ure ustavil še v Razkrižju, ki je postalo popularno tistega davnega 1992. leta, ko se je z velikim prizadevanjem Vide Zabot, takratne Slovenke leta, bogoslužje v župnijski cerkvi, posvečeni sv. Janezu Nepomuku, začelo v slovenskem jeziku. Župik Milan Kol.i nas je izredno prijazno sprejel, nas popeljal v cerkev in nam v kratkem »predavanju« povedal nekaj besed o najpomembnejših dogodkih v zgodovini župnije. Ob domači kapljic i smo si še malce odžejali in se odpeljali naprej... Še v Jeruzalem ...i« i Vinski cesti, se za hipec okrepčali še v gostišču Taverna in se potem odpeljali 7 zadnje postaje žlahtne Prlekije. Prijetno vožnjo so n,im pope strile karaoke, na katerih je pp pravičnem glasovanju premočno zmagala Klavdija. Dobro sta se odrezala tudi pisec članka in Metka, ki sta zapela v lil I. 'lil. BOGDAN OSOLIN Slamnik je glasilo občin Domžale, Lukovica in Moravče in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Odgovorni urednik BOGDAN OSOLIN, tel.: 714-599, 721-022, (0609) 634505 Pomočnica odgovornega urednika MARIJA KAVKA Člani uredništva FRANC CERAR, DADA BREJC, MARTIN GROŠELJ, VERA VOJSKA, dr. BOGDAN DOLENC Urednica strani oltfine lukovica MONIKA DOMITROVIČ Urednica strani občine Moravče BERNARDA MAL Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 69 v Domžalah. I Jrednišlvo ERNA ŽABJEK-KOČAR, 714-599, 721-022 URADNE URE: vsako sredo od 15.-17 ure Tehnični urednik JANEZ DEMŠAR lektor prof. AVGUŠTIN PIRNAT C jlasilo izhaja v nakladi M.(XXI l/vodov m ptejema|< > v..i gospodinjstva brezplačno. Na fx>ell,i[;i /akona o prometnem cl.tvku in mnenja nuni strstva za kulturo spada glasilo med proizvode, za kalere se plačuje 5% davek od [Kometa proizvcxtov. MSK: I )llf) - I isk časopisov in revij, ft.fi, I jublj.in.i /lamnik Domžale /lamnik Dr. Bogdan Dolenc je docent na Teološki fakulteti, poleg te osnovne dejavnosti pa opravlja še nekatere druge naloge. Gledalcem televizije je znan po sobotni oddaji OZARE. Te »nedeljske misli« bodo kmalu izšle v posebni knjigi. Živi v samostanu sester svetega Križa na Mali Loki, kjer je hišni duhovnik. Sicer pa naj o sebi spregovori sam, tudi kot član uredniškega odbora Slamnika. Gospod profesor, naše bralke in bralce bo zanimalo, odkod izhajate, kakšna je bila vaša študijska pot in kaj bi posebej izpostavili v svojem duhovniškem življenju? Luč sveta sem zagledal leta 1953 v majhni vasici z imenom Četena ravan, ki leži v hribih med Poljansko in Selško dolino. Iz moje vasi izvira tudi rod pisatelja Ivana Tavčarja. Obiskoval sem poljansko gimnazijo v Ljubljani in maturiral leta 1972. Sledila je odločitev za študij teologije in vstop v ljubljansko bogoslovje. Ta odločitev je zorela vse od konca osnovne šole, pobude zanjo sem prejem,il že v domači POGOVOR Z DR. BOGDANOM DOLENCEM, ČLANOM UREDNIŠKEGA ODBORA SLAMNIKA strankarsko in politično. Razumem ga kot prispevek, ki ga kot duhovnik dolgu jem ljudem, sredi katerih živim. Duhovniki so bili v naši zgodovini vedno tudi kulturni delavci. Domžale so imele v tem stoletju vsaj dva, ki sta trajno zapisana v spominu ljudi: župnika Franca Bernika in Matija Tomca. Pregovori so eden mojih konjičkov. Ko sem več hodil po svetu, sem si priskrbel zbirke teh biserov ljudske modrosti v mnogih jezikih. Pregovor včasih pove več kakor debela knjiga ali dolgo predavanje. V pregovorih najdemo odgovore na večna človekova vprašanja. So nekakšna »ljudska biblija« ali »ljudski katekizem«, izražajo vest ljudstev, ko svetujejo, kako naj prav ravnamo. V tem smislu velja, da je »glas ljudstva obenem božji glas«. V današnji naglici življenja in poplavi besed zelo rabimo kremenito besedo pregovora, ki jo potrjuje tisočletna izkušnja. Kako se člani uredništva ujamete med seboj? Imate kakšen predlog za izboljšavo časopisa? Vesel sem, da med člani uredništva kljub različnim pogledom nikoli ne prihaja do ostrih besed in napadov. Vsem članom gre pri- Kultura nas združuje župniji Javorje, predvsem pa ob odlienih profesorjih, kot so bili dr. Anton Trstenjak, dr. lanez Janžekovič, dr. France Perko in drugi. Po novi maši I. 1979 sem bil dve leti kaplan v Grosupljem. Nato sem na pobudo nadškofa Alojzija Šuštarja odšel na nadaljnji študij v Rim, kjer sem na papeški univerzi Urbaniani dosegel doktorat iz teologije. Disertacijo o teologiji angleškega kardinala ). H. Newmana sem napisal in zagovarjal v angleščini. Med štiriletnim bivanjem v Rimu sem stanoval v nemškem zavodu Tevtonik v Vatikanu. Leta 1985 sem se vrnil v Slovenijo in dve leti opravljal kaplansko službo na Kapitlju v Novem mestu. Leta 1987 je bil dr. Franc Perko imenovan za beograjskega nadškofa in fakulteta je potrebovala profesorja za nauk o Cerkvi in ekumenizem. Ker je tudi samostan na Mali Loki potreboval duhovnika, se je ponudila priložnost, da za dr. Perkom »podedujem« tudi to službo. Letos je minilo že 11 let, odkar sem tu. Omenili ste, da poučujete predmet »nauk o Cerkvi«. Kaj obravnava ta predmet in katera vprašanja so danes v ospredju? Verovati pomeni pridružiti se nekemu občestvu. Vera je osebna zadeva, nikakor pa ni zasebna (privatna) stvar, kakor so nam dolgo vlep.ili v glavo. Cerkev je skupnost, v kateri kristjan prejme vero, jo živi in posreduje naprej. Iz Svetega pisma Nove zaveze razberemo, da Cerkev v jedru izvira od Kristusa, čeprav se je v podrobnostih oblikovala po njegovem vstajenju. Naš predmet obravnava Cerkev kot občestvo in kot ustanovo (institucijo), raziskuje, kako so se skozi zgodovino razvijale in kako se danes izvajajo cerkvene službe: duhovniška, škofovska, papeška. Veliko govorimo tudi o vlogi vernikov (laikov), saj imajo v Cerkvi nenadomestljivo poslanstvo. Njihov glas se vse bolj sliši in tudi upošteva. Zadnja desetletja prihajajo v ospredje vprašanja, kol npr. prispevek Cerkve k miru, pravičnosti, ohranjevanju stvarstva, sprava med krščanskimi Cerkvami, dialog med verstvi ter vloga žensk v Cerkvi. Dejavni ste tudi na ekumenskem področju in kot tajnik Slovenskega ekumen-skega sveta skrbite za stike z našimi evangeličani in pravoslavnimi. Kakšni so odnosi med katoliško in evangeličansko Cerkvijo pri nas? Slovenska evangeličanska Cerkev šteje ok. 19.000 vernikov, ki živijo pretežno v Prekmurju. Svojo cerkev pa imajo tudi v Ljubljani, kjer župnikuje mag. Geza Filo. Vsako leto se vsaj dvakrat srečamo, prirejamo skupna bogoslužja, pri katerih skupaj molimo za edinost. Skupno pripravljamo tudi oddajo Ozare. Odkar je Dan reformacije (31. oktober) državni praznik, je slovenska javnost bolje seznanjena s pomenom« ki so ga imeli slovenski reformatorji za našo književnost in kulturo. Ostrina in nasilje, ki sta bila značilna /a protireformac i jo v 16. in začetku 17 stoletja, obremenjuje naš zgodovinski spomin. Ob I Jnevu reforma« i |e je zato včasih slišali tudi ostrejši" in oči lajoče tone. Vendar obe strani danes stvarno presojata takratne dogodke. V Prekmurju lepo sodelujejo evangeličanski in katoliški duhovniki, zato tudi med verniki vlada spoštovanje in razumevanje. Kakšni pa so odnosi rimskokatoliške Cerkve s pravoslavnimi? Včasih imam občutek, da so srečania nredsl.ivnlknv sicer prisrčna, potem pa ostaja vse bolj ali manj pri starem. Kaj menite vi? Na najnižji točki so bili medsebojni odnosi takrat, ko je bila tudi politična napetost med Ljubljano in Beogradom na vrhuncu. Politika je vedno slabo vplivala namedkr-ščanske odnose. Čeprav v Jugoslaviji ni šlo za versko vojno, je politika izkoriščala tudi verska nasprotja. To je zadalo ekumenskim odnosom hud udarec. Verniki srbske pravoslavne Cerkve v Sloveniji so zadnja leta vse manj obremenjeni s politiko, zato so se tudi naši odnosi izboljšali. Marsikje uporabljajo naše cerkve ali kapele za svoje bogoslužje. Vsako leto nas vabijo na svoj glavni praznik sv. Save v tivolsko cerkev. Pravoslavni in evangeličani so včlanjeni tudi v Svet krščanskih Cerkva v Sloveniji, v katerem razčiščujemo morebitne nesporazume. Cerkev se veliko udejstvuje na kulturnem področju. V čem je njena največja zasluga za slovenski narod? Nenadomestljiva je njena povezovalna vloga. Ali ste dejavni tudi na tem področju? Če je kultura »duša družbe«, potem je jasno, da je vse delovanje Cerkve v odličnem pomenu kulturno. V naše medčloveške odnose vnaša duha, gradi civilizaic ij<> ljubezni, spominja nas, da je človek več vreden po tem, kar je, kakor po tem, kar ima. Prizadeva si za spravo in odpuščanje. Mladim ljudem vceplja občečloveške in krščanske vrednote, ki so temelj evropske civilizacije. Z oznanjevanjem pč) cerkvah in prek sredstev obveščanja se obrača na vse dobromisleče ljudi in jih vabi, naj na vsakem koraku »izbirajo življenje«, kol pravi geslo slovenske sinode. Našo družbo namreč vse bolj prežema neka oblika protikulture ali »kulture smrti«, ki se kaže v odklanjanju življenja, v begu v omamo, v (samo)morilskem divjanju po cestah in v naraščanju samomorov, /ato svoje duhovniško, pedagoško in znanstveno delo pojmujem kot kulturno dejavnost. Katere druge naloge so vam še zaupane? Predavam tudi na Teološki pastoralni šoli, na njej se vzgajajo laiki in redovniki, ki bodo poučevali verouk. S predavanji sodelujem pri izobraževanja odraslih po župani-jah. Na televiziji in na radiu sem imel okoli 100 nastopov bodisi v Ozarah ali v drugih oddajah verskega programa. Predvsem pa pišem za Družino, Bogoslovni vestnik in druge i erkvene publikacije. Poleg strokovnega dela ste hišni duhovnik v samostanu sester sv. Križa na Mali Loki. Kakšne so vaše naloge? Samostani so oaze tišine sredi naglice, kraji molitve in dejavne ljubezni do bližnjega. Zato izžarevajo poseben blagoslov na okolico in na liste, ki ga obiščejč). To golo vo velja ludi za samostan na Mali loki. Vsi, ki ga pobliže poznajo, bodo to potrdili. Za samostan je nekaj običajnega, da je v njem vsak dan svela maša, ki jo središče vsakega dneva. Nas samostan je odprt tudi navzven in vsak dan prihajajo k maši tudi nekateri zunanji verniki. ()b nedeljah pa se v naši kapeli zbere tudi do 120 ljudi. Moja dolžnost je torej skrbeli za vsakdanje bogoslužje. Ste tudi član uredniškega odbora Slamnika. V vsaki številki zasledimo vsaj dva vaša članka. Nepogrešljiv je že udomačeni prispevek Iz zakladnice pregovorov. Pišete tudi o verskih in kulturnih vprašanjih. Članstvo v uredniškem odboru sem spre-iel na orošnio druaih. Moie sodelovanje ni znanje, da so vedno za dialog in stvari urejamo »akademsko«. Vsi tudi zelo vestno opravljajo svoje delo, čeprav za dokaj skromen honorar. Poleg lehničnih izboljšav bi si želel še več kulturnih in narodopisnih prispevkov, kakršne že dolga leta pišeta zlasti g; Slane Stražar in g. France Cerar. Nadvse dragoceni so pogovori s starejšimi ljudmi, saj z njihovim odhodom tone v pozabo toliko izkušenj, življenjske modrosti in narodnega blaga. Krščanstvo je brezkompromisno, politika - tudi krščansko-demokratska - pa je nujno sklepanje kompromisov. Naj spomnim samo na primer uzakonitve splava v ustavi, kar je povsod drugje urejeno s posebnim zakonom. Kako pojmujete politiko? Politika je zaradi neštetih zlorab, oblasti željnosti in sebičnosti prišla na slab glas. Toda »zloraba ne odpravlja uporabe«, pravi pregovor. Politika je v izvirnem pomenu besede udeležba pri skrbi za skupni blagor, in to je dolžnost in pravica vsakega človeka. Kristjani smo bili v prejšnjem sistemu v veliki meri odrinjeni od političnega delovanja. To ima še danes slabe posledice. Polagoma se spet zavedamo, da smo tako laiki kot duhovniki poklicani k temu, da vsa področja življenja, tudi gospodarstvo in politiko, prek-vašamo z duhom evangelija. Nekaj drugega je strankarska politika', v kateri naj duhovniki ne bi delovali. Ljubljanski nadškof dr. Franc Rode je nedvomno intelektualna veličina. Kako presojate njegovo dosedanje delovanje? Vsi nekdanji njegovi študentje imamo nanj kot profesorja najlepše spomine. Odlikujejo ga pristen in prisrčen stik z ljudmi, klena in lepa beseda, pogum in odločnost. Njegovi nasprotniki so prav od začetka za-(i it ili, da jim je zaradi teh lastnosti najbolj »nevaren«, zato smo priče prave zarote sredstev obveščanja proti njemu. Med njimi tednik Mladina sega po najlx>lj pritlehnih prijemih. Njeni uredniki si s tem dajejr> zgovorno spričevalo o sebi in svoji nekulturi. Vsak človek pove stvari po svoje, besede je mogoče postaviti tako ali drugače, bolj ali manj posrečeno. To pravico ima tudi nadškof. Toda z vsebino in namenom njegovih izhodišč in poudarkov se povsem strinjam. Kdor oznanja evangelij, vedno deluje tudi molei c. ljudje so vedno raje poslušali »učitelje po svojih željah«, ki so jim čehljali ušesa. »Ko bi hotel vsem ustreči in ugajati, ne bi več: bil oznanjevalec evangelija,« je zapisal apostol Pavel. Kakšno bi bilo vaše duhovno sporočilo našim bralkam in bralcem? Vodgovoi bi navedel izrek nekega nizozemskega patra, ki je po vojni organiziral dobrodelnost. Velikanski us|X'h je dosegel, ker se je držal načela, da sr> ljudje boljši, kot o njih mislimo. Zaupali moramo v dobro, ki je v človeku, in na tem graditi. V vsakem je neuničljiva božja podoba. Tudi v ljudeh, ki jih imamo za »slabe«, tli iskrica dobrega in samo čaka, da jo kdo razpiha in razžari. Bolj za šalo naj dodam še tole: Nekdo je o vsakem človeku, naj je bil še tako hudoben in slab, znal povedati kaj dobrega. Pri vsakem je našel vsaj sled dobrote. Nekoč so ga hoteli spraviti v zadrego in so ga vprašali: »No, kaj pa praviš o hudiču? Pa ne boš menda tudi na njem našel kaj dobrega?« Ta je odgovoril: »Nekaj je treba tudi hudiču priznati: Zelo delaven je. Hvala za pogovor. IVAN KEPIC ->— BERTA GOLOB Brezčutnost m cinizem (četrto nadaljevanje) Kateri koli val kazalec radia pokaže, povsod je kup surovih šal, povsod kdo ščuva in kdo laže. To neveselo resnico je poet zaznal pred 45 leti in bil je kar pogumen, da jo je upal takrat javno povedati. Cinizem na visoki ravni lahko imenujemo v našem času izjavo o »golazni, ki bi jo bilo treba pobiti že leta 1945 ali pa laž, da Cerkev svoje gozdove že tretjič prodaja. Kdor danes onečasti lastno hčer, dobi zato leto dni zapora, a se njegovi pravni zagovornici zdi kazen neupravičena (povzeto po Družini, 15. 2. 98). Posiljevalec se mladoletni sošolki lahko reži v obraz, saj sedi z njo v istem razredu. Pa ne kje na Divjem zahodu, ampak na Dolenjskem. Ob mariborskem škofijskem zboru, namenjenem problematiki mladih, izjavlja študentski duhovnik sledeče: Reakcija mladega človeka na družbenem in socialnem področju je zreducirana na ad hoc, lorej se pojavlja v mladih nekakšen družbeni in socialni cinizem, in še ta je anemičen. Težave so lorej tako na osebnem kol tudi na družbenem področju, zato so poglavitna vstopna mesta za oznanilo predvsem izgubljenost, konfliktnost s seboj in družbo, zmedenost v svetu ponudb in poceni blišča (D. 15. 2. 98). Ne bo dobro, če bodo mladi rodovi izključeni z družbenega in socialnega področja, in bo samo Se slabše, če bodo razočarani zaradi odrinjenosti zavzeli držo ( mizi na. S tako »temno zarjo- mladosti se piše družbi jalova prihodnost. »Vstopna mesta za oznanilo« jim bo &>rkov verjetno omogočala kar najbolj smeki, toda koliko jih bo ostalo zunaj nje in kolik') sploh jih bo zmoglo prepoznati ceneno ponudbo lažnih bleščic. V skupini predšolskih veroukarjev pri uprizoritvi farizeja in cestninarja v templju nihče ne more predstavljati »bahavega« moža, vsak bi rad zaigral »skromnega« človeka. Kako daleč je še nepokvarjena otrokova duša od ponašanja, poudarjanja večvrednosti, od brezčutnosti. Kdaj se spridi? Zakaj se spridil Spridi se l>rav kmalu, saj že marsikateri otrok po stane napadalen; ne v obrambi, ampak v izzivanju. Zakaj je tak6? Zaradi dednega zapisa ali zaradi vpliva okolja? Najbrž zaradi prvega in dmgega in tudi zaradi c>Ih> jega hkrati. Odpraviti brezčutnosti in cinizem na vsej črti se ne da. Vračunana sta v padcu prvih staršev. Možno pa ju je omiliti, zmanjšati. Vsaka možnost pa je zgolj kot poleni ialnosl brez in inka, če je ne akli viramo v usmerjeno dejavnost. Saj imamo vsi nx>žnost, da si zoper glavobol nabavimo aspirin; k>karne so in zdravilo je. Pa verjel no nihče od nas ne bo kar zdajle tekel ponj, ker za to ne čuti potrebe. Brezčutrx)sl in cinizem prizadevata naše duhovito zdravje. Če ne čutimo potrebe, da bi se ju znebili, se za to ne bomo prizadevali ne na zasebni ne na družbeni ravni. Kaj šele, če nam godita, če sla kot č>lje, ki razplamteva Žerjavico v plamen ugodja! Pri nas so že desetletja mladi rodovi deležni jx>paCenega vedenja o krščanstvu in še posebej o ( erkvi. Naj ta Se tako odkrito prizna svoje pomanjkljivosti in napake, ni deležna ne razumevanja ne odpuščanja, kje Šele kakega priznanja, da je s svojo na primer zgolj karitativno dejavnost |o naredila pri nas in v svetu precej več dobrega kot s svojim denimo mili-tantstvom (križarske vojske, inkvizacija) slabega. K brezčutnosti in cinizmu ni spodbujala nikoli, slednjega pa je dandanes deležna v obilni meri. Cinizma na račun paslarole ju dogmatike ali pa (neusposobljenosti diplomantov teološke fakultete za pouk etike in varstva v naši tako vsestransko neoporečni šoli. Predvidevam očitek, da je v tej oznaki nekaj cinizma. K < inizmu se namreč kdaj nagiba tudi bodičarstvo, čigar smisel je izostriti take družbene in osebne nepravilnosti. A te vrste ujedljivost nima namena žaliti, kol naj ga ne bi imela karikatura. Ko omenjam spačenosti, ki smo jim priča zaradi premajhnega sočutja do ljudi in zaradi zajedljivosti, ki utegne kdaj pa kdaj planiti tudi i/ vedenjsko obvladano-ga človeka, se zavedam neprecenljive meganiegavatne mcx'i nikoli do potanko sli znanih oblik in obr.izov dolirote ter človekoljubja, prepoznavnih |x> vseh ko ličkih sveta. Krk) pa more vedeti, koliko blagoslova nam iz dneva v dan izmolijo in iztrpijo samo brezimni neznanci in koliko zla stjo in nenaklonjenostjo do duhovne strani življenja, bosta dobivala le še nove oblike in razsežnosti. Saj upor in odpor do vsega kršćansko duhovnega še vedno narašča. Iz selx' ga bruhajo množična otx'ila in kje daleč od rrrorale in poprečrvega okusa so kar valentinovska srca s kondomi (ko je ravno Valentinovo tik za nami). Kakor hitro sprejmemo lahkotno uživaški sk)g, nismo več pripravljeni živeti z žrtvami in odrekanjem. C Jbojemu se samo še posmihamo. Iz posmeha izvira cinizem, ki je v najgk>blji globini obrambe pred slabo vestjo. Bolj ko v živo ozrem drugega, večje olajšanje občutim v sebi, dokler se duhovno ne uničim z lastnim strupom. Brezčutnež in cinik sta v svojem jedru duhovna Ijolnika. Potrebujeta pomoč. Zdravljenje z ljubeznijo. Več ko je v zasebnem in javnem žilvjenju brezčutnih in ciničnih odzivanj, toliko bolj boleha vsa družba. V nej ni več lahko živeti, ker se klice bolezni razpasejo v vseli njenih segmentih. Kdo želi imeti opravka z brezčutnim učiteljem, zdravnikom, srxJnikorn, policistom, vojakom, politikom, časnikarjem, uradnikom, trgovcem, dekjdajalc em, sprevodnikom, komunalcem, sosedom... Ali bi se mo gli veseliti brezčutnega boga? Če pa Kristus ni vstal, pravi apostol Pavel, je prazna naša vera. Če bi si svojega krščanskega Boga izmislili, si ne bi iTrOgli izmisliti spodbudnejše utvare. Z njo, ob njej in zaradi nje je nxjžno ohrabriti vse človeštvo. Kako brezčutje in cinizem zdraviti? Problem je preveč večplasten, da bi ga rrx>gli odpraviti z receptom. Stereotipno obnašanje do vprašanj le-teh zanesljivo ne reSuje. Brezbrižnost do dejanske resničnosti tudi ne. Primerna zavzetost in trezen uvid razmer je že korakec k na-ixedku. Skjdrti rnu mora udejanjanje pozitivnih vrednot in izostren čut za sočk> veka. ludi vsega lega ni mcjgoče cioseči čez noč. Če bi bil že od jutri dalje ves mladi rcxJ deležen osrečujoče krščanske vzgoje, bi trajalo desetletje in mnogo več, [ireden bi se družlja (sjx?t) prekvasila s trdnimi moralnimi vrednotami. Ker se tej ix' bo zgodilo, bo na redko posejano Kje? Kako? Kadar koli, kjer koli in čim bolj pre|xič'ljivo. Kdo? Vsakdo. Zakaj? Ker brezčutnost in cinizem uničujeta blago-lx)tixj sožitje. Čemu? Da bi se ob takem sožitju mogli vc?seliti drug rlnigega. Na lelai iji egoiz.ern-altruizem mora človekov moralni kompas pokazati smer k solidarnosti. I judje vsi bratje, bratje vsi narodi. Te dni me je v že popolrxxna prazni učilnici prijazno povlekel k sebi predšolski veroukar. Na uho mi je zašepetal lole: Ko ix>m velik, bom imel torbo. Bom Mogoče se je pa svet že začel spreminjati na bolje. KONEC. Velikokrat beremo, da se sodtjlinidu-šesJovci po vsem svetu ulzadajo s tem, ali naj za najhujše zločince Še pride v po-štev smrtna kazen ali le dosmrtni zapor. Danes veliko strokovnjakov opozarja, da je vzfsoja mladine nujna, saj se je vse več vdaja divjemu liberalizmu, nasilju, al-kotn/lu in mamilom. (Mtencm pa razlagajo, da je ta vzgoja že zamujena in da bi morali vzgr^jiti že otroka, toda tudi \/ri letu je !x>lj mak) usr^ha, če nimamo naj-nrei vzgojenih staršev. FRANCE C t RAK /lamnik Domžale Prišla je jesen, zazvonil je šolski zvonec in vrata v vseh slovenskih šolah so se na široko odprla. Najbolj veseli so stopili v šolo prvošol-ci. Oni še ne poznajo vseh skrivnosti šole in morda ravno zaradi tega skoraj niso mogli pričakati 1. septembra. Prvošolci, pozdravljeni! V Osnovni šoli Dob smo se za ta dan še posebej skrbno pripravili. Učiteljici Veronika in Jadranka, ki letos poučujeta v prvem razredu, sta pripravili prijazen sprejem. Okrasili sta razred, poiskali pravljico, najlepšo za ta dan in se veselili svojih novih otrok. Spomin na Kako vozniki upoštevajo novi prometni zakon Minili so Štirje meseci, odkar je pričel veljati novi, strožji zakon, ki ureja varnost v cestneirj prometu. V prvih dneh veljavnosti, če se Se spomnite, je bilo to ravno za prvomajske praznike, je velika večina voznikov določbe tega zakona vzela skrajno resno, kar je bila verjetno posledica precej visokih zagroženih kazni, ki jih predpisuje novi zakon. K striktnemu spoštovanju novega zakona pa so zagotovo prispevali tudi policisti, saj so v prvih dneh poostreno nadzorovali promet na naših cestah. Kaj pa sedaj, nekaj mesecev kasneje? Se vozniki Se držijo določb novega zakona? O tem sem se posebej za Slamnik pogovarjal s komandirjem domžalske policijske postaje, g. Alojzom Senčarjem. So naše ceste sedaj, nekaj mesecev po uveljavitvi novega prometnega zakona, kaj varnejše, je novi zakon dosegel svoj namen? Vsekakor da. Če pogledamo statistične podatke za obdobje od 1. maja do 28. avgusta za lansko in letoSnje leto, lahko ugotovimo, da se je letos v tem obdobju na območju, ki ga pokriva policijska postaja Domžale, primerilo 22°/. manj prometnih nesreč. Tudi posledice prometnih nesreč so v upadu. Lani je bilo v tem obdobju na našem območju 7 smrtnih žrtev, letos 5 (od tega 3 v eni prometni nesreči, ko so v njej umrli trije novinarji, verjetno se še spomnite te nesreče), lani je bilo 25 Oseb hudo in 84 lažje telesno poškodovanih, letos 9 hudo oz. 39 lažje. Smo pa morali opraviti tudi nekaj neprijetnih dolžnosti, namreč obveščati svojce o smrti voznikov oz. ude- ležencev v prometu, ki so se smrtno ponesrečili izven območja, ki ga pokriva naša policijska postaja, a so tu prebivali. Je vzrok za upad posledic pri prometnih nesrečah tudi doslednejše upoštevanje hitrostnih omejitev? Ko smo analizirali in medsebojno primerjali podatke, smo prišli tudi rlo te ugotovitve. Zanimivo je, da So se vozniki v prvi polovici maja dosledno držali hitrostnih omejitev, tako da smo pri naših meritvah z radarji le redkim izjemam namerili preveliko hitrost. Kasneje pa je disciplina popustila, kar so nam potrdile tudi naše meritve z radarji, tako v naseljih kot tudi izven naselij. Če pa situacijo pogledamo bolj splošno, se je hitrost vozil, ki so vozila prehitro, kljub vsemu v povprečju zmanjšala. Kaj pa vožnja pod vplivom alkohola? To je še vedno pereč problem, saj ugotavljamo praktično nezmanjšano število voznikov, ki vozijo pod vplivom alkohola. Stanje se sedaj kljub vsemu malo izboljšuje, saj je čedalje manj voznikov, ki vozijo s tako veliko stopnjo alkohola v krvi, da je zaradi tega potreben ukrep odvzema vozniškega dovoljenja in potem kot posle; dica ponovno opravljanje vozniškega izpita. Večina vinjenih kršiteljev sedaj ne presega 1,5 promila oz 1,5 g alkohola na 1 kg krvi. Omenili ste odvzeme vozniških dovoljenj? Koliko ste jih odvzeli v času od 1. maja do začetka septembra? Številka je relativno visoka, na našem območju je bilo odvzetih 37 vozniških dovoljenj. To ni dokončna številka, kajti kar nekaj voznikov takrat, ko bi jim morali odvzeti vozniško dovoljenje, le-tega ni imelo s seboj, vendar bo do odvzema vseeno prišlo s sodno odločbo. Katere pa so tiste določbe zakona, ki jih vozniki še niso »osvojili«? Predvsem bi tu opozoril na drugačen postopek pri zaustavitvi vozila na cesti, tega naši vozniki res še ne poznajo in ga ne upoštevajo preveč dobro. Kot veste, mora voznik ustaviti vozilo, če policijsko vozilo za njim uporabi signalne luči, vendar voznik in potniki v vozilu nikakor ne smejo zapustiti vozila, dokler jim policist te- prvi razred se nikoli ne izgubi, zato je zelo pomembno, kako je pr-vošolec sprejet v prvi razred. Pa ne le prvi dan. Na naši šoli se trudimo, da prijazna šola ni le beseda. Otroci radi prihajajo v šolo, imajo veliko prijateljev in se naučijo mnogo novega. Prvošolce pa smo letos še posebej presenetili. Povabili smo znano klovneso Evo Škofic, ki je pripravila učencem nižjih razredov čudovit nastop. Otroci, starši in učitelji smo se nasmejali domislicam in šalam, ki jih je klovnesa nasula poln koš. Prvošolce je ZPM Domžale obdarila še z veliko torto. Podjetje lito je vsakemu učencu ponudilo sladico, učiteljica Vita, vodja šolske prehrane, pa je poskrbela še za sadje in pijačo. Bil je lep dan. Naj ostane tak do konca šolskih dni. Voznikom, ki hitite mimo naše šole, polagamo na srce: Pazite na naše učence. Življenje naših otrok nam je najdragocenejše. TATJANA KOKALJ ga striktno ne dovoli - to je posebna novost v novem zakonu, tako imenovani ameriški način ustavljanja. Zanima me tudi, kako je sedaj z vožnjo z lučmi podnevi ter uporabo varnostnih pasov? Vožnja z lučmi se je prijela, če se lahko tako izrazim, le redki vozniki ne upoštevajo tega. Do 1. julija smo takšne voznike samo opozarjali, sedaj pa postopamo pač v skladu z novim zakonom. Pri našem preverjanju uporabe varnostnih pasov, te opravljamo s civilnimi policijskimi vozili, se pravi s takšnimi, iz katerih na prvi pogled ni razvidno, da je to policijsko vozilo, ugotavljamo, da je okoli 90% voznikov in sopotnikov na sprednjih sedežih privezanih, manjši odstotek je pri uporabi varnostnih pasov na zadnjih sedežih. Kako pa novi zakon upoštevajo vozniki motornih koles? Pri njih smo prišli do žalostnih ugotovitev, saj večina udeležencev z eno slednimi vozili (kolesa z motorjem in motoma kolesa) ne upošteva prometnih predpisov in krvni davek pri njih je izrazito visok, ne samo na našem območju, to velja za celotno državo. Ugotavljamo, da velika večina ne uporablja niti zaščitne čelade, kaj še- le kombinezona (pri večjih motorjih). Prej sem že navedel, da smo imeli od 1. maja pa do konca avgusta na našem območju 5 smrtnih žrtev na cestah. Od tega sta bili kar dve pri voznikih z motornim kolesom. V prvem primeru je voznik zaradi prevelike hitrosti izgubil oblast nad vozilom in zletel s ceste ter se pri tem smrtno ponesrečil, v drugem primeru pa je voznik z motornim kolesom zapeljal pod avtobus in izgubil življenje. Vozniki v tej kategoriji vozil pozabljajo, da v primerjavi z vozniki v osebnih vozilih, ki imajo okoli selx> vsaj pločevinasto školjko vozila, oni niso skoraj nič zaščiteni. Ko se vozim po cesti, ugotavljam, da vsi prometni znaki še vedno niso usklajeni z novim prometnim zakonom. Upravljala cest imajo na voljo sicer še slaba dva meseca, vendar me zanima, kako ukrepate v primeru, ko prometni znak ni usklajen z novim zakonom, npr. pri hitrostnih omejitvah? Drži, da vsi prometni znaki še niso usklajeni z novim zakonom, vendar to ni naše področje. Za to so dolžni |x>skrbeti upravljalci cest. Večina prometnih znakov na regionalnih in ma- gistralnih cestah je že usklajenih z novim zakonom, slabše je pri lokalnih cestah, ki so v pristojnosti občin. Vendar pričakujemo, da se bo vse uredilo v zakonskem roku. če sem prav razumel, vas zanima, kako ukrepamo v primerih, ko ob cesti stoji še stari prometni znak. V primeru hitrostne omejitve, pa tudi sicer, se vsekakor držimo zakonsko določenih omejitev, torej če je sedaj po novem zakonu dovoljena hitrost v naselju .50 km/h, znak pa predpisuje oz. omejuje hitrost na 40 km/h, ukrepamo šele, če voznik pre seže .50 km/h. Čas dopustov je minil, pričelo se je novo šolsko leto. Verjetno ste poostrili nadzor v cestnem prometu? Na kaj boste še posebej pozorni? Pri manjših otrokih predvsem na to, ali so v spremstvu odraslih oseb, pri kolesarjih, ali imajo zaščitno čelado. Na prvi šolski dan smo 7 ur merili hitrost vozil oh šolah in na šolskih |x>-teh. Večinoma so se vozniki držali hitrostnih omejitev. Vozniki vsekakor morajo razumeti in upoštevati, da so tudi otroci udeleženci v prometu in da so, še posebno na začetku š< i|sk( t ga leta, precej razigrani in manj pozorni na dogajanja okoli sebe. Zato morajo biti vo/niki v teh dneh še previdnejši kot sicer. V ta namen smo pripravili tudi posebno zloženko z naslovom PREDVIDIMO, s katero želimo voznike še dodatno opozoriti na mlajše udeležence v prometu in na njihovo specifiko. Vidim, da ste se policisti dobro pripravili tudi na pričelok novega šolske ga leta. Upam, da bodo udeleženci v prometu tudi v bodoče upoštevali novi prometni zakon in da bo nesreč na naših cestah iz leta v leto manj. Naj ponovim tiste besede, ki ste jih enkrat že ckjali, g. Senčar. Premalo nas je, da bi umirali na cestah. Hvala vam za ta razgovor in posredovanje teh zanimivih informacij. IANEZ STIBRIČ KRONIKA 1 13 • KRONIKA 113 • KRONIKA 113« KRONIKA 113 • KRONIKA 1 13 • Čas dopustov je mimo, kažejo se že prvi znaki prihajajoče jeseni. Poletna vročina bo kmalu samo še spomin. Ce sodimo po količini zapiskov v policijskih beležnicah, pa izredno toplo poletje očitno ni motilo tistih, ki so povzročali takšna in drugačna kazniva dejanja. Nekaj najzanimivejših in omembe vrednih tovrstnih poletnih dogodkov je sedaj pred vami. Vlomi in kraje avtomobilov V Domžalah, točneje na Miklošičevi ulici, je ponoči izginil avtomobil znamke Seat cordoba z reg. št. l_| A8-488. Lastnik M.). je o izginotju obvestil policiste, ki so takoj pričeli z iskanjem ukradenega vozila. Po podatkih, ki jih imamo, vozila še niso našli, zato obvestite policiste, če boste slučajno opazili ta ukradeni avtomobil. Kako hitro lahko iz avtomobila nepridipravi odnesejo avtoradio, še posebej, če opazijo, da avtomobil ni zaklenjen, se je lahko prepričal lastnik avtomobila znamke su-zuki. Iz odklenjenega avtomobila, ki ga je lastnik parkiral ob stanovanjskem bloku na Ljubljanski ulici v Domžalah, je namreč izginil avtoradio, vreden 50 tisoč tolarjev. Kljub posredovanju policije avtoradio še ni našel poti k svojemu prvotnemu lastniku, zato naj ne bo odveč opozorilo, da ob odhodu iz avtomobila zaklenemo njegova vrata. Vlomi in tatvine v objektih Videokamere v izložbi so kar mamljiva roba, kar je do- kazal tudi tat, ki je s kamnom razbil vhodna vrata v prodajalni nasproti občinske stavbe v Domžalah. Odnesel je za skoraj milijon tolarjev vredne videokamere znamk Sony, Canon in JVC, policija pa za vlomilcem in videokamera-mi še poizveduje. Na zunanjem točilnem pultu ob prostorih Skakalnega društva Ihan pri skakalnici v Zaborštu je neznani tat, potem ko je odpri kovinski pokrov, razbil še stekleni del pulta. Kaj prida si s tem dejanjem ni opomogel, nekaj škode pa je le napravil in odnesel 25 tisoč tolarjev, ki jih je našel po temeljitem pregledu notranjosti zunanjega bifeja. V nočnem času je bil storjen nepričakovani in nenajavljeni »obisk« v Saharo. Seveda ne v tisto v Afriki, ampak v gostinski lokal Sahara na Viru. Lastnik Č. M. je policiste obvestil o tem dejanju, iz lokala pa je izginilo nekaj žgane pijače, nekaj cigaret in manjša vsota denarja. Policisti za vlomilcem sicer še poizvedujejo, vendar pa imajo določeno sled, za katero upajo, da jih bo pripeljala do storilca tega kaznivega dejanja. Na Rodici v larčevi ulici je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo, ki je last P A. Ker je bil lastnik na dopustu, si je vlomilec lahko v miru ogledal hišo in odnesel nekaj denarja ter zlat nakit, ki ga je našel. Policisti za vlomilcem še poizvedujejo. Vlomljeno je bilo tudi v nekatere zabojnike, ki so postavljeni ob gradbiščih. Vsem tovrstnim vlomom je značilno to, da so se pripetili v nočnem času in da je iz zabojnikov izgi- nilo delovno orodje: Verjetno bcxJo morala gradbena podjetja le poskrbeti za boljšo zaščito svoje imovine. Alkohol in pretepi V Jaršah je petinpetdesetletni K. D. kršil javni red in mir. Policisti, ki so prejeli prijavo od jeznih krajanov, ki jih je K. D. motil, so takoj intervenirali. Skušali so pomiriti preglasnega junaka, vendar se na njihova opozorila ni pozitivno odzval, zato jim ni preostalo drugega, kot da so ga povabili s seboj in ga odpeljali na policijsko postajo, kjer je preostanek noči prebil v prostorih za streznitev. Čaka pa ga tudi obisk pri sodniku za prekrške. Povsem drugačna zgodba, a z istim koncem, se je dogajala v Domžalah, v enem izmed stanovanjskih blokov v ulici Simona lenka. Tam se je 35-letni B. M. znesel kar nad lastno materjo, in to celo s pepelnikom, ki ji ga je zalučal v glavo. Policisti so ga zaman skušali pomiriti, pričel je groziti turli njim, zato so ga spravili v svoje vozifo in odpeljali v hladne prostore za streznitev na policijski postaji. Turli on lx> moral obiskati sodnika za prekrške in pojasniti, zakaj je maltreliral svojo mamo. Nesreči s smrtnim izidom, pobeg mladoletnice in streljanje v Ihanu V Spodnjih Kosezah je prišlo ck> tragične nesreče. 73-let-ni P M. je s svojim traktorjem s prikolic« pripeljal na do- mače dvorišče. Parkiral ga je v garažo in pri tem prestavil v vzvratno zavoro. Ko je hotel zadaj pri prikolici nekaj urediti, se je traktor zaradi nagiba dvorišča pričel sam premikati vzvratno. Pri tem je prikolica stisnila nesrečnega voznika v prsni koš. Rane so bile tako hude, da je ponesrečenec podlegel na kraju nezgode. V začetku poletja sta se pri letenju z motornim zmajem v Radomljah smrtno ponesrečila 34-letni M. V. iz Kamnika in 45-letni U. H. iz Rov pri Radomljah. Iz še neznanega vzroka sta strmoglavila v gozd nad naseljem Kolovec pri Radomljah. Kraj dogodka si je ogledal tudi letalski inšpektor, vendar rezultati preiskave trenutno še niso znani. Dober mesec dni \x> prvem |X)lx,gu je od doma pOftOV-no pobegnila petnajstletna P P iz Domžal. Po sedmih dneh, ki so bili mučni predvsem za njene starše in sorodnike, so jo izsledili v Italiji. Tja so jo odšli iskat starši, ki so jo prevzeli od italijanskih varnostnih organov. Bila je živa in zdrava, pravi vzrok njenih tovrstnih dejanj pa ve verjetno le ona sama. V ncx"nem času je prišlo do streljanja v Ihanu. Počilo je v Dragarjevi ulici. Neznanci so v hišno fasado sprožili tri strele iz pištole, naslednji streli pa so bili uperjeni v kuhinjsko okno. Ena izmed krogel je prebila okno in se? zaustavila v kuhinjskem pohištvu. Stanujoči v tej hiši so bili v času streljanja pri nočnem fxx"itku in so strele sicer slišali, vendar si niso mislili, da so bili izstreljeni ravno v njihovo hišo. Policisti te storilce še iščejo. IANEZ STIBRIČ 94 Domžale /lamnik SKD Novo vodstvo Občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov Domžale Na seji OO SKD Domžale, dne 20. avgusta 1998, je bilo izvoljeno novo vodstvo, /a novega predsednika OO SKD Domžale je bil soglasno izvoljen Bogdan Osolin. Podpredsednika sta postala dr. Marija Starbek in dr. Janez Vasle, za tajnika je bil izvoljen Roman Lenassi in za blagajničarko odbora Irena Kepic-Štrukelj. Čestitamo. N. N. Dober pogovor je vreden zlata Člani Slovenske ljudske stranke podružnice Domžale se radi pogovarjam i, /alo smo medse že v mesecu juniju rx>-vabiH ministra za lokalno samoupravo g. Boža (.rafenauerja in ministra za kmetijstvo g. Cirila Smrkolja. V prijetnem pomenku smo se člani domžalske podružnice SLS seznanili z delom olx>h ministrov; lokalna samouprava je bila tema, ki je tisti čas burila duhove po vsej državi, saj je bila na dnevnem redu parlamenta tudi točka o določitvi novih občin. Glede na rezultate poizvedovalnega referenduma se je državni zbor odk>-čil, kako, že vsi vemo. S g. Smrkoljem smo »ponovili« začetke nase podružnice, prve volitve v organe novih občih 1994. leta in ugotovili, da domžalska podružnica dela aktivno, strokovno in dobro sodeluje z vodstvom stranke. Povsem mimo Evrope nismo mogli. Oba ministra sta nam zagotavljala, da vstop v Evropo zahteva temeljite priprave po posameznih ministrstvih, vse to pa zahteva veliko časa in dobre strokovnja- ke. Izkušnje, ki jih iz nase stranke pridobivajo na obiskih pri ministrih prijateljskih držav koristno uporabljajo pri pripravah dokumentov za vstop v Evropo. Pogovora z ministroma sta bila zanimiva; Slovenska ljudska stranka - podružnica Domžale vabi občane Domžal in vse bralce Slamnika, da se nam na naslednjem ciklusu pogovorov z zanimivimi gosti pridruži jo. Pogovori, ki smo jih organizirali bodo potekali: SREDA 9. 9. 1998 ob 20. uri KULTLJRNI DOM IX)M?ALE Gost: dr. Marko DVORAK, član SLS, pesnik, govorec, učitelj, kristjan, nesojeni veleposlanik Slovenije v Vatikanu. Pogovor bo vodil g. Jurij Berlot TOREK 5. 9. 1998 ob 18. uri IAMAKSKIIX)M na Gorjuši (jost: (osip Bajec, član SLS, župan, državni poslanec, gozdar. Pogovor na temo - Zupanovanje v turističnem kraju bosta vodili ga. Milena Srebotnjak in ga. Ela Rus. TOREK 22. 9. 1998 ob 20. uri GOSTIŠČE KEBER Domžale Gost: Janko Tedeško, novinar in publicist, vinogradnik, slovenski Istran. Pogovor na temo - Novinarjeva presoja, poslanstvo in odgovornost bosta vodila g. Tone Oilj in g. Jurij Berlot. TOREK 29. 9. 1998 ob 20. uri MAIČEV DVOR Jarše Gost: Ciril Smrkolj, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pogovor na temo - Slovenska kmetijska, gozdarska in živilska proizvodnja bodo vodili g. Ivko Hribar, g. Marjan ( eni elj in (',. Martin Vilar. TOREK 6. 10. 1998 ob 20. uri GOSTIŠČE REPOVŽ Domžale Gostji: dr. Darja Pk iga, članica Naci- onalnega kurikularnega sveta, svetovalka pcx)predsednika vlade K Sbvenije in prof. Metka Zevnik vodja Odbora za Šolstvo PS Sli>, predsednka Sosveta učiteljev NKS in članka NKS. Pogovor na temo - Šolska prenova bo vodila ga. Marija Kavka. Jurij BERLOT OBČNI ZBOR SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE PODR. DOMŽALE BO V NEDFI JO, 27 SEPTEMBRA 1998 OB 10. URI V PROSTORIH KRAJEVNE SKUPNOSTI DOB. VABLJENI VSI ČLANI IN ČLANICE SLS PODRUŽNICA DOMŽALE Vlada nas je obdarila s položnicami za Posočje V času dopustov, ko se vsi pripravljamo k tistim nekaj zasluženim dnem počitka, smo od naSe vlade prejeli hladen tuS. Kaj hladen, ledeni tuS - v obliki položnic za Posočje, ki pa je vsem dvignil temperaturo do vrelišča. Da se nekaj razumemo, nič nimam proti solidarnosti, ampak takšen način (obveznega!!!) plačevanja solidarnostne podpore je pa že višek cinizma, ki ga vlada izvaja do davkoplačevalcev. In da bo mera še bolj polna, osnova za plačilo je odmera dohodnine za leto,1997 se pravi za nazaj. Mar vlada RS res ne pozna ustave ali pa jo načrtno ignorira - pri tem imam seveda v mislih tiste dolcx":be, ki govorijo o retreaktivnosti zakonodaje, ta namreč po naši ustavi ni možna. Pa tudi - saj bi moral biti v proračunu oz. v proračunski rezervi denar, ki bi ga vlada namenila za fx>mcx" v takšnih primerih. Očitno je proračunska vreča prazna, cx*itno vlada potroši več denarja, kot ga davkoplačevalci (prek visokih davkov) vplačujemo v proračun. Smo si državljani res zaslužili takšno vlado, takšne ukrepe, takšno državo in njene voditelje? ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV DOMŽALE Kaj smo letos naredili? Območni odbor Združene liste socialnih demokratov je po dopustu na svoji seji pregledal delo v letošnjem letu in pripravil nove aktivnosti. Člani območnega odbora Združene liste scxialnih demokratov Domžale so ugotovili, da so v letošnjem letu uspešno izvedli naslednje aktivnosti: - protest proti preimenovanju Osnovne šole Venclja Per-ka, ki so ga predlagali člani občinskega sveta iz vrst Krščanskih demokratov, Scx:ialnih demokratov Slovenije in Slovenske ljudske stranke, - ustanovitev skupine za ohranitev spomina NOB in udeležba na spominskih svečanostih /veze borcev na Okleni in drugod, - glasbeni večer z Jerco Mrzel v počastitev 8. marca - dneva žena, - javna tribuna Kako rešiti stanovanjski problem s predstavniki Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, Ljubljanske banke Domžale, SKB Domžale in Gorenjske banke in predstavniki občine Domžale, - ekološka akcija Očistimo Kamniško Bistrico, skupaj z Občino Domžale, - pobuda za ureditev sprehajalne poti ob Kamniški Bistrici, med brvjo pod Šumberkom do Repovža, - srečanje s predsednikom Združene liste socialnih demokratov Borutom Pahorjem, (slika) - več srečanj članov stranke območne in občinske organizacije. Ugotovili so, da so večji del aktivnosti pripravile interesne skupine znotraj stranke kot so: Ekološka pobuda, Ženski forum, Mladi forum in Podjetniško združenje Združene liste, ki so za delovanje stranke zelo pomembne. Delo lxxlo nadaljevali tako kot eki sedaj v skladu z interesi \x> sameznih skupin in potrebami občanov. V septembru načrtujejo ustanovitev krajevne oziroma občinske organizacije Trzin in v oktobru okroglo mizo na temo integracij v EU. KRISTINA BRODNIK Na odločbe o višini plačila obveznega prispevka za razvoj in obnovo Posočja se sicer lahko pritožimo, vendar nam to ne pomaga nič, kajti v pravnem pouku je lepo napisano, da pritožba ne zadrži izvršitve, torej moramo plačati, četudi se pritožimo. In ko smo enkrat že pjačali, potem si ta denar lahko že odpišemo, saj bomo verjetno na prste ene roke lahko prešteli tiste, ki bodo prejeli pozitiven odgovor na pritožbo. Kdor pa ne bo plačal, mu bo država prisilno izterjala ta znesek, pa še zamudne obresti naj bi mu zaračunala (in to po zakonu o predpisani zamudni obrestni meri - ta predpisuje, da je predpisana zamudna obrestna mera enaka temeljni obrestni meri, povečani za število odstotnih točk, ki ga predstavlja 1,8-kratnik splošne eskontne mere Banke Slovenije). Vendar sem se jaz odločil, da tega prispevka kljub vsemu ne bom plačal. Tudi pritožil se ne bom. Naj kar izterjajo od mene ta denar. Tako bom imel enkraten, v nebo vpijoči dokaz, kako je z našo demokracijo in spoštovanjem ustave. |az sem za Posc^je sam od sete nakazal denar prek Karitasa. In še ga bom, če bo potrebno. Vendar prostovoljno in tako, da bom prepričan, da lx> denar res prišel v prave roke. Ne pa lako, da bi verjetno končal v proračunski vreči brez dna in z mnogo luknjami, skozi katere bi odtekal vse[X>vsod, samo do Posočja ne bi prišel. Gospod Drnovšek in njegovi iz LDS pa bi si lahko izbrali kakšen bolj oprijemljiv in manj prozoren način za pokrivanje proračunske luknje, ki je iz leta v leto večja. Upam samo, da g. Drnovšek nima kakšnih »zvez tam zgoraj« in da ta potres ni bil »naročen« samo zato, da bi v proračun spravil malo več denarja. Na koncu pa se želim zahvaliti tudi vsem volivcem, ki so volili LDS, saj gre prav njim največja zahvala za to, da vlada izvaja takšno liberalno politiko (kje je sedaj tista zgodba o uspehu?). Upam, da bo volivce ta ledeni tuš v obliki položnic predramil. Če bo Drnovšek (s pomočjo volivcev) še dolgo vztrajal na oblasti, pa naj v bo-dočo pošilja položnice samo svojim volivcem in naj se ne zale ka k praznim frazam o tem, kako moramo biti ljudje solidarni. (>l i taksni proračunski luknji, kot jo je »pridelala« vlada pod njegovim vodstvom za časa njegovega mandala, že ne. JANEZ STIBRIČ RAZVOJ PODEŽELJA IN PRIPRAVE ZA VSTOP V EVROPSKO ZVEZO Okrogla miza Socialdemokratske kmečke zveze SDS SocialDemokrati Slovenije V juliju je Socialdemokratska kmečka zveza - Gibanje za razvoj podeželja organizirala v Gasilskem domu na Pšati pogovor s predsednikom zveze Janezom Žlindro. Spregovorili so o možnostih za razvoj podeželja in pripravah za vstop v Evropsko zvezo. V Sloveniji smo pričeli izvajati svojo kmetijsko politiko 1991. leta, dve leti kasneje pa smo že imeli svojo »Strategijo za kmetijski razvoj Slovenije«. Na okrogli mizi na Pšati je bilo poudarjeno dejstvo, da je ugoden razvoj podeželja mogoče le v primeru, če borno odpravili ali pa vsaj ublažili neugodne pogoje pridelave zlasti v gričevnatih in gorskih predelih, hkrati pa bistveno bolj spod bujali dodatne kmetijske gospodarske dejavnosti, kot na primer proizvodnjo posebnih izdelkov z večjo dodano vrednostjo, turizem in podobno. V pogovoru so se med drugim dotaknili tudi občutljive teme 0 možnostih preusmeritve odvečnih delavcev, to je tistih, ki bi z vstopom v Evropsko zvezo zaradi manjšega obsega kmetijskih zemljišč ostali brez dela. Po zgledih v dmgih državah, kjer so s preusmeritvami delo obdržali vsi zaposleni, so c ilji skupne kmetijske politike v ohranjanju in razvoju sistema Sodobnega kmetijstva, ki bo zagotavljal primerne standarde kmetijskih skupnosti in preskrbo blat sa. BOJAN LOŽAR Odsevi... V lanskem poletju smo imeli veliko dežja, novinarji pa so zato napovedovali vročo politično jesen. Ker je bilo letošnje poletje vroče, nekateri trdijo, da že desetletja ne tako, spet lahko slišimo zguljeno frazo o vroči politični jeseni. Zdi se mi, da je letos poleti res marsikomu zavrelo, pa ne zaradi vročine. Da je matura za vsakega mladega človeka velik dogodek, saj gre za zrelostni izpit, ki odpira vrata v bodočnost, verjetno ni treba nikogar prepričevati. Pri nas smo pred leti uvedli poseben sistem opravljanja mature, ki naj bi zagotovil poenotenje njene vsebine in zahtevnosti. Dijaki z uspešno zaključenim četrtim letnikom so se tako od začetka junija, nekateri bolj, drugi spet manj, pripravljali na maturo, tisti s popravnim izpitom pa so imeli takrat |jrvo možnost, da bi popravili zamujeno in če jim je uspelo, bodo delali maturo septembra. Človek bi rekel, vse lepo in prav. Pa ni bilo povsod tako, kajti nekateri so še vedno prepričani, da zanje pravila ne veljajo, da do svojih ciljev lahko pridejo po krajši, svoji poti, na kateri so pomembne zveze, poznanstva ter mogočnost. Sin enega najbogatejših prebivalcev Slovenije, Zorana Jan-koviča, ni izdelal četrtega letnika. Popravna izpita ni opravljal na svoji gimnaziji, ampak na Univerzumu, kjer so mu poleg tega omogočili, da je opravljal v prvem roku, to je v začetku julija, tudi maturo, čeprav po šolskih predpisih tega ne bi smel, ampak bi lahko pristopil k maturi šele v jesenskem roku, tako kot vsi, ki so imeli popravne izpite. Tednik Demokracija je o tem prvi spregovoril, kakšen dan za tem pa so zadevo bolj ali manj sramežljivo objavili tudi drugi mediji. V javnosti je završalo, saj je šlo tokrat vse skupaj le predaleč, ko se je enakopravnost dijakov pri opravljanju zrelostnega izpita sesula kot hišica iz kart. Šolska inšpekcija je ugotovila, da je napako naredila ravnateljica Univerzuma, ker je ubogala intervencijo s šolskega ministrstva, za pogodbenega uslužbenca ministrstva, ta je interveniral na Univerzumu in gimnaziji Jožeta Plečnika, pa so podali ovadbo tožilstvu. Kot vedno doslej je odgovornost padla na izvajalce in ne na tiste, ki navadno igre vodijo. In zakaj sploh pišem o razvpiti aferi? Stvar je zanimiva vsaj iz dveh razlogov. Prvič, ck-jstvo je, da je ravnateljica ravnala v nasprotju s predpisi, in to na Osnovi telefonskega klica z ministrstva. Ne morem si kaj, da ne pomislim, kakšno je stanje duha v šolstvu. Verjetno v strahu za svoj položaj je ravnateljica slepo ubogala in izpolnila vse, kar so ji naročili oni zgoraj. Čeprav je vedela, da je intervencija z ministrstva v nasprotju s predpisi, si ni upala zahtevati od pristojnih pisne potrditve. Če bi takrat rekla, v redu, storila bom, kar zahtevate, samo dajte mi svojo zahtevo pisno, bi bila danes krita. Drugič, prvi mož Mercatorja in Kučanov osebni prijatelj Zoran Jankovič je bil očitno prepričan, da se da z denarjem in političnimi zvezami dobiti vse, pa se je uštel. Če ne bi tednik Demokracija zadeve razkril javnosti, bi bila »pod streho« še ena lumparija, tako pa so v ministrstvu sredi že tako vročega poletja morali reševati kožo ministra in njegovih sodelavcev. Verjetno se Se marsikdo spomni, da je tudi lani prišlo do zapletov pri maturi, in sicer ko so nekateri maturanti dobili obvestilo, da mature niso naredili, jeseni, potem ko so se celo poletje učili, pa so zvedeli, da je prišlo do napake in da so maturo dejansko naredili že v prvem roku. Da se dijakom nihče ni niti opravičil, se razume samo po sebi, saj, kot vemo, se oblasti ni treba opravičevati. Razočaranje in uničene počitnice nekaj dijakov pač ni skrb vlade, ta ima pomembnejše skrbi... Bog ve, koliko je še takšnih zgodb v šolstvu in drugje. Če bi bila Slovenija res prava evropska država, bi zaradi načelnih razlogov cxfstopil minister, poslovni svet pa bi se odpovedal takim ljudem, kot je Jankovič. Pri nas se seveda ne bo zgodilo nič, razen tega, da ravnateljica Univerzuma ne bo več ravnateljica. Druga tema poletja pa je Posočje. Z možem sva preživela teden dni v Lepeni in si tako kot vsako leto privoščila nekaj izletov po Trenti. V tej čudoviti dolini sva spoznala kar nekaj ljudi in vsakoletna srečanja so res prijetna. Letos pa je bilo drugače. V Bovcu, Drežnici, pravzaprav po vsej dolini lahko vidimo strahovite posledice potresa. Veliko hiš je porušenih, veliko jih je podprtih s tramovjem, sredi vročega poletja živijo ljudje v kovinskih zabojnikih, povsod okrog pa sledovi rušilnega potresa. Ljudje so bili sprva prestrašeni, vendar so upali, da bo država priskočila na pomoč, toda sredi gradbene sezone ni bilo videti, da bi Posočje obnavljali. Iz uradnih virov smo lahko slišali, da priprave za obnovo tečejo, toda Trentarji dobro vedo, da se vremenske razmere v drugi polovki avgusta začnejo slabšati, s tem pa je tudi vse manj možnosti za gradbena dela. ljudi se je začel lotevati obup in bes. Nekateri so se tako odločili, da bodo kar sami začeli z obnovo svojih hiš, pa čeprav jim zato grozi, da ne bodo deležni finančne pomoći. Prav groteskno pa je bilo videti opravičevanje eldeesovskega ministra za okolje Pavla Gantarja in njegovih sodelavcev, da priprave terjajo pač svoj čas, da ne želijo ponavljati napak iz časa tolminskega potresa itd. Medtem ko se ministrstvo »pripravlja«, pa čas, teče in zima bo verjetno prišla prej, preden bodo v Posočju zabrneli gradbeni stroji. Kar pet mesecev po potresu je Posočje še vedno tako kot tik po potresu. Lahko si predstavljamo, kaj bodo rekli odgovorni, če bo jeseni slabo vreme in ne bodo mogli graditi. Da gre pač za objektivne okoliščine in vlada si bo umila roke, Trentarji pa bodo še dalje živeli v nemogočih razmerah. In ko ima hudič mlade, jih ima veliko, tako se je vlada odločila še za poseben prispevek 0,3% dohodnine. In kaj je tu spornega? To, da bodo morali ta prispevek plačati vsi davčni zavezanci, torej tudi ljudje, ki jih je prizadel potres, če bi bilo v tej vladi vsaj malo zdrave pameti in morale, bi vnaprej jasno oznanili, da prizadeti tega davka ne bodo plačevali, tako pa sedaj finančni minister Gaspari in minister za okolje in prostor (Jantar nekaj mečkata in se dogovarjata. Žalostna zgodba o Posočju pove o tej vladi več kot karkoli drugega. Jeseni bodo lokalne volitve. Lahko si mislimo, da bo vlada prav to okoliščino izrabila za to, da v teh dveh mesecih izkaže Posočju veliko pomoči in si s tem kupi pre-potrebne glasove, kajti ne samo v Posočju, tudi drugod po Sloveniji se je ljudem počasi začelo svitati. Morda se bo to poznalo že na letošnjih lokalnih volitvah. DADA BREJC 6SEPTEMBER KIMAVEC /lamnik Domžale • PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO • LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE IOŽE LENIČ, domžalski poslanec LDS v Državnem zboru RS: »Lobiranje med poslanskimi skupinami za izglasovanje predloga za dodelitev statusa 'Mestne občine Domžale' tokrat žal ni uspelo«. Zakaj občina Domžale ni mestna občina? V mesecu juliju, tik pred parlamentarnimi počitnicami, je bila v slovenskem parlamentu ponovno vroča razprava o statusu mestnih občin. Vrelišče je dosegla, ko sem še z nekaterimi poslanci vložil amandma, ki bi domžalski in še nekaterim drugim občinam prinesel status mestne občine. Državni zbor je celo prenehal zasedati in v odmoru je potekalo aktivno lobiranje za amandma in proti njemu. Žal amandma ni dobil zadostne večine (le deset glasov, potreboval bi jih nekaj čez trideset). Pri tej razpravi si je zanimivo zastaviti vsaj dve vprašanji: - Kako so nastale mestne občine, ki jih že imamo? - Zakaj si tudi druga mesta želijo status mestnih občin? 1. Mestne občine je Državni zbor ustanovil z zakonom, in sicer v letu 1994, ko je potekala reforma lokalne samouprave. Z zakonom o lokalni samoupravi je DZ določil kriterije, ki jih morajo mestne občine izpolnjevati. Kriteriji so precej zahtevni (npr.: sedež bolnišnice, oddelek univerze, število prebivalcev in delovnih mest, itd.). Uzakonjenim merilom je ustrezalo 11 občin, ki so dobile status mestne občine. Že takrat DZ ni bil povsem dosleden in tako je mimo kriterijev (ki jih je sam uzakonil) ustanovil tudi mestni občino Slovenj Gradec in Velenje, čeprav ne zadostujeta vsem kriterijem. Nedoslednost in izjeme so porodile nove želje in apetite po mestnih občinah. Domžalska občina zadosti kriterijem bistveno bolje kot Slovenj Gradec ali Velenje. Postavlja se logično vprašanje: zakaj tudi Domžale ne pridobijo statusa mestne občine? 2. Ob ustanovitvi mestne občine niso dobile posebnih ugodnosti in sp bile tako po pristojnostih kot pri financiranju izenačene z ostalimi. Toda razvoj gre v drugo smer. V novem Zakonu o financiranju občin so mestne občine dobile poseben pon-der, ki jim prinaša več sredstev iz državnega proračuna. Za Domžale to ni pomembno, saj se občina v celoti financira iz lastnih sredstev. Bolj pomembno je določilo v novem predlogu Zakona o lokalni samoupravi, ki nalaga Vladi RS, da na mestne občine prenese pristojnosti, ki izhajajo iz nekaterih zakotiov, najkasneje do leta 2000. Prav prenos pristojnosti je tisti problem, ki lahko bistveno obogati občine z mestnim statusom in zatre občine, ki tega statusa nimajo. Žal mi na tej stopnji ni uspelo, da bi občina Domžale postala mestna občina. Če bomo dovolj previdni, ko bomo prenašali pristojnosti iz ministrstev na občine, potem to ni katastrofa. Pravilno bi bilo, da bi se pristojnosti prenesle na tiste občine, ki so s svojim kadrovskim potencialom in znanjem usposobljene opravljati prenesene naloge. Če bo prenos avtomatično prenesen le na mestne občine, potem bo imelo julijsko glasovanje v DZ precej bolj neugodne posledice. IOŽE LENIČ, POSLANEC V DZ RS Prometni vrvež _in šolarji Naši otroci že pridno hodijo v šolo, starši smo se že tudi uvedli v šolski ritem in sprejeli določene nam »nesprejemljive« zahteve, ki jih pred nas postavi šola. Otroci že vedo kje je treba čez cesto, pridno nosijo rumene rutice, torbice so že proizvajalci prometno varno opremili z različnimi odbojnimi telesi. In sedaj je vrsta na nas voznikih, da vsakokrat, ko smo za volanom, upoštevamo te male udeležence v prometu, ki še ne znajo pravilno preceniti razdalje med seboj in bližajočim se avtomobilom. Kljub vsem prijaznim opozorilom na radiu se je nekaj otrok vseeno že prvi dan seznanilo s prometno nesrečo, k sreči brez hujših telesnih posledic, strah v otroku pa je vseeno ostal. V naši občini nas transparenti opozarjajo na najmlajše udeležence v prometu, policisti, gasilci in še kdo so v prvih šolskih dneh priskočili na pomoč šolarjem in mogoče tudi nam voznikom, da smo zmanjšali hitrost in bili pazljivejši pri prehodih za pešce. Poletni dnevi so za nami, šolarji so se odpočili in se naučili dobro voziti z rolerji. Na košarkarskem igrišču v Domžalah so si med prostim časom lahko nabirali vse mogoče izkušnje v različnih smereh vožnje. Nekaj mladeničev in mladenk je prineslo opremo za zabavo z rolerji v nahrbtniku; čestitke njihovim staršem! Toda kaj bomo s tistimi neod-govorneži do sebe, ki se v mraku vozijo z rolerji skupaj s prijateljem, ki se pelje na kolesu; bog ne daj, da bi mu kaj »bingljalo« na roki ali nogi, da bi ga voznik lažje in hitreje opazil. Sprašujem se, ali so starši pri svojih zahtevah po upoštevanju določenih navodil otroku tako »ohlapni« ali pa so otroci tako prebrisani, da starše vodijo za nos. Taka vožnja v mraku hitro pripelje do težav, pa čeprav je to le »cestica« med krajema Količevo in Dob. Veliko otrok starši zjutraj pripeljejo v šolo, domov pa se otroci vračajo v družbi prijateljev; tako kot smo se mi, se tudi oni pogovarjajo o dogodivščinah, ki so se jim zgodile v šoli, pripovedujejo si, kaj so ušpiči-li, kaj jim je učiteljica prijetnega povedala, kaj so zanimivega počeli, med seboj si malo ponagajajo in že je pločnik lahko preozek, naš avto pa prehiter in nesreča je tu. Zato pazimo vsakokrat, ko smo na cesti, pa naj bo to v mestu ali na vasi, da bo nesreč, v katerih so udeleženci tudi otroci, čim manj. M. KAVKA Izredna seja občinskega sveta Občani Domžal in okoliških krajev so bili v letih po II. sv. vojni vsekakor žrtve ene najbolj temeljitih obdelav države, komunistične ideje. Tako je bilo veliko ljudi, ki so razmišljali s svojo glavo, prizadetih. Otroke večjih kmetij so profesorji v kamniški gimnaziji naslavljali s ku-laki. Tak sistem je v Kamniku imel predavatelj Cene Matičič. Zaplenjenega je bilo veliko premoženja in v kasnejših letih so izvedli nacionalizacijo. V času prve »novodobne« skupščine občine Domžale smo razlaščenci naleteli na dobro sodelovanje s predsednikom IS občine mag. Tomažem Štebetom. V tistem času so izvedli predčasno denacionalizacijo Papirnice Količevo, v ka- teri je bil vsakemu delavcu izplačan kar precejšen denar, kot nadomestilo za lastninjenje v papirnici. In kaj se je zgodilo? Hvala, vsem modrim, da je bila tovarna takrat prodana, saj slovenski vpliv na evropski trg ni zmogel prodati toliko, kot je papirnica že tedej naredila. Danes papirnica naredi trikrat toliko, s pol manj zaposlenimi. Redno odkupuje les od kmetov in gozdnih podjetij. Zakaj tak uvod? Zato, ker bi ljudje, predvem gospa, ki ima v papirnici zaposlenega moža, lahko uvidela, da denacionalizacija ni vedno samo breme. Zelo ji zamerimo, da v primerih vračanja občinske lastnine, pridobljene z zaplembo ali nacionalizacijo, občinska uprava, katero predstavlja županja, ni pripravila gradiv za obravnavo, niti ni izrazila volje o vračanju. Spise, ki jih je g. Heferle, - načelnik upravne enote, poslal na upravo Občine, so kar porinili v predal. Kot svetnika SLS-a in predsednika razlaščencev me večkrat opozarjajo razlaščenci in občani na nedopustno zavlačevanje denacionalizacije v Domžalah. Zato v imenu razlaščencev in svetniške skupine SLS-a pozivam dr. Miho Brejca, da uvrsti temo DENACIONALIZACIJE v program sej Občinskega sveta do konca tega mandata. To je tudi edini način, da si javnost lahko pridobi objektivno sliko o delu, nedelu in različnih političnih prigodah. Za konec še dva primera velike škode, ko Domžale plačujejo zaradi neprimernega pristopa k denacionalizaciji in njenim posledicam: • niso zgradili telovadnice ob CSŠ, kjer je levji delež denarja zagotovila država • makadamsko parkirišče poleg veleblagovnice, kjer je bil že davno predviden hotel. JURIJ BERLOT Demokracija, košarice... Naslov je morda zares nekoliko nenavaden, pa vendar utemeljen. Torej k stvari. 1. Demokracija Že leta zahajem v privlačno urejeno knjižnico Domžale, še posebej v njeno čitalnico. Tako večinoma (dokaj dobro) poznam bralno gradivo, od takega, ki ima le vaški pomen (Vaščan), pa tja do evropsko uveljavljenih medijev. Med take slovenske zagotovo lahko uvrščamo tednik »Demokracija«, neodvisni, nadstrankarski časopis, ki ga izdaja »Veda d.o.o. Ljubljana«. Podpisanega prav zares zanima, kako to, da ga ni moč dobiti, saj je kar pogosto videval bralce, ki so ga iskali in nezadovoljnih obrazov odšli. Sem prepričan, da odsotnosti »Demokracije« ne botrujejo strankarsko politični zadržki. Domžalska knjižnica je ugledna javna kulturna ustanova, namenjena vsakomur, in to mora upoštevati tudi njen ustanovitelj in še posebej njeno vodstvo. LEON SENGER Vodozbirno območje Pred naseljem Rova stojijo opozorilne table, ki opozarjajo na VODOZBIRNO OBMOČJE. Zanima me, kaj to opozorilo pomeni, saj jih nikjer drugje še nisem opazil. Kot krajan bi rad vedel, če so v tem opozorilu vsebovane tudi katere od omejitev, kot na primer prepoved zlivanja gnojnice na kmetijske površine, obvezna priključitev na kanalizacijske sisteme, obvezno selektivno zbiranje odpadnih snovi itd. Če opozorilna tabla sama po sebi ne vsebuje jasnih pojasnil, prepovedi oz. navodil za ljudi, je brezpredmetna. Predvidevam, da gre v tem primeru za problem urejanja prostora, ki izhaja iz nekaterih ugotovljenih nevarnosti za ogrožanje vodnih virov. Menim, da je prav, da smo krajani seznanjeni s to problematiko, zato prosim za strokovno mnenje o tem, in sicer: Kaj oznaka VODOZBIRNO OBMOČJE pomeni? Zakaj zajema vodozbirno območje le naseljeni del vasi Rova, ne pa tudi okolice oz. sosednjih naselij, in kje so določene meje tega območja? Kateri vodni viri so zaščiteni v vo-dozbirnem območju? Kaj se v vodozbirnem območju prepoveduje? Kateri državni ali občinski predpisi obravnavajo to problematiko? Kako so bili občani doslej seznanjeni z omejitvami in kdo naj bi jih seznanil z njimi? B.M. Antena za Mobitel V 3/V11998 številki glasila Vaščan, ki je krajevo glasilo vasi Homec, Nožice in Preserje, je v rubriki Novice iz krajevnih skupnosti KS Homec-Nožice na strani 26 predsednik Sveta KS Homec-Nožice Alojz Rogina zapisal: Z odobritvijo lastnika šole, Občino Domžale, je KS Homec-Nožice sklenila pogodbo za postavitev GSM in NMTbazne postaje s pripadajočimi antenami na šoli na Homcu, s čimer se je izboljšala kvaliteta telefonskega signala za mobilne telefone na območju Mengeškega polja in Kamnika. Podpisani Matjaž Koncilja pa želim informacijo o postavitvi antene za mobitel še nekoliko dopolniti: Predstavniki Mobitela, ki jih je vodil g. Rok Kranjc, so nekega dne lanske jeseni pozvonili na vrata dveh lastniških stanovanj Zadel in Koncilja. Sosede Bojane Zadel ni bilo doma, zato sem jaz g. Kranjcu povedal osnovne podatke, namreč, da sta v hiši dve lastniški stanovanji, večji del stavbe pa upravlja KS Homec-Nožice, ki jo zastopa g. Alojz Rogina, in g. Kranjcu povedal njegov naslov in telefonsko številko. Povedal sem tudi, da sem lastnik mobilnega telefona in uporabnik GSM storitev in zato z naklonjenostjo gledam na projekt, da postavijo dodatne antene na stavbo, v kateri stanujem. Rekel sem tudi, da bom poskusil pozitivno vplivati na sosedo Bojano Zadel, da bi dala privoljenje za postavitev antene tudi ona. V začetku 1998. leta smo se v stavbi KS Homec-Nožice sestali g Rogina, Bojana Zadel in jaz. G. Rogina je povedal, da se pogovarja s podjetjem Mobitel v zvezi s sklenitvijo najemne pogodbe za postavitev antene. Podjetje Mobitel mu je ponudilo različne ponudbe glede dolžine za sklenitev pogodbe in on se je odločil za najdaljšo, to je za 15 let. G. Rogina je povedal, da podjetje Mobitel plača tudi najemnino lastnikom stavbe, ki mesečno znaša približno 19.000 SIT. Zadelova in jaz sva bila mnenja, da je stavba, v kateri stanujeva, hudo potrebna obnove in vlaganj, zato denarja od te najemnine ne bi porabila zase, ampak ga že v naprej namenjava za obnovo stavbe. G. Rogina je dejal, da je tudi on želel tO predlagati, vendar bo denar od najemnine razdelil na dve hranilni knjižici, eno na ime KS Homec-Nožice in drugo na ime lastnikov stanovanj, Zadel in Koncilja. Po tem je bila sklenjena pogodba, h kateri Zadelova in jaz nisva bila povabljena kot sopodpisnika. Podjetje Mobitel je najelo izvajalsko podjetje, ki je opravilo vsa potrebna dela. Ker so stropi v stavbi nekdanje homške šole leseni, se je zaradi teže akumulatorjev strop nekoliko posedel, kar se je pokazalo s tem, da se je dvoje vrat začelo težko odpirati in zapirati pa tudi omet v mojem stanovanju je nekoliko razpoka! in se delno okrušil. Izvajalsko podjetje pa je pustilo pred vrati stavbe za dve samokolnici raznih odpadkov, ki so nastali ob montaži antene. O teh dejstvih sem obvestil g. Rogino in g. Roka Kranjca in ju prosil za kopijo pogodbe, da bi vedel, kdo je odgovoren za odvoz odpadkov, ki so nastali pri montaži. G. Rogina je povedal, da je pod-jt 'tj< ■ Mobitel denar za najemnino že nakazalo, in to za petnajst let v naprej, denar pa je dal v celoti vezati na banko, da hi se pridobile obresti. Tako hranilne knjižice z denarjem še nisem videl, pa tudi kopije pogodbe še do danes nisem dobil. Glede odvoza odpadkov je predstavnik izvajalskega podjetja priznal, da bi to oni morali odstraniti, pa tega še do danes niso storili, čeprav je minilo že skoraj pol leta od montaže antene, glede razpokanega ometa pa je dejal, da se poškodba ne bo večala in da je še te razpoke najbrž povzročil velikonočni potres. Z g. Kranjcem sem se dogovoril, da dam poškodbe na ometu popravili, nato pa družbi Mobitel izstavim račun, da mi povrne stroške. S tem sem se strinjal, vendar me je po nekaj dneh g. Kranjc poklical in rekel, da dogovor ni sprejemjiv, ker bi mu v službi lahko očitali, da je najel obrtnika za pleskanje lastnega stanovanja. MATJAŽ KONCILJA Obvestilo staršem predšolskih otrok! Obveščamo starše otrok, da bomo v mesecu oktobru pričeli z izvajanjem posebnih vzgojnih dejavnosti, namenjenih otrokom, ki vrtca ne obiskujejo. Na ta način bo vaš otrok spoznal delček življenja in dela vrtca, spoznal se bo z bivanjem in komuniciranjem v skupini; s pomočjo svojih rezultatov, samostojnega odločanja, življenja v pogojih, ki jih nudi vrtec, pa bo gradil pozitivno sa-mopodobo in pozitiven odnos do življenja in dela v skupini. Naši vzgojni programi bodo živahni, polni prijetnih doživetij, preželi i vese Ijem in radostjo nad skupnimi dosežki. O samem vzgojnem delu bodo st.irši seznanjeni s pomočjo letnega plana vzgojnega dela in tednikov. Programe bo možno s strani staršev sooblikovati in dograjevati. glasbena delavnica: s poudarkom na petju in ritmični spremljavi, ter spoznavanjem glasbenih instrumentov likovna delawjca: primerna za otroke, ki radi slikajo In ustvarjajo s po- močjo različnih materialov, kot sogli na, plastelin, les, slama, papir... mala plesna šola: ki vzbuja interes za kasnejšo plesno dejavnost in ima smoter predvsem razveseliti in sprosti-ti otoke ( iti pravljične ure: dejavnost je pravljično obarvana, primerna za otroke, stare tri in štiri leta, igralne ure: za Otroke, stare štiri in ve< let. V skrajšani obliki povzema na-c in vzgojnega dela, kot ga izvajajo vil c i dopoldan. Polna mera pravljic, zgodb, igranja, petja in plesa, telovadbe... Torej vsakega j»> malo' I )elavni(.e se bodo izvajale tekom popoldneva in sicer po dve šolski ur tedensko. Število otrok za posamezno delavnico je zaradi večje kvalitete vzgojnega dela omejeno na 15 otrok. Prijave in informacije sprej<;mamo na telefon 721-834, ali osebno na upravi Vrtca Urša, Slamnikarska 26, I )omžale ( ena za posamezno cHavnico znaša ioo sil mesečno. Domžale /lamnik • PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO • Je bela /avto/cesta uglajena... Napisati nekaj na to temo me je spodbudilo neznansko dolgo natezanje, kje, koliko graditi in zlasti še po čem. Ničkoliko je bilo iz novinarskih, pa tudi drugih logov slišati, da so lokalne skupnosti krive za draženje posameznih odsekov AC ter z nemogočimi pogoji ovirajo hitrejšo pripravo dokumentacije. Pa je to res? Na to vprašanje ni nikoli nihče poskusil odgovoriti. Pričetek razprave o lokacijskem načrtu AC skozi Črni graben je potekal hkrati z ustanovitvijo občine Lukovica. To je bila srečna okoliščina, kajti sicer bi se težko zgodilo, da bi posameznik sploh lahko poskušal storiti vse, da bi bil vpliv AC na ta prostor čim manjši. Vse pripombe so izhajale iz poznavanja problemov ljudi, bližnje zgodovine priprav ha AC, in kar je tudi važno, poznavanja terena, ki narekuje tod popolnoma drugačno obravnavo kot kjerkoli drugje v Sloveniji- So bile zahteve »občinarjev« res previsoke ali pa številnih posameznikov, ki so svoje stiske tudi javno in kulturno izpostavili. Skoraj polovica raznih pripomb ob razpravi o lokacijskem načrtu za AC se je končala, kot da to ni predmet lokacijskega načrta. To pove marsikaj! - Da je bila cela dolina Črnega grabna zadnjih dvajset let dobesedni geto, kjer ni bilo dovoljeno skoraj kamna obrniti, kaj šele graditi, obnavljati - načrtovati prihodnost. - Zaradi getoizacije prostora je odšla iz teh krajev cela generacija predvsem šolanih ljudi in se naselila v večja urbana središča (Vir, Domžale). Prav ti bi bili pobudniki napredka, pa tudi ekonomska moč bi bila večja. - Zaradi »moratorija« so zaostala tudi investiranja v infrastrukturo, ki je bilo dodatno upočasnjeno z zmanjšano ekonomsko močjo. Tipičen primer je telefonija. - Nazadovanje je opazno tudi v kulturnem dogajanju, ki je bilo pred dvajset in več leti razbohoteno in se je z velikimi tež, i v. i mi komaj obdržalo. Preprosto je začelo primanjkovati ljudi, ki hi bili voljni z znanjem pomagali / tel povedati z naslednjim Slavkom, citiram: »Razlaga, da naj bi bila II. svetovna vojna na slovenskih tleh izključno plod komunističnega zla in krvave revolucije, ne vzdržijo presoje zgodovinskih dejstev, zalo ludi ne morejo biti podlaga za narodno spravo.« Konec citata. Iz razprav o tej temi v medijih, se ne spominjam, da bi bila kdaj postavljena laka trditev. Nesporno pa je, da je KPS izrabila čas II. svelovne vojne za svoj cilj - revolucijo. Z uzurpacijo narodnoosvobodilnega boja je predvsem izvajala revolucijo in pridno pospravljala svoje politične nasprotnik?. Dejslvo je, da je nastanek vaških straž posledica revolucionar-ne dejavnosti partije, sejanja strahu s poboji. Poboji celih družin niso imeli nobene /veze s kolaboracijo, pač pa so služili izključno cilju ustrahovanja ljudi in uveljavljanju revolucionarne oblasti. Isti cilj so imeli tudi poboji zavednih Slovencev v letih 1941 in 1942 v I jubljani. Ob očitanjih kolaboracije protikomunistom se dostikrat nehote spomnim tiste zgodbe o napadalcu, ko pravi na sodišču na sodnikovo vprašanje, zakaj je udaril tožitelja, da zato, ker ga je on potem nazaj. Tudi pri vaši interpretaciji zgodovine gre prevečkrat za zamenjavo vzrokov in posledic. Uzurpacija vodenja NOB s, strani partije je prolikomuniste naravnost porivala v naročje okupatorja in zato vsekakor nosi svoj del krivde. Priznanje lega dejstva bi morda lahko bila podlaga ali vsaj prispevek k narodni spravi, ki bo enkrat nujna. Mimogrede: strinjam se z oceno, da ni mogoče izenačevati vseh treh totalitarizmov, fašizma, nacizma, komunizma. Slednji je bil in je se, po današnjem vedenju, najstrašnejši tako po številu žrtev kakor tudi po dntgih škodljivih posledicah. Predvsem je danes strah Evropo, ker ni jasno, kakšne ekološke »bombe« skriva bivša Sovjetska zveza. KPS oziroma njene naslednic e se nikakor ne morejo izognili odgovornosti za poboje številnih Slovencev, med katerimi mnogim ni bilb moč očitati kolaboracije, sploh pa ne otrokom, ki so komaj ugledali luč sveta. Kavno tako mora KPS in njene naslednice prevzeti odgovornost za trpljenje in krivice šievilnih poštenih in delavnih Slovencev, ki jim je bilo odvzelo premoženje, pridobljeno s poštenim delom, ne samo njih, ampak še njihovih prednikov. Dejstvo, da so v prejšnjem režimu stotisoči dobili možnost dostojnega življenja, mladi možnost šolanja, socialno in zdravstveno zavarovanje, ženske volilno pravico, ni sporno, vendar sem prepričan, da bi bilo tega Še več v demokratk:nem sistemu. Kje so bili številni politični zaporniki? Zakaj so ljudje U'žali čez mejo? Avstrija in Italija ob koncu II. svetovne vojne nista bili nič bolj razvili od Slovenije, pa smo vsi z zavistjo Opazovali njihov hiter razvoj in prehitevanje nas. Priznanje odgovornosti, priznanje krivde je lahko za človeka odrešujoče, vendar, se zdi, za nekatere pretežko. Pretežko tudi za to, ker so jx>zk ije in privilegiji iz preteklega obdobja premočni in njihova izguba preboleča, In predvsem za to pri tej stvari gre! |. G. (naslov v uredništvu) Vsem pa je tudi jasno, da »naravnega« razvoja ni moč ujeti in tudi zahteve niso skrajne, gre samo za to, da bi odslej naprej bile lažje in po možnosti cenejše. Če bo občina tukaj uspela, bo to samo zaradi posameznih »lo-kal-patriotov«, ki od države zahtevajo, da se življenje vrne na normalni tir. Nekaj se je vendarle iztržilo, toda še vedno samo kaplja v morje, in to od DARSA. Kaj pa država, država pa je, kot vemo, slaba mati! MILAN DRČAR Svetnik Občine Lukovica Član Komisije za spremljanje priprav in gradnjo AC Občine Lukovica Izjava Komisije za varstvo naravne in kulturne dediščine pri DVO Domžale - Kamnik o spomeniški vrednosti Mengeškega polja Slovenski pesnik Simon Jenko je napisal domoljubno pesem Na Sorskem polju. Spričo različ- nih poskusov v zadnjem času, ko bi radi razvrednotili naš naravni in kulturni zaklad, Mengeško polje, bi osvežil lepo pesem, nam znano še iz gimnazijskih let, prirejeno na naše, Mengeško ali Mrzlo polje, kakor ga tudi imenujemo. »Na Mrzlem polju.« Pozdravljeno bodi, Mrzlo polje, kjer moji očaki v grobih leže; kjer zibel je moja stala nekdaj, kjer rojstna stoji še hiša mi zdaj. Triglava visoko snežno glavo še v sinji daljavi vidi oko. Še Bistrica s hribov v strugi šumi, ko leta nekdanja liže peči. Al sem ti šc > mane*. , Mrzlo polje? ker dolgo se nisva videla že. I jaz sem premeni/ misli, obraz, kar naju ločila kraj sla in čas.* Pojem »spomeniška vrednost« obsega dve označili: »Naravna in kulturna dediščina«. Za Mengeško (Mrzlo) polje sta vsaka pt >s< ■ bej izrednega pomena in ju je treba posebej analizirali. A) Naravna dediščina Mengeškega polja je izrednega pomena za razumevanje njene ohranitve. Mizlo polje je v desettisočletjih zasuto naravno jezero. V največji globini je bilo globoko 90 me- trov. Skozi Domžale poteka južna stena, breg tega jezera, ki je zadržala vso vodo, da ni odtekla naprej proti Savi. To je gorski greben, ki teče nepretrgoma od hriba Šumberk do hriba Coričica z domžalsko cerkvijo nad ravnino, skozi Stob in enako do Trzinskega hriba. Na tej liniji je vso zgodovinsko dobo obstajala kopna zemlja, ki je omogočila, da so tu že davno nastajala prva naselja. Takih grebenov je še nekaj, n. pr. pri Homškem hribu, med Podgorico in Ihanskim hribom ali proti Kamniku. Vsak greben ima najnižjo točko, kjer se je voda iz enega jezera prelila v naslednjega, niže ležečega. Na domžalskem grebenu je ta točka pri Knezovih skalah, na zahodni strani Šumberka. Do tja je lep sprehod in si ta naravni pojav še sedaj lahko ogledate. Dokazov o jezerih je več. I. V Bernikovi zgodovinski knjigi piše, da je bil v davnem času hrib Homec sredi jezera. Isto piše za domžalski majhen hrib Coričica, nekdaj turški tabor. 3. Poleg Goričke je bilo v času jezer v Domžalah še nekaj kopne ravnine, seveda na liniji Šumberk-Trzinski hrib. Severno in južno sta bili jezeri, zato je eno od obrežnih naselij dobilo ime »Vas ob bregu« ali Žalska vas (Vnselsdori) Drugo naselje je bila vas Stob. 4. Severni breg Žalske vasi je v Domžalah prilično še dobro ohranjen. Do tam so naši pradavni predniki lahko postavili svoja bivališča, prek tega brega pa je bilo jezero. Zato naj prihodnja urbanistična ureditev to linijo brega, kakršno ima le malokateri kraj, ohrani. To je sedanja Ulica Matije Tomca. 5. Žale so znane tudi v Kamni ku. Tudi tuje bilo naselje ob bregu jezera, to je pa ležalo više kot domžalsko. Žale je zelo stara slovenska ali slovanska beseda. Pomeni breg. Torej v času, ko so se začeli pojavljati Germani ali pa Romani, so imeli Slovani v Domžalah že svoje naselje z imenom Žalska vas, kar so prevedli v »Vnselsdorf«. Črko »ž« so seveda zapisali kot »s«. Kako je potem nastalo ime Domžale, sem že enkrat razložil. Prvotna Žalska vas je ležala med Tokovim in Povževim cvingerjem, ki sta še danes precej ohranjena. 6. V domžalsko jezero je priti <• kalo več vodotokov. Npr. Kamniška Bistrica, Radomlje, Rača, Pša-ta, Nevljica in druge. V to jezero je pritekala ne le čista voda, ampak voda, pomešana s peskom, šodrom, mivko, zemljo. Ta material je prihajal z vrha okoliških planin. Vse te planine so za volumen sedanjega zasutja Mrzlega polja znižane. V predelih jezera, kjer je bila hitrost vode večja, se je usedal debelejši gramoz. V predelih jezera, kjer je voda bolj mirovala, pa se je usedala mivka ali zemlja in ilovica. Te plasti so se usedale od Kamnika do Domžal in naprej, odvisno od dotoka v jezero, to je od bolj ali manj deževnih let. Posledica tega je, da so te usedle plasti danes bolj vodo-prepustne v vodoravni (poševni) kot pa v navpični smeri. Dokaz za to so arteški studenci na mestih, kjer poteka pod površjem polja skalni greben. Tako se stari ljudje še spominjajo, da je bajer Stobovšak napajalo sedem al-teških izvirov. Najznamenitejši je arteški izvor potoka Srednjik v Stolni, l.i je dajal vodo za potok okoli vodnega gradu pred Dragom-I jem, 7. Tako ni dopustno kakršnokoli zmanjševanje Mengeškega polja z obvoznicami na vzhodni strani naselja Mengeš. Mengeško polje je najboljša zaloga pitne vode za vse prebivalce Domžal, Mengša in vse druge z vodnjaki na Mrzlem polju Komunalnega podjetja Domžale. 8. Za naselje Mengeš in vse kraje zahodno od Mengeškega polja je treba nujno brezhibno urediti kanalizacijo, ker se v nasprotnem primeru slabša kakovost pitne vode v zajemih na Stobovskem polju že omenjenega podjetja. 9. Mengeško polje je prvenstveno nenadomestljivi rezervoar pitne vode in tu ne smejo opravljati nikakršnih kmetijskih poskusov. Vrednost kulturne dediščine ima za Mengeško ali Mrzlo polje izredno velik pomen. Zlasti dandanašnji, ko imamo svojo državo, pa kljub temu pozabljamo na kulturno dediščino. Prvega okupatorja, kije zasedel Menge ško, Mrzlo polje, so poslali od zahoda. Vse okoli polja so postavili šotore. V Domžalah so iskali prostor za namestitev svojih vojakov. Potem je prišel okupator, poslan s severa. Vzeli so nam slovenske duhovnike in slovenske učitelje. Ni ga bilo Slovenca, ki se temu ne bi uprl. Podoba Marije Pomagaj z Brezij in globoka slovenska vernost sta nam pomagali, da smo zdržali kot Slovenci. Organizirali smo mašo v slovenščini v Stobu pri Logarju. Pouk sloven-ščne je v tajnosti prevzela učiteljica Lazarjeva. Organizirali smo preskrbovalno za »ljudi v gmajni« ali partizane za dobavljanje strateške hrane. Domžalske kmetje smo sodelovali. Na naši kmetiji smo tedaj pridelali 6000 kg pšenice. Pogoj, da je slovenski narod preživel te težke čase, je bil, da fe ostal lastnik svoje zemlje. Neokrnjena narava v naši deželi je naša prednost pred drugimi narodi Evrope. Tudi kulturno dediščino lahko strenemo v nekaj točk. 1. Slovenci smo živeli na kopnem robu med Šumberkom in Trzinom že v času, ko je bilo na severni in južni strani tekopnine še jezero. Dokaz za to trditev je na tem delu jezera debela plast zemlje in mivke, ki se je usedla v mirujoči vodi. Na tem delu Domžal smo imeli domžalski kmetje svoje njive, zato poznamo sestavo tal. 2. Obliko tega brega je ohranila v precejšnji meri Ulica Matije Tomca, zato naj tudi njen pri- Starodavno znamenje v Zgornjih Domžalah Staro znamenje zunaj Stoba na pot proti Mengšu in Grobljem hodnji potek ohrani to tlorisno linijo. Ohranjena je tudi zarast na vzhodu, ki je včasih segala do Ljubljanske ceste. 3. Za mivkasto sestavo so vedeli že naši davni predniki, saj so tu pokopavali svoje drage umrle. Dokaz je rekonstruirano Povže-vo znamnenje na vzhodu in še obstoječe Hrševo znamenje v Depali vasi na zahodu. Najbolj značilnega, Rodetovega, za vas Stob pa je treba rekonstruirati. Pas usedle mivke je iz jezera počasi postajal najrodovitnejši del polj, zato so ta znamenja dobila tudi ime »poljska znamenja«. Četrto, rekonstrukcije potrelmo zna menje pa je Mengeško poljsko znamenje. Dejansko so vsa našteta znamenja pokopališka znamenja, danes jih imenujejo tudi »kužna znamenja«. 4. Lokacija vseh teh znamenj nam kaže, da so vse okoliške vasi obstajale že takrat, ko je bilo sredi Mrzlega polja še jezero. To se je postopno zmanjševalo, a prvoten strah, ko so v njem živeli še mamuti ali podobne, ljudem ne varne živali, je med ljudmi ostal v njihovi predkrščanski veri. Dokaz za to je slika, ki je na vseh teh znamenjih podobna Prinesli so jo iz predkrščanstva v krščanstvo. Nadangel Mihael premaga zmaja, to je današnji farni patron in zaščitnik mengeške (are. Fevdalna doba je tu nastopila, ko so Slovenci že posredovali in obdelovali svojo zemljo 5. Sedanja, modernejša krščanska vera je zelo povezana z našo prejšnjo vero in kot taka neobhodne sestavni del slovenskega naroda. 6. Skupna značilnost naše pradavne in današnje krščanske vere je vera v neumrljivost človeške duše. Stari Slovenci so to na zunaj izrazili z izbiro lokacije svojih grobov. Umrla telesa, zakopana v mivko, se ohranijo dolgo časa, pri njih pride do neke vrste mumifi-kacije, sušenja. Poleg tega je jamo v mivki laže skopati kot v težkem grušču, zlasti še pred tisočletji, ko še niso imeli takega orodja. 7. Narod s svojo novo državo mora vedeti, da je bila teza o fjri-hodu Slovanov v šestem stoletju v te kraje popolna politična prevara in vsakršen absurd. Služila je osvajalnim pohodom v Slovenijo. 8. Za novo slovensko državo ni dobro, da teza o prihodu Slovanov z vzhoda v šestem stoletju iz Zakrpat ja še danes uradno velja. Predsednik: JOŽE OBERVVALDER, dipl. ing. 8SEPTEMBER KIMAVEC /lamnik Domžale PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI Slaparjevi otroci pred počitniškim objektom na Alberi. Opozorilo vsem kupcem kuhinj Pod tem naslovom je v prejšnji številki Slamnika z dne......izšel članek gospe Katje Trček. Ker pisanje spravlja našo domžalsko trgovino s pohištvom po meri »KUH-NA« v slabo luč, bi radi pojasnili še naš pogled na dobavo omenjene kuhinje. 1. Gospa Trček v članku navaja, da se je rok dobave kuhinje (lesenih delov) čudežno povečal iz obljubljenega enega tedna na dva. Pri tem je sicer v naše opravičilo omenila, da so bili vmes prvomajski prazniki. Pozabila pa je omeniti, da smo kuhinjske dele dobavili pred prazniki, montirali pa smo jih - na njeno željo - šele po praznikih. Med prazniki je namreč delala. 2. Gospa tudi navaja, da se ji za zamudo spbh nismo opravičili niti obračunali dnevnih zamudnih penabv, ki jih nudimo (kar je, mimogrede, v Stoveniji izjema). V njenem primeru je ugotovljena zamuda, za katero smo bili krivi mi, znašala 2 delovna dneva in smo ji zato priznali nekaj čez 9.000,00 SIT popusta. Ker prodajamo tudi pipe, smo ji na izbiro ponudili vračilo gotovine ali pa vodovodno pipo v vrednosti 15.000,00 SIT. Gospa se je odločila za pipo. In seveda smo se ji za zamudo opravičili. Veseli pa nas, da je gospa Trček zelo zadovoljna z videzom ter kvaliteto kuhinje in montaže. Konec koncev smo na tržišču res šele prvo leto in v zadovoljstvo strank vlagamo ogromno truda. Res pa je, da se kakšna malenkost še vedno zatakne, ki pa jo poskušamo kolikor se da hitro in pošteno odpraviti. Gospe Trček se za nastale težave še enkrat opravičujemo in upamo, da ji bo kuhinja kljub opisanim težavam še dolgo služila. Prepričani pa smo, da bo enkrat spoznala, da le nismo bili tako slabi prodajalci in da s širino asortimana, dobavnimi roki, izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti, kakovostjo in ugodnimi cenami že sedaj sodimo v sam vrh slovenskih trgovcev pohištva, izdelanega po meri. Lep pozdrav! DAGRI, d. o. o. Matjaž Hribar Izjava sveta KS Trzin za javnost V zvezi z začeto gradnjo dveh poslovno-stanovanjskih objektov v prihodnjem središču Trzina (zazidalno območje T3) želi svet KS Trzin obvestiti javnost o svojem naj-odločnejšem nasprotovanju temu projektu. Svet KS Trzin je v obdobju priprave ureditvenega načrta za območje T3 ves čas zelo temeljito in hkrati razumevajoče sodeloval z avtorji ureditvenega načrta, z glavnim investitorjem in s pristojnimi službami Občine Domžale. Pri vsem tem pa nikoli ni bil seznanjen z namero investitorja, da bo na tem izrazito vaškem območju gradil visoke, v bistvu kar petnadstropne stanovanjske bloke (4 nadstropja + mansarda). Kar zadeva grafične podlage ureditvenega načrta, so bili svetu KS na vpogled le tlorisi in v zvezi z njimi si je svet prizadeval in tudi dosegel, da bo pozidava območja omogočala funkcije krajevnega središča, v katerega naj bi se stekale po- ti iz vseh delov Trzina. Obenem naj bi bili v prihodnjem centru tudi nekateri objekti (trg, prostori za družbene dejavnosti, krajevno srečevališče), ki bi dodatno poudarjali središčni značaj območja. Glede višin in namembnosti zgradb so bila svetu KS dana zagotovila, da bo Slo za največ dvoje nadstropij in mansardo nad kletjo in pritličjem, kar naj bi omogočilo največ 240 stanovanj na celotnem območju T.3. S tem je svet KS soglašal. Tudi v besedilu ureditvenega načrta je zapisano, da je osnovna predvidena možnost gradnja zgradb s kletjo, pritličjem, dvema nadstropjema in mansardo in le izjemoma višjih. To je svet KS razumel kot izjemno možnost, za katero bi bilo šele potrebno zagotoviti mnoge dodatne pogoje. Sedaj pa naj bi bili že prvi dve predvideni zgradbi petnadstropni in že v njiju naj bi bilo 240 stanovanj. Investitorji pa sedaj oglašujejo prodajo veliko večjega števila stanovanj. Govori se celo o številki 900 stanovanj, namesto dogovorjenih 240 za celotno območje predvidene pozidave. Ob tem podatku so se v Trzinu zaceli organizirati tudi krajani, ki nikakor niso pripravljeni pristati na tak poseg v svoj kraj. Svet KS sporoča, da v Trzinu ni nikakršnih pogojev za tako obsežno gradnjo, ki je povrhu vsega nesprejemljiva tudi iz mnogih drugih razlogov. Trzin hoče ostati vas, saj nudi vsem svojim prebivalcem kakovost življenja, ki jo lahko omogoči le takšna vrsta naselja. Trzin, tako krajani kot svet KS, nikakor ne pristajajo na to, da mu namesto vaškega središča vsilijo spalno naselje z vsemi slabostmi, kakršne vidimo v ljubljanskih predmestjih, ki bi tudi dokončno uničilo videz kraja. Trzin nima niti šole niti vrtca, ki bi lahko zagotavljala ustre- zna mesta otrokom iz tako številnih novih družin. Tudi komunalna infrastruktura ni prilagojena tolikšnemu povečanju potreb, saj bi takšna gradnja |x>menila več kot podvojitev števila stanovanj in prebivalcev Trzina. Zaradi vsega povedanega krajani Trzina in člani sveta KS vztrajamo pri stališču, da takšne gradnje v središču Trzina ne bomo dovolili in odlex*no nasprotujemo morebitni izdaji gradbenega dovoljenja za tak projekt. Kolikor bi do izdaje gradbenega dovoljenja proti volji Trzina kljub vsemu prišlo, bomo v Trzinu izkoristili popolnoma vsa sredstva, da gradnjo preprečimo. Investitorji, ki želijo središče Trzina skaziti s kukavičjim jajcem velemestnega spalnega naselja, v Trzinu niso dobrodošli! SVET KS TRZIN Še so dobri ljudje Kako naj si danes sedemčlanska družina s petimi otroki, od tega dvakrat dvojčka, starih od dveh do petnajstih let privošči vsaj nekaj dni počitnic na morju, starša pa oba z nizkimi dohodki? S takim vprašanjem se je na našo organizacijo Zveze borcev obrnila Nevenka Slapar s Škocjana. Razumela sem jo, saj sem sama odraščala v še številčnejši revni družini in sem prvič videla morje, ko sem že hodila v službo in šla na obisk k svoji mlajši sestri v Opatijo, kjer je bila v počitniški koloniji. Ukrenila sem vse možno in ugotovila, da je danes z malo denarja to zelo težko izvedljivo. Po pogovorih s številnimi ustanovami sem se obrnila tudi na NAPREDEK Domžale in tu naletela na popolno razumevanje. Na našo prošnjo je NAPREDEK, trgovina d. d. Domžale odobril druži- ni Slapar v počitniškem objektu Allx-ri pri Savudriji BREZPLAČNO letovanje in dal na razpolago dve počitniški stanovanji za deset dni v času od 20. do 30.6.1998. Mama Nevenka in ata Tone pa sta v vsem drugem poskrbela, da so njuni otroci uživali brezskrbne počitnice. Odgovornim ljudem v NAPREDKU, trgovina d. d. Domžale, se v imenu organizacije Zveze borcev Dob - Krtina iskreno zahvaljujem za razumevanje in pripravljenost pomagati malim- ljudem v bitki za preživetje. Želimo si le, da bi še kdo posnemal to humano dejanje in bi tako preživela potrebne počitnice še katera druga številna družina. Pomislimo na otroke, če so danes res naše največje bogastvo? MARICA KLEMEN Kamniški gorski reševalci o dogodku na Veliki planini Nedelja, dne 9. avg. 1998 Glede na potek dogajanj in obveščanja javnosti o dogodku z gondolo smo kamniški gorski reševalci napisali podrobnejše poročilo o dogodkih, kot so si sledili tistega dne. To poročilo je bilo oddano na vsa uredništva (Delo, Dnevnik, Večer in Slovenske novice) z željo, da ga objavijo in pri tem vsebinsko ne spreminjajo. Objave do sedaj še ni bilo. 8.34 ustavitev Zaustavitev gondolske kabine. Vlečno jekleno vrv na kabini št. 1 je prevrglo preko nosilne jeklene vrvi, kar je bila posledica blokiranje sistema in ustavitev vožnje. Vzrokov za ta dogodek v tem poročilu ne bomo navajali - za to so pristojni drugi organi in veljavno je njihovo mnenje oz. rezultati preiskav, ki so bili že objavljeni in je bila javnost o tem že obveščena. Za nas, reševalce, je bilo po-nx?mbno dejstvo, da je bila gondola blokirana približno na sredini, to pa je 700 m med spodnjo in zgornjo postajo žičnice, kjer je bila višinska razlika med stoječo gondolo in tlemi približno 160 m. Med evakuacijo potnikov se je višinska razlika zaradi razbremenjevanja gondole postopno povečevala do višine cca. 175 m. V kabini je bilo 34 potnikov in sprevodnik.' Od zaustavitve žičnice do alarmiranja načelnika Gorske reševalne službe postaje v Kamniku je preteklo 2 uri oz. natančneje 1.55 min. Do tega časa so vodstvo žičnice in g. Smolnikar - župan občine Kamnik, ki je bil tam kot gost, že obvestili člane občinskega štaba CZ in republiškega inšpektorja za žičnice ter preko MNZ zaprosili za pomoč tudi helikopter. Mediji pa so bili tako in tako med prvimi na prizorišču. 10.25 obvestilo GRS in ob 11.30 prihod reševalcev Načelnik GRS postaje Kamnik, Janez Podjed, je preko Centra za obveščanje prejel obvestilo o ustavitvi gondole. Ker je bil z gorskima reševalcema Janezom Ažmanom in Matjažem Ravnikarjem na Veliki planini, so bili ob 10.45 že na zgornji postaji žičnice. Ob 10.30 je bilo preko Centra za obveščanje sproženo alarmiranje ostalih gorskih reševalcev. Ob 11.30 je na spodnjo postajo žičnice prišla prva skupina gorskih reševalcev z opremo. Druga skupina je prišla okoli 1215 in lanez Kosec je prevzel vodenje. Z opremo so se gorski reševalci odpravili pod gondolo in pripravili vse potrebno za klasično reševanje, če poseg s helikopterjem ne bi uspel. Ob 1240 so bili reševalci pripravljeni za klasično reševanje. Zakaj je helikopter prispel šele ob 12.30, lahko pojasnimo s tem, da je bilo tisto nedeljo kar 13 nesreč v naših gorah! Iz varnostnih razlogov klasično in helikoptersko reševanje na gondoli ne sme potekati hkrati. Torej bi morali klasično reševanje med posegom helikopterja prekiniti, kar bi pomenilo podiranje in ponovno izdelavo sistema za spuščanje (nevarnost, da bi se reševalec-letalec zapletel v opletajočo visečo vrv ali jeklenico). Varnost posadke, reševalcev in potnikov je bila na prvem mestu - velik pomnik pri takšnem delu je lanska nesreča v Turski gori. 12.30 prihod helikopterja in ob 13.40 konec poizkusa reševanja s helikopterjem Ob 12.30 je prispela reševalna ekipa s helikopterjem in pristala na bližnji jasi na Kopiščih. Janez Podjed in lanez Kosec sta se z reševalno ekipo dogovorila o reševanju: reševalec-letalec Janez Brojan naj bi poskušal pristati na gondoli ali v njej. Po drugem naletu naj bi se v gondolo spustila še dva reševalca in zdravnik - reševalec. Reševalca Vilo Rifel in Genadij Štupar sta prinesla 200 m statične vrvi izpod gondole v helikopter. Ob 1315 je bil izveden dogovorjen prvi nalet helikopterja. Vzgonski veter in t. i. talni efekt sta povzročala veliko gibanje vseh treh objektov, to je gondole, reševalca in helikopterja. Predvidenega manevra, to je pristanka reševalca - letalca na gondoli ali v gondolo ni bilo mogoče izvesti. Po pristanku helikopterja ob 1340 in posvetovanju reševalne ekipe je bilo ob 14.00 odpovedano sodelovanje helikopterja. Del opreme, ki smo jo prinesli v helikopter, je bilo potrebno ponovno prenesti na sidrišče pod gondolo, da se je klasično reševanje lahko začelo. 14.00 začetek klasičnega reševanja Potek klasičnega reševanja; sprevodnik Peter Ambrož je spustil jekle- nico iz reševalnega kompleta v kabini. Sledil je poteg jeklenice s pripravljeno statično vrvjo nazaj v gondolo in fiksiranje vrvi v sidrišče na kabini (14.20). Reševalec Marko Prezelj je nato »prižemaril« po vrvi v gondolo po izjemnih 22 minutah (1442), pomiril potnike in jih začel pripravljati za spuščanje. Reševalci spodaj smo medtem izdelali sidrišče in pripravili vse ostalo. Odločili smo se za spuščanje z zavornimi elementi na tleh. Pri tem načinu je večina reševalcev spodaj, zgoraj pa je bil samo en reševalec, ki je potnike oblačil v varnostne pasove in reševalno vrečo ter jim zapenjal varnostne čelade. Za spuščanje z opremo, ki je v gondoli (zavorni kolut in jeklenica), bi bilo potrebno v gondolo spraviti vsaj še 2 reševalca, potreben bi bil tudi večji maneverski prostor, ki ga v polni gondoli ni bilo mogoče pridobiti. Tako spuščanje bi trajalo še dlje. 14.55 začetek spuščanja in ob 20.00 spust reševalca Začetek spuščanja rx>tnikov. Opravili smo 25 spustov. Od tega je bilo 16 spustov po eno osebo in 9 spustov po dve osebi skupaj tako, da teža obeh oseb ni presegla 140 kg (otroci s starši in kombinacije po dve lažji osebi). Potnike smo spuščali v reševalni vreči in jih dodatno zavarovali s plezalnim pasom ter čelado. Zaradi velikega trenja so se zavorni elementi močno greli, zato smo jih med spuščanjem - pri prehodu vozlov tudi menjavali. Zaključek spuščanja je bil ob 20. uri, ko smo spustili iz gondole še reševalca Prezlja. Sprevodnik je ostal v kabini in ker je bil takoj po končanem spuščanju uspešno izveden manever potega vlečne jeklene vrvi, dodatno reševanje sprevodnika ni bilo potrebno, saj je že pred reševalci prispel v dolino. Za vse potnike iz kabine je bila organizirana zdravniška pomoč, če bi jo potrebovali. Delavci MNZ so skrbeli za nemoteno reševanje in identificirali potnike, člani CZ so skrbeli za pijačo in prehrano potnikov na tleh in v kabini ter jih spremljali v dolino. Bližnje gostišče »Kraljev hrib« je na koncu napornega reševanja pogostilo reševalce. Oprema in varnost Oprema za reševanje: 3 statične enoplaščne vrvi 11 mm (dolžine 200 m, 100 m in 100 m), vrtljivo kolesje, descenderji, vponke in druga pomožna oprema. Po deklariranih vrednostih proizvajalca opreme je bil faktor varnosti, glede na dejansko obremenitev pri spuščanju, večji od 4. Uporabljeno opremo smo zaradi opravljenih obremenitev iz varnosti odpisali in jo za reševanje ne bomo več uporabljali. Dosedanje izkušnje pri takšnem reševanju Leta 1993 smo reševali iz obeh, t. j. iz spodnje (22 oseb) in zgornje gondole (4 osebe). Reševanje iz spodnje gondole je potekalo po enakem postopku s to razliko, da se je gondola ustavila že po 50 m vožnje, kjer je bila višina do tal »samo« 20 m. Iz zgornje gondole smo potnike s pomočjo posebne naprave s kolesjem evakuirali po nosilni vrvi nazaj na zgornjo postajo žičnice. Leta 1995 smo v okviru programa Občinskega štaba civilne zaščite izvedli vajo reševanja potnikov iz gondole. Spuščali smo z reševalno opremo, ki je v gondoli, in z višine cca. 50 m. To je bila tudi zadnja vaja gorskih reševalcev iz gondole. Zaradi nezainteresiranosti vodstva žičnic nadaljnjih vaj ni bilo. Statutna ureditev Reševanje iz gondol in sedežnic, reševanje z dreves, reševanje iz sotesk in reševanje z visokih zgradb so dejavnosti, ki smo jih gorski reševalci sposobni izvajati. Kadar smo vpoklicani v takšne akcije, prevzameta načelnik postaje in inštruktor - oziroma vodja akcije polno odgovornost nad izvedbo. Nimamo sprejete doktrine reševanja in tudi v Statutu GRS omenjene dejavnosti niso navedene. (Pravilnik GRS:.. .v naravnih in drugih nesrečah reševati prebivalstvo v ogroženem gorskem območju in drugod, kjer posebno strokovno znanje članov GRS lahko pripomore k ohranitvi človeških življenj, zdravja in premoženja«, konec citata.) To je potrebno urediti na višjih nivojih. Dokler pa to ne bo urejeno, bomo, kot v primeru Velika planina, reševali na lastno odgovornost in pod velikim pritiskom javnosti, kateri je bilo reševanje prikazano kot prepočasno. Gorski reševalci, gasilci GD Kamniška Bistrica, policisti in kriminalisti ter zdravnik z medicinskim tehnikom niso bili deležni pohvalnih besed. Ob navedenih dejstvih imajo gorski reševalci iz Kamnika, morda tudi kdo drug, svoje mnenje: v 6 urah opraviti 25 spustov po 170 m oz. v po- vprečju na vsakih 12 min. varno spustiti potnika na trdna tla in vsakega moralno opogumiti, da je za lebdel nad globino, je težko in odgovorno delo. Vodja akcije - inštruktor GRS JANEZ KOSEC VLAČILNA VRV ČEZ NOSILNO SHEMA SPUŠČANJA IZ GONDOLE Domžale /lamnik lljjjji i ',111, ,;/ ( ' JllijlllHH«IHII Uspešni kamniški maturanti Četrta generacija maturantov Šolskega centra Rucblf Maister je opravil,) maturo in oddahnili smo si profesorji, starši, zlasti pa dijaki. Naše trdo delo ni bilo zaman, kar nam dokazujejo rezultati analize junijske mature, ki jo je opravljalo pet razredov gimna zijcev in en razred ekonomske sole. Na gimnaziji je maturo opravljalo 114 kandidatov, 111 je bilo uspešnih, t maturanti pa bodo opravljali po iti popravni izpit. Povprečna uspešnost v drŽavi je bila 86,63%, na naši šoli pa 9734%, kar pomeni več kot 10% pozitivno odstopanje. Povprečno število doseženih točk je 2048, dva dijaka pa sta dosegla prek 30 točk - Urška Tomec .31 in Blaž Vrabec '.2 točk. Tako sta se uvrstila med najboljše slo venske maturante. Za svoj uspeh bosta na slavnostni prireditvi v Cankar- jevem domu od ministra za šolstvo dobila posebno priznanje. Pri vseh predmetih, ki so jih dijaki opravljali za maturo, gre za pozitivna odstopanja od republiškega povprečja. Zelo zadovoljni smo bili tudi z us-pehom na ekonomski šoli, kjer je maturo opravljalo 29 kandidatov, od tega je bilo uspešnih 26, trije dijaki imajo popravni izpit. Čeprav se dijaki na ekonomski šoli ne pripravljajo na maturo prek vsega srednješolskega obdobja tako kot na gimnaziji, je bil us-|x>h vseeno prek 3% višji, kot je bilo državno povprečje. Najlx)ljši us|x>h so dijaki dosegli pri ekonomiji. Uroš Petrovič je bil pri tem predmetu najboljši v državi, saj je med 1356 maturanti dosegel največ je število točk. Rezultati letošnje mature niso pre senetljivi, saj smo vsi vložili veliko truda v priprave in se zato lahko uvrščamo med najboljše šole v Sloveniji. Kakorkoli - matura je za nami, v nas pa ostaja prijeten občutek, da snx> tudi to generacijo dijakov obogatili z znanjem, ki jim je omogočilo sprejem na fakultete, za katere- so se odloČili. FRANCI KIMOVEC, direktor ŠCRM Kamnik »Selce, kjer je mama Frančiška« »... pa tudi mladost in modrost. Spomini, prijetni, boleči. Kakršno je življenje samo,« se nasmeje sogovornica, 92-letna Frančiška Dimic. Najstarejša krajanka je v KS Češnji-ce. Tam gori v Selcah nad Blagovico živi in domuje. V tej vasi živi, odkar je prijokala na ta zapleten zemeljski raj. Visoko jesen življenja preživlja ob sinu Janezu, snahi Ančki, vnukih, pravnukih. Vnuka Dušan in Janko sta že zgradila hiši ob stari rodbinski. »Tudi od drugod prihajajo otroci, od tam, kamor jih je življenje zaneslo. Sedem sem jih imela, živi so še štirje. Življenje se ni bogvekaj razlikovalo od mojih sosed. Vojne, pomanjkanje, trpljenje, bolezni. A človek zmore.« Za trenutek utihne, kot da se je potopila v devet desetletij, ki so tiho, neopazno spolzela v delu in tudi v veselju. Tako nekje pred 21. leti sem jo spoznali Drobna, a trdna zenička. Kar pomnim, je bila nasmejana, radodarna, razumevajoča. Kot slovenske matere tu in drugod. »Aprila 37 sem se poročila«, ko prelistava polne albume. »Ja, čez 60 let sva skupaj vozila najino zakonsko barko. Zdaj je že nekaj časa, kar sem ovdovela. Pa tudi vid mi malo nagaja. Ej, je bilo luštno, ko so vasovalci zapeli, noge ob harmoniki pa se zavrtele.« Ko jo takole gledam, ne morem kaj, da bi se ne razveselil. »Ob 95-letnici se bova zavrtela.« POL|E, KDO BO TEBE LJUBIL (2) Pogled na razvoj slovenskega kmetijstva se iz drugega zornega kota Revščina v številnih slovenskih kmečkih družinah v začetku tega stoletja in dejstvo, da je na kmetijah, pa naj so bile velike, srednje ali majhne, ostajal le po eden od odraslih otrok, je vedno privedlo do tega, da so šli vsi drugi po svetu s trebuhom za kruhom. Fantje so šli eni za hlapce, drugi pa v razvijajočo se industrijo in obrt. Dekleta so šla za dekle in služkinje. Obojih pa je še veliko ostalo, ki niso vedeli kam. Prav zaradi tega so se začeli izseljevati v Ameriko. Župnik Franc Bernik v knjigi Zgodovina Fare Domžale piše: »Leta 1905 se je izseljevanje sprožilo, v letu 1908 pa je bilo iz domžalske fare v Ameriki že 196 oseb.« Podobno je bilo v nekaterih okoliških krajih. Tudi moj oče je večkrat pravil, da je bil že čisto na tem, da bi šel za bratom v Ameriko, le ljubezen do rodne grude ga je zadržala doma. O teh žalostnih časih, ix>lnih revščine in ko so ljudje odhajali v Ameriko tudi v viharnem vremenu, otroci na majhnih kmetijah pa so »gor rasli« večinoma v kikelc ah, je nastal,i tudi tale prepiosta pesmic a: Prklinček, prklanček boš videl, kaj bo> boškikelco nosil, prektatka ti bo, nagrbane hlače pa strgan rokav, na morje boš sov, boš videl bovbov. Eden od naj(xilj izrazitih osebnosti, ki je v začetku tega stoletja reševal tudi našega kmeta, s tem pa majhne in srednje kmečke domačije, je bil dr. janež Evangelist Krek. Njegovo zadružništvo je pripomoglo k vsaj zasilni stabilizaciji slovenskega kmečkega go spodarstva. Poleg, zadrug, ki jih je bilo v letu 191.3 že 628, so se z njegovo pomočjo vzporedno ustanavljale ludi hranilnice in posojilnic e. / ugodnimi posojili sta bila ustavljena propad in prodaja kmetij, obenem pa je bilo odpravljeno oderuštvo. s tem je bilo preprečeno tudi se močnejše izseljevanje. Zadružništvo jo lorej odigralo pomembno vlogo pri modernizaciji kmetijstva. Krekov vpliv je segel tudi na naše območje. Kar poglejmo po okolici. Leta 1907 je bilo v Šmarci ustanovljeno Kmetijsko društvo. Med drugim je imelo trgovino za kmetijske potrebščine1, od kmetov pa je odkupovalo poljščine. Kmetijska živinorejska zadruga v Homcu je zaživela v letu 1911. Njen glavni namen je bil pospeševati živinorejo, na kmetije pa je uvajala tudi uvožene pasme, /elo dejavna je bila tudi med obema vojnama. Živinorejska zveza za kamniški politični okraj v Šmarci, ustanovljena v letu 1908, je bila zna na predvsem po tem, da je kmečke fante usmerjala v kmetijske šole. Smarčani so tudi prvi začeli uporabljati umetna gnojila - superfosfat In Tomaževo žlindro. Z najstarejšo letnico se je- lahko pohvalila Hranilnica in posojilnica na Rovih. Delovala je na zadružni osnovi, sedež pa je imela v župnišču. Homška hranilnica in posojilnica je začela poslovali v letu 1909, vodil pa jo je Župnik Mrkun. Podpirala je nakup poljecblskih strojev, mladim družinam pa je dajala ugodna posojila za gradnjo hiš. Grobeljska hranilnica in posojilnica Čebelica je delovala v okviru prosvetnega društva. Vodil jo je misijonar ()cepek. Med drugim je omogočila, da so banovinsko etek triko v (irobjje, na Rodico in v Jarše napeljali že v letu 1932. Kmet ima vedno dve glavni skrbi: prva, kako čimveč pridelati - in druga, kam in kako vse, kar preostane, prodati. Ravno za to so bile najbolj pomembne takratne mlekarske zadruge in mlekarne. Najstarejša je bila na Rovih, saj je začela delovati že leta 1901, vzdržala pa je le do leta 19.34, ko ni mogla več kon-kurirari izredno dobro vodeni in uspešni radomeljski mlekarni in zadrugi. Slednja je tako cbbro gos|x> darila, da je v letu 1938 zgradila novo moderno m lokamo s sirarno. Po drugi svetovni vojni je oblast zadrugo in mlekarno ukinila, lastnino (deleže zacliuž nikov) pa prepisala na kmetijsko zadrugo, ki je propadla Mlekarska zadruga z mlekarno je bila pod vplivom Krekovega krščanskega socializma in zadružnega gibanja v letu 1909 ustanovljena tudi v Krtini. I )<-hvala je do leta 1941. Zaradi kislih močvirnih travnikov v tej okolici seno ni bilo tako »sladko« kot s področja okoli Radomelj. Tudi zato je radomeljsko mesto leta 1932 na Ljubljanskem velesejmu dobilo srebrno kolajno. FRANCE CERAR »Hja, noge me pa še res drže,« odvrne. Te besede nekoliko kasneje podkrepi, ko si z vnukom Dušanom in drugimi domačimi ogbdujemo njegovo hišo. Zares krepko korači, tudi po stopnicah navzgor. Zatem posedimo na klopeh na trati ob skednju. Častitljivo letnico 188.3 ima vrezano na eno izmed lat. Lep sončen dan nam dviguje razpoloženje. (Ikrog nas po sede vaška mladež, nič boječe in sramežljivo. »|a, saj vas je za celo šolo«, sem že v pogovoru z otroki od 3-let-ne punčke do najstarejšega 13-letne-ga dečka. Vsi so naraščaj mladih, umnih in pridnih gospodarjev. Tudi ti se prikažejo. Tako se sprehodim po vasi in poklepetam. Asfaltna cesta se vije skozi vas, nove hiše, avtomobili. Za v službo in druge- potrebe. »Tedaj, v mojem otroštvu in še mnogo dlje, smo pa kar pešačili«, se vplete v pogovor Frančiška. »V Ljubljano, Kamnik, Domžale, kamor je bilo potrebno. No, tudi v šolo, tu v Češnjicah sem jo obiskovala. Štiri leta, v petem je bila le vsak četrtek. Nekam prazno je, zdaj ko je ni. Za tabo ni hotel nihče več poučevati tu gori v hribih. Še dobro, da 'gospod; 85 let ima, vsak dan mašuje.« Ponovno se zberemo pred Franci-no domačijo. Čas nam je vsem neusmiljen sodnik. Med postavljanjem se zasliši hupa prihajajctfega avtomobila. Opazim, da je mladež žarečih obrazov pohitela k staršem in se nato izgubila tja za Vahovo cbmačijo. »Vsak ponedeljek se pripelje slaščičar s svojimi dobrotami po vseh vaseh«, mi rx)jasni Ančka. Zagotovo ji ni ušel moj začudeni pogled. Le prikimam, nekaj krepkih stiskov rok v slovo. »Pa pridi, ne zato, da bi spet pisal«, zakli-če Franca. Mahajex* z roko v avtomobilu pomislim na znance v tej vasi, s katerimi se nisem utegnil pogovoriti, predvsem pa na vas, kjer kraljujeta zares modrost in obetajoči tu ostajajo či mladi rod. LEION SENGER SLOMŠKOVA BEATIFIKACIJA BO POMENILA SVOJEVRSTNO POTRDITEV SLOVENSKEGA JEZIKA IN NARODA » Sveta vera bodi nam luč, materin jezik pa ključ do narodne m zveličavne omike« Anton Martin Slomšek - šolnik in pedagog, pisatelj in pesnik, življi-njepisec in kritik, učitelj materinega jezika, borec za našo narodno enakopravnost, rodoljub in domoljub, govornik in pridigar, ekonomski delavec in teološki učitelj slovenskega ljudstva, duhovnik in škof - je gotovo eden najimenitnejših in najpomembnejših Slovencev. Postopek za razglasitev Slomškovega svetništva se je začel že pred drugo svetovno vojno. Po vojni pa sta si zato najbolj prizadevala pokojni škof Maksimi-Ijan Držečnik in sedanji škof dr. Franc Kramberger - oba Slomškova naslednika. Da je Slomšek vreden javnega spomina, smo Slovenci spoznali zopet v zadnjih letih ob tako imenovani slovenski pomladi. Na Slomškovo nedeljo 29. septembra 1991 je bil v Mariboru na Slomškovem trgu ob stolni cerkvi postavljen spomenik kiparja Marjana Dreva iz Šmartnega ob Paki, ki ga je odkril predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan, blagoslovil pa škof dr. Kramberger. V nadškofijskem ordinariatu pričakujejo, da bodo do konca leta dobili odgovor papeža Janeza Pavla II. na vabilo za ponovni obisk v Sloveniji. Ljubljanski nadškof Franc Rode, mariborski škof Franc Kramberger in koprski škof Metcxl Pirih so namreč papežu julija poslali prošnp, naj Antona Martina Sbmška razglasi za blaženega ob svojem apostolskem obisku v Sloveniji. »Možnosti, da papež spet obišče Slovenijo, so realne, ker načeloma sveti sedež rad izpelje postopek za beatifikacijo v deželi, od koder prihaja kandidat za svetnika,« je med drugim nedavno javno povedal glavni tajnik sinode dr. Ivan Štuhec. Mladost Rodil se je 26. novembra 1800 (en teden pred Francetom Prešernom) v Sb-mu pri Ponikvi kot prvi otrok Marka in Marije Slomšek. Mali Tonče se je moral kot najstarejši otrok kar hitro posloviti od otroštva in se privaditi delu - pa-sel je živino. Za birmo si je po materinem nasvetu izbral za botra preprostega kmeta iz vasi, ki je znal najbolje odgovarjati pri krščanskem pouku. Njegovo ime Martin si je lonče izbral za svoje drugo ime. Ponikva takrat še ni imela redne šole, zato je mladi kaplan Jakob Prašnikar začel okoli sebe zbirati ukaželjne dečke in jih učil brati in pisati. Med njimi je bil tudi 11-letni Tonče, ki se je pri učenju še posebej izkazal. Naslednje leto (1813) je Tonče odšel v &lje, kjer se je pripravljal na vstop na gimnazijo. V začetku je imel probleme z nemščino, a jih je z zavzetim delom kmalu premagal. Leta 1816 mu je umrla mati. Kaplan Prašnikar se je zanj potem še posebej zavzel in mu dajal tudi nekaj podpore, da je mogel nadaljevati s šolanjem. Porncx' mu je prišla prav, ker očetu ni bib veliko do Solanega sina, pa tudi domača podpora je bila vse manjša. Poleg tega je Slomšek v Celju opravil tudi tečaj za učiteljske kandidate, da je lahko tudi nekaj zaslužil kot domači učitelj. Ker celjska gimnazija ni imela tako imenovanega liceja s predmeti iz modrosbvja, kar je bil pogoj za študij na univerzi, je do jeseni 1819 nadaljeval šolanje v Ljubljani. Tu se je srečal s Francetom Prešernom (bila sta sošolca), s katerim ga je vezab prijateljstvo vse do Prešernove smrti. Da bi čim hitreje dokončal šolanje in dosegel svoj cilj - postati duhovnik, je odpotoval na študij v Senj, nato pa v Celovec. Leta 1821 mu je umrl tudi oče. V drugem nadaljevanju bomo spregovorili o Slomškovem študiju bogoslovja in njegovem duhovniškem službovanju, v 3., to je v zadnjem nadaljevanju pa o Sbmšku kot levantinskem škofu. IVAN KEPIC ZABAVNO IN POUČNO IZ ZGODOVINE KRŠČANSTVA Vraževernost Rimljanov Iz prvih časov krščanstva je znana rimska mučenka sv. Feli-cita. Izročilo pravi, da je bila bogata vdova s sedmimi sinovi, ki so vsi postali kristjani. Leta 202 so jih skupaj z materjo in drugimi kristjani prijeli in umorili, ker niso hoteli odpasfi od vere in darovati poganskim bogovom. V ječi jim niso dali skoraj nič jesti. Ko so jetniki tožili zaradi lakote, jim je Felicita rekla: »Ko pride poveljnik, bodite tiho, bom jaz za vse govorila.« Naslednji dan je poveljnik straže med svojim obhodom stopil v ječo. Svetnica, ki je dobro poznala vraževernost Rimljanov, je ostro pogledala stotnika in mu rekla: »Žal mi je zate, kajti cesarjevi nemilosti ne boš ušel.« Poveljnik je prebledel. »S čim sem si vendar prislužil cesarjevo nenaklonjenost?«, je vprašal žensko, ki je stala pred njim kot kakšna vidka ali prerokinja. »letnike, ki jih stražiš, bodo gnali v areno in cesar ne bo mogel spregledati, kako so slabotni, suhi in zanemarjeni. Dobro veš, da ima cesar rad lepe ljudi, pred nami pa si bo moral mašili nos. Nikoli ne bo pozabil, da si mu pripravil takšen klavrn prizor.« ()dtlej so za|X)rniki dobili dovolj jesti, smeli pa so tudi k vodnjaku, kjer so se umili in napili sveže vode. Toda žalosten konec jim kljub vsemu ni bil prihranjen. Kapucinska kuta Plemeniti Montmorencv je bil v srednjem veku poveljnik francoske vojske. Pri svojih vojaških podvigih si je umazal roke s krvjo in rx>hle-pom. Ko je čutil, da se mu bliža konec, je izrazil nekemu duhovniku željo, da bi bil pokopan v kapucinski kuti (redovni obleki). »To je pa dobra misel«, je odgovoril duhovnik, »v tej obleki imate morda še kakšno možnost, da pridete v nebesa.« Čudodelna voda Sveti Vincenc Ferrer (1.350-1419) iz španske Valencije je bil eden velikih oznanjevalcev pokore v srednjem veku. Pridigal je v južni Fran^ ciji in Španiji. Nekoč ga je obiskala neka žena in ga prosila za sredstvo ali nasvet, ki bi ji pomagal znova vzpostaviti mir in slogo v zakonu. »C./glasi se v samostanu«, ji je rekel Vincenc, »in tam prosi za steklenico vode iz samostanskega vodnjaka. Ko te bo mož spet začel oštevati in se prepirati, brž srkni krepek požirek vode in jo toliko časa drži v ustih, da bo odnehal.« Že naslednjo nedeljo se je žena vrnila k svetniku in vsa hvaležna pripovedovala, kako čudežno deluje ta voda. Po kratkem robantenju je njen mož začuden utihnil, je povedala, in začel vedno lepše govoriti. Na koncu sploh ni več vedel, zakaj se je prepir začel. Svetnik je imel smisel za humor in nalašč ni hotel ženi razkriti, da je bil edirKjle njen molk tisto sredstvo, ki je tako hitro pomirilo prepir. Voda iz omenjenega samostana pa je v Provansi še dolgo veljala za čudodelno. BOGDAN DOLENC rastlinjaki topu; grede Montaža j/ 9.....x'x\\\ \ jJ-*; -steklenjakov -plastenjakov ■toplih gred jn& sonček -^krTT^TL™ jtff vmSmm. -garažnih nadstreškov -mrežnikov //■:/ «k.i. 716 - 479 -obhtšmh rastlinjakov 1f| SEPTEMBER U KIMAVEC /lamnik Domžale DOMAČA GLEDALIŠKA PREDSTAVA V POLETNEM GLEDALIŠČU ^ STUDENEC Čevljar Baron Ga. Cveta Šeruga-Prek, ki je besedilo tudi lektorsko uredila, je zapisala, da nas Čevljar baron s svojim močnim čustvenim sporočilom spominja na prastaro človeško vrednoto - ljubezen, ki je bila že od nekdaj glavna tema umetnikov vseh časov in družbenih slojev. Družbena sloja sta v komediji dva: plemiški in obrtniški, ki ju spoznamo vsakega zase na čudovito urejenem odru. Glasbeni začetek v čevljarski delavnici čevljarskega mojstra Podplata (Jože Lončar), ki je tudi mojster za batine, brce in zaušnice, bolj spominja na opereto kot gledališko predstavo, hkrati pa očara gledalca s plesnimi vložki čevljarskih vajencev in pomočnikov. Med temi si najbolj zapomnimo novopečenega pomočnika Načeta (Primož Krt) in njegovo ljubezen, kuharico Maričko (Mo-nika Jeretina), ta sicer povsem ne ustreza Nacetovemu pogledu na ženo, ki naj bo mlada, čedna in naj ima denar. Ob koncu prvega dejanja so vsi nestrpni, kako bo IZ ZAKLADNICE PREGOVOROV Dežele in njihovi prebivalci O tujih deželah se veliko laže. Ta nemški pregovor je verjetno nastal v časih, ko so ljudje radi pripovedovali o svojih potovanjih in dogodivščinah ter pri tem obilno pretiravali. Postavil sem ga na čelo kot opozorilo, da je v izrekih o deželah in njihovih prebivalcih veliko predsodkov, nesimpatije do tujcev, zlasti do sosedov, utrjenih mnenj in ozkosrč-nosti. Vsega tega nikakor ne bi rad širil in zagovarjal. Večina tu zbranih pregovorov pa vendarle duhovito zadene posebnosti in značaj posameznih narodov. Nekateri ste morda v počitnicah potovali po svetu in ugotavljali staro resnico, ki pravi: Druge dežele, drugačne navade. Ker je potovanje bilo vedno povezano z nevarnostmi, damo kar prav Perzijcem, ki trdijo: Najdragocenejše, kar lahko prineseš domov s potovanja, je cela koža. Vsi po vrsti ugotavljamo tudi, da v domači deželi sonce najlepše vzhaja (nemški). Duhoviteži so iznašli kopico šaljivih pregovorov, ki označujejo lastnosti nekaterih evropskih narodov. Navedimo jih nekaj: Nemec izumi nekaj novega, Anglež odkupi patent, Američan napravi uspešen posel, Italijan poskuša posnemati (prekopirati), Francoz pa vse štiri napravi za viteze častne legije, (nemški) Italijan izumi, Francoz izdela, Nemec proda, Poljak kupi in Tatar ukrade, (poljski) Kadar poseli kakšen otok, Španec najprej postavi cerkev, Francoz trdnjavo, Nizozemec skladišče in Anglež pivnico, (angleški) Če hočeš dobro živeti, potem postani v Španiji odvetnik, v Italiji zdravnik, v Franciji gizdalin, v Nemčiji obrtnik, v Angliji trgovec, na Balkanu tat, v Turčiji vojak in v Moskvi lažnivec, (angleški) Poljaka ogoljufa Nemec, Nemca Italijan, Italijana Španec, Španca Jud, |uda pa samo hudič, (nemški) Nemec svoje skrbi zalije, Francoz jih izpoje, Španec izjoka, Anglež izsmeje, Italijan pa prespi, (nemški) Tudi posamezni jeziki imajo svoj značaj. Menda velja pravilo: Italijanščina je za pogovor z damami, francoščina za pogovor med učenjaki, španščina za pogovor z Bogom, (španski) Začnimo z našimi sosedi Italijani. Zaradi slavne zgodovine rimskega cesarstva, ki je vse osvojene dežele prepredlo s cestami, je razumljiv rek: Vse ceste vodijo v Rim. Neapelj s svojo okolico je postal simbol za lepoto italijanske pokrajine, zato večkrat slišimo: Videti Neapelj in umreti. Vendar Neapelj-čane radi ošvrknejo zaradi njihove skoposti. Neapeljčani imajo široka usta in ozke roke. Pregovor je seveda uporaben tudi za koga drugega. Na svetu mejimo na nemški svet. Nemci so znani po spretnosti in so si prislužili rek, da imajo svojo pamet v prstih; to naj bi pomenilo, da njihova praktična spretnost prekaša njihove umske sposobnosti. O nemški varčnosti pa velja: Kar Nemec plača, to tudi poje. Angleži so menda takšni ljubitelji dobre hrane, da so jim prilepili pregovor: Pot do srca Angleža gre prek njegovega želodca. Znana je tudi njihova ljubezen do zasebnosti: Domača hiša je za Angleža njegov grad. Da s Francozi nikoli niso bili veliki prijatelji, priča francoski pregovor: iz Anglije ne prihaja ne dober veter ne dobra vojna. Od njihovih sosedov Ircev smo Slovenci pred 13 stoletji prejeli misijonarje, danes pa je Irska znana po hudih notranjih nasprotjih. Na to namiguje angleški pregovor: Če natakneš Irca na kol, se bo vedno našel drug Irec, ki ga bo tepel. Škoda, da večina pregovorov o narodih biča njihove slabosti in napake, malo pa je takih, ki bi hvalile njihove lepe lastnosti. Ne pustimo, da nam ti izreki vcepijo kakšne predsodke proti komurkoli, ampak jih poslušajmo, kakor da govorijo o nas. Naj skkonem z bolj nepristranskim vremenskim pregovorom, ki menda velja tako za Irsko kot za Veliko Britanijo: Če se na Irskem lepo vidijo hribi, pomeni, da bo kmalu deževalo, če se ne vidijo, tedaj že dežuje. O drugih deželah in njihovih prebivalcih pa prihodnjič. BOGDAN DOLENC novopečeni baron videti na dvoru. In če prvi vtis odloči vse, kot pravi pomočnik Nace, smo gledalci enotni, da je začetek predstave odličen. Z resnico se je treba enkrat sprijazniti Pričakovanja gledalcev, da bodo priča številnim smešnim situacijam, katere na veliko razočaranje in že kar živčno zlomljene ostrovrške vdove (Brigita Hrovat) povzroča najdeni pravi sin - nekdanji čevljarski pomočnik Nace, pri tem pa jo zaman miri hišni zdravnik (Rajko Majdič), se popolnoma uresničijo. Najbolj ugaja Naceto-va velika ljubezen do čevljarjenja in njegovo vprašanje, na katerega ne dobi odgovora: ali se na dvoru samo delajo ali so v visoki družbi zares taki. Že v začetku da vedeti, da ne bo kar tako sprejel časti novopečenega barona. Skupinski prizori, ki so gledalce očarali že v čevljarski delavnici, pridejo na dvoru še bolj do veljave, saj blizu 50 igralcev v čudovitih kostumih uprizori pravi dvorni bal, kateremu »žalostni« konec smo priča ob prihodu nekdanjih Nacetovih prijateljev, ki jih je tudi povabil na zabavo. Drugo dejanje se konča z veliko radovednostjo - bo čevljar baron ali bo čevljar - čevljar - saj čevljar je vsak po svoje tič, če ni, je pa zanič. Med živahnim odmorom pa je bil tudi čas za premlevanje nekaterih drugih Naceto- vih iskrivih ugotovitev, kot je tista, da se za čevljarja učiš šest let, za barona pa le šest dni. Še danes se okrog baronov vse vrti Tretje dejanje se - kot se za komedije s|5ork)bi - konča srečno. Če smo še malce v dvomih, da se bo Nace navdušil nad sojeno mu nevesto Ara-belo (Tadejo Capuder), ki jo spremlja njen oče (Stane Maselj) in izstopa med »poceni« damami, se ti dvomi zelo hitro razblinijo. Nace je po duši čevljar in najbolj srečen, ko tudi na dvoru lahko popravlja čevlje. Njegova odločitev, da bo čevljar, je neomajna in je ne omaja še taka bleščava dvora in obljulx- o brezskrbnem življenju plemičev. Njegova sreča je največja, ko mu prava mati baronica obljubi čevljarsko delavnico in mu kuharica Marička obljubi, da ho postala njegova žena. Tako zmaga ugotovitev, s katero sem zapis začela: od vsega najmočnejša je ljubezen, hkrati pa se gledalci tudi poučimo da,so temeljne vrednote in smisel človekovega bivanja pridno in pošteno delo, podjetnost in predvsem ljubezen. To pa so po mnenju lektorice vrednote, ki nikoli povsem ne zastarajo in so tudi v sodobnem svetu vredne premisleka, čeprav nam jih življenje marsikdaj relativizira in izničuje. Predstava, ki je polepšala letošnje vroče poletje Domači igralci so pod studenškimi lipami spet navdušili. V prelepem naravnem okviru, s sceno, katere se ne bi branilo nobeno profesionalno gledališče, in v bogatih kostumih, pri katerih se je tako kot pri sceni poznalo sodelovanje SNG Opera Balet Ljubljana, je tekoče potekala komedija, podobna Linhartovemu Matičku, na kar nas igralci tudi opozorijo, s svojim sporočibm primerna za vse čase - tudi za današnji. Izmed blizu petdeset igralcev, plesalcev in drugih nastopajočih omenimo tiste, ki so za predstavo pomembnejši, čeprav so, mnogi tudi v več: vlogah, ugajali prav vsi. To so: Cila, žena čevljarskega mojstra Podplata (Anita Prašnikar), njegova sestra Zajbelnovka (Mari Vilar), Rafael (Klemen Ravnikar), žandar (Rotjert Za-viršek), notar (lože Prašnikar) ter Žan (Tadej Stražar). Za masko je poskrbel Sašo Vene, za imenitne frizure Darinka Letnar, razsvetljava je bila v rokah Mavricija Grošlja, Janeza Lukmana in Marjana Jančarja, omenimo pa naj tudi inspicientko Mojco Burja in šepe-talko Petro Kepec. Predstava Čevljar baron je vsekakor še en uspeh Kulturnega društva Miran Jarc iz Škocjana, ki je polepšal vroče poletje. Zato iskrene čestitke vsem igralcem, režiserju in vsem, ki so prispevali, da je Čevljar baron obiskal Poletno gledališče Studenec. Če se z njim niste srečali, vam je lahko resnično žal! V. V. Gledališki in koncertni abonma v Domžalah Zavod Kulturni dom Franca Ber-nika Domžale vstopa z letošnjo jesenjo v svojo prvo sezono delovanja. In že takoj s prvo sezono bomo razpisali dva različna abonmaja: gledališki in koncertni abonma sezone 1998/1999. To bo torej tudi zadnja sezona pred letom 2000; prihodnja bo namreč že sezona 1999/2000. Takoj na začetku pripravljamo program za dušo in srce. Program smo sicer pričeli oblikovati že pred poletni mi počitnicami, a konkretni dogovori tečejo v teh dneh. Z rednimi abonmajskimi predstavami in koncerti želimo ponuditi tisto, kar tako zelo potrebujemo in iščemo: lepoto, ljubezen, strast, resnico... Gledališki abonma bomo obliko vali ob sodelovanju slovenskih poklicnih gledališč:, tako da bomo imeli tudi v Domžalah možnost videti in doživeti visoko raven slovenske gledališke umetnosti. V abonmaju bo šest gledaliških predstav, predvidoma SNG Drame Ljubljana, SNG Drame Maribor, Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, Prešernovega gledališča Kranj, Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja ter Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. Koncertni abonma U> vključeval sest koncertov s priznanimi slovenskimi poustvarjalnimi umetniki, kot so solisti in komorne skupine. V abonmaju lx) šest koncertov, predvidoma z godalnim orkestrom Slovenske filharmonije, godalnim kvartetom Tarti-ni in godalnim kvartetom Slovenske filharmonije, pihalnim kvintetom in solisti: pozavnistom Branimirom Slo-karjem, violončelistom Cirilom Šker-jancem in drugimi; prisluhnili pa boste lahko tudi čudovitim koncertnim in opernim arijam. Seveda pa nismo pozabili na najmlajše. Vsako drugo soboto dopoldne bodo v okviru sobotnih matinej na sporedu lutkovne in druge zabavne, prijetne in poučne predstave za otroke različnih starosti. Pričeli pa bomo v soboto, 10. oktobra. Podrobneje bomo abonmaje predstavili v začetku oktobra, vpisovanje abonmajev pa bo potekalo od 15. do 23. oktobra od 10. do 12. ure ter od 16. do 18. ure v pisarni Kulturnega do ma Franca Bernika (Ljubljanska 61, tel.: 041/752 251, v soboto samo dopoldne). KNJIŽNIČNI PAVILJON GRAŠČINE DOL Razstava zbiratelja starin Ložarja Ivana V knjižničnem paviljonu graščine Dol je v avgustu in začetku septembra v 'okviru Avgustovskih večerov razstavljal starine zbiratelj Ivan Ložar iz Domžal. V čudovitem okrilju paviljona so si številni obiskovalci lahko ogledali del bogate zbirke našega občana Ivana Ložarja, ki tudi bralcem Slamnika ni neznan. Kot lahko preberemo v ličnem predstavitvenem listu, se je g. Ivan rodil 25. septembra 1925 v Vinjah. Na obronkih čudovite ravnine ob Savi je preživel mladostna leta in živel z utripom kmečkega in rokodelskega življenja na vasi, spoznaval VABILO Ženski pevski zbor STANE HABE Domžale vabi k sodelovanju nove pe*ke, ki imajo veselje do zborovskega petja. Pričakujemo vas vsak torek v mesecu septembru 1998 od 16.30 do 18.30 v pevski sobi na Ljubljanski cesti 36 t.j. bivši Dom počitka v Domžalah. Pridružite se nam in zapojte z nami! Pevke in zborovodja zbora navade babic in dedov ter se učil. Pred okroglo dvajsetimi leti je začel zbirati starine, zanimive predmete, za katere je bil prepričan, da jih je treba ohraniti. Tako je nastala zbirka najrazličnejših posod, orodij za kmetijstvo, vinogradništvo, gospodinjstvo, pleten otroški voziček, zibka, s katero so se igrali otroci... Sam je še posebej ponosen na zbirko konjskih komatov in volovskih jarmov; eden izmed njih je še edini ohranjeni jarem na pant, nekje iz Senožet. Veliko časa je potrebnega, da Ivan Ložar vse sla rine v svoji zbirki očisti in jih primerno zavaruje; še več pa za to, da potuje okrog in jih zbira. Iz malega je zraslo veliko, zbrano z veliko ljubeznijo do starin in z zavestjo, da je vse to /a vse nas koristno. Nekaj razstavljenih predmetov je rešil uničenja zadnji trenutek, nekaj jih je našel med odpadki. Tako je nastala zanimiva, ogleda vredna zbirka, katere majhe:n del je bil razstavljen. Med 33 razstav Ijenimi eksponati smo si ogledali skrinjo in rezlja-no omaro, zibke in otroške vozičke-, leseno računalo, obešalnik, pe;kače in lonce, tehtnice, različna česala, trlico za lan, kolovrat, pralna korita, konjske komate in volovska jarma, pa plug in branjevski voziček, dvokolo in celo model za izdelovanje slamnika. Razstavljena zbirka v paviljonu je le majhen del zanimive, ogleda vredne zbirke g. Ivana Ložarja, ki z ohranjanjem dediščine naših krajev prispeva majhen, a pomemben delček k skupni skrbi za zgoek> vinsko in kulturno dediščino slovenskega naroda. V. OBVESTILO Turistično društvo Radomlje pripravlja RAZSTAVO UMETNIŠKIH SLIK akademskega slikarja Bogoslava Kalaša, rednega profesorja na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani Razstava bo odprta od 10. do 18. oktobra 1998 v Razstavišču Kulturnega doma v Radomljah, svečana otvoritev pa bo v petek, 9. oktobra 1998, ob 19. uri Toplo vabljeni Turistično društvo Radomlje Lukovica Lukovški občinski praznik Letošnji občinski praznik je obeležil pomembni jubilej - dvestota obletnica rojstva pesnika in prevajalca (ovana Vesela Koseškega. Snovalci občinske prireditve so se odločili, da sta za takšno obeležitev dogodka potrebna dva dneva. Iako se je praznovanje pričelo v petek, 4. septembra z odprtjem razstave v avli OS lanka Kersnika, o Koseškem z naslovom: »Komu je mar?«, katere avtor je bil Marjan Rupert. Na razstavi so odlično predstavljena mnenja Veselo vih sodobnikov 0 njem, sprva so mu naklonjena, nato pa Koseški vse bolj tone v pozabo. Osrednja prireditev je bila v s< >l n i to, 5. septembra in se je pričela s slavnostno sejo v prostorih Občine. Na slavnostni seji je podžupan g. Matej Kotnik predstavil priznanja in nagrade, s katerimi je občina nagradila pri zadevne Lukovčane. Slavnostni govor ob tej priložnosti je pripravil podpred- sednik občinskega sveta, g. Andrej Burja, ki je opozoril na pereč problem upadanja rojstev na Slovenskem, kar hkrati pomeni tudi upadanje rabe slo venskega jezika, to je jezika, za katerega so se predhodniki - Koseški - tako borili. Po končani seji je podpredsednik odprl razstavo Društva likovnih samorastnikov na lemo: »Spodnje Koseze«. Otvoritvi je sledil krajši kulturni program, izzvenele so pesmi, ki so jih zapeli pevci domačega zbora lanko Kersnik. Na razstavi se je predstavijo prek trideset domačih in tujih umetnikov. Vsaka slika zase je mojstrovina in vredna ogleda. Po končanih prireditvah v Lukovici so se nagrajenci s konjsko vprego pripeljali do Spodnjih Kosez, do hiše, v kateri se je 12. septembra 1889 rodil lanez Vesel Koseški. Slavnostna akademija je potekala na dvorišču pred BokSetOVO hišo in kljub temu, da je deževalo, to ni oviralo prireditve, saj so domačini poskrbeli tudi za ustrezno streho. Vse prisotne na akademiji je pozdravil podžupan, ki je v svojem pozdravnem govoru okrcal naš odnos do slovenskega jezika, saj marsikdaj raje pogledamo kakšno ceneno ameriško (celo špansko) nadaljevanko kot pa da vzamemo v roke ck>bro domačo, slovensko knjigo. Sledila je podelitev občinskih nagrad, ki so jih prejeli: ga. Vera Beguš iz Krašnje za dejavno delo v šolstvu, g. Marjan Vesel iz Gradišča za udejstvovanje na kulturnem podruju, GP Trojane za velike /lamnik 11 us|x>he na turističnem področju, naziv častni občan pa je bil podeljen arhitektu Niku Kralju za izjemne dosežke na področju oblikovanja. (ic iS)»>eI Kralj je bil izkazane pozornosti zelo vesel in tudi izraz na obrazu je kazal na to, da je ponosen, da je prvi častni občan Občine lukovica. Program so nadaljevala štiri dekle ta iz Mežice, zbrana pod umetniškim naslovom Treska (t. j. priprava, s katero so si včasih svetili), ki so prebirala pesmi Koseškega, spretno spletala podrobnosti iz njegovega življenja ter prebirala njegova pisma in dela, ki jih je bil prevajal. Skupinica Treska nam je našega rojaka predstavila v luči, v kakršni ga nismo bili vajeni - v luči bu-ditelja narodne zavesti in nanj smo lahko Upravičeno ponosni. Sam program so začinjale slovenske pesmi, ki so jih zapeli člani MePz Šentviški zvon in Kamniški koledniki Po končani prireditvi so gostje občutili gostoljubje prijazne Bokšetove domačije in skupaj ob obilic i domačih dobrot sedeli še pozno v noč. Končalo se je še eno prijetno praznovanje. MONIKA D. DEŽELA KROFOV IN ROKOVNJAČEV Kratka predstavitev najuspešnejšega podjetja v naši občini Le kdo ne pozna naših Trojan? Prevala med Gorenjsko in Štajersko, ki so ga in ga še vedno prečkajo najpomembnejše prometne povezave med vzhodom in zahodom, med Dunajem in Benetkami in danes med Ljubljano in Mariborom. Ravno tako kot preval in njegove ceste pa so poznani trojanski kroti, ki so že od nekdaj eden izmed kulinaričnih simbolov Slovenije, saj jim ime trojanski doda le še dodatno patino žlahtnosti in preverjene kvalitete, ki jim pritičejo. S krofi je povezana gostilna na Trojanah, ki pa nam v Lukovici f»imeni več kot samo gostilno na pre-azu, saj je to kolektiv, ki živi z občino in zaposluje kopico domačih ljudi, tako da se jim zato ni treha voziti v oddaljene kraje, kakor se vozijo njihovi sosedje in sorodniki. To pomeni dober razlog, da spoznamo to gostišče malce širše. CP TROJANE je eno izmed tistih redkih gostišč, ki so nastala iz ekibre stare gostilne in so njena izrexNla in tradicijo ohranila vse (k> današnjih dni. Ob evropski prometni žili, to je cesti, ki jo vodila z Dunaja v Trst, je že daljnega leta lftW zrasla za tisti čas mogočna Konško va gostilna s prenočišči. Vrh trojanskega klanca se je vsakdo rad ustavil in že leta 191 i so bile Trojane povezane z večjimi središči z redno avtobusno linijo. Tudi dandanes je posodobljeno in razširjeno gostišče na Trojanah ohranilo nekdanjo domaČ nosi in sloves stare, dobre kuhinje. K tem kakovostim pa je dodalo še no ve, da je lahko s tem v celoti zadovoljilo potrebam sodobnih motoriziranih turistov. 'iMiiisu:, mm WMWmw Da so gostje dobro in hitro postreženi, poskrili devet.desetčlanski kolektiv, sestav ijen iz ustrezno strokovno usposobljenih kadrov. Ti so zmožni hkrati postreči tudi večjim skupinam gostov (npr. petim ali šestim avtobusom gostov v aranžmaju kakšne izmeni [x>tovalnih agencij), tudi pri tem še večjem številu gostov od navedenega ne nastane nikakršna leZava, in tO ne po. kadrovski ne po prostorski plati, < iOStiKe namreč razpolaga z dovolj velikim številom gostinskih sedežev (okrog 400 jih je), temu pa je prilagojeno tudi počivališče oz. parkirišče, ki zmore Iiki.iti sprejeli do 10 av tobusovtei do 100 osebnih avtomobilov. Prijazna postrežba, prijel no okolje in |ie-stra izbira odličnih domačih jedi |x>lnijo gc islišie ob vsakem Času. ()b vseli dobrotah imajo največji sloves domaČi trojanski krofi. Njihova popularnost ni naključje-, saj jih izdelujejo ročno po starem hišnem re i eplu. (kistišče ima več gostinskih objektov. V stari gostilni so manjši' solx\ primerne tako za posamezne goste kot za manjše skupine' ali pa za zaključeni' družbe. Novi ro-■l.ivi.H ijski prostori pa so sic er primernejši za večje1 skupini'gostov, vendar si' tudi posamezniki ali manjše' ski ipine v njih prav tako dobro počutijo. V pomlailanskem, poletnem in zgod-niejesonskem času pa je najprijetneje |x>d ogromno platneno streho na terasi, kjer se oelpira pogled na Zasavsko hribovje in prelepo pri'dalpsko gričevje', ki nosi tueli iro-jane. Clarni hotel I! kategorije s U t |X)sleljami, restavracijo in večnamenskim prostorom nudi prijetno bivanje tako |xisameznim go- slom kot tudi skupinam, ki lahko štejejo do i>i i gostov. Izjemna prometna lega Trojan se tako |x)trjuje vse od rimskih časov (Rimljani so Trojane nazivali Atrans), pa vse do današnjih dni. Tudi v bližnji bodočnosti, ko bo zgrajena nova avli nesla, bodo Trojane ostale najbližje počivališče z domačnostjo, ki jo ne zmore noben sodoben obcestni go slinski objekt. ()h koncu naj še enkrat opozorim, da je to [xxijetje, ki prinaša v našo občino največ dobička in zaposlenih na pexlročju občine v zasebnem sektorju in bi bilo zato verjetno tudi prav, da bi pridobili tudi ki >n resije, ki jih bodo podeljevali za gostišče na poOValBčU ob avtixes(i, saj je OP TRO-IANE resnični predstavnik naše doline in kulinaričnih |xise'bnosti naših krajev in Slovenije širše, ki nam že sedaj kaže, da se da ob eesti zaslužiti tudi s čini drugim kot zgolj s hatnburgerji, pizzami in bureki ali pa v najslabših prinx'rih samo s prodajo pijače. OP TROIANE nam predstavlja vsaj eno izmed možnosti, da tudi ljudje iz Črnega Grabna s svojim podjetjem z avtocesto tudi nekaj zaslužijo, ne pa da nam samo preberejo zemljo, delovna mesta ta edini (In bičok, ki bi lahko ostal v ekilini in se skupaj z motoriziranimi nomadi skupaj odpelje neznano kam s slabim vtisom o ekilini in ljudeh, ki jih tako ni nikdar ničesar spraševal. P S.: Želim vam obilo užitka ob dobrotah in lepotah Trojan ter zgolj v opozorilo: »Prihajate v deželo krofov in rokovnja- čev.« T. Ž. ČASTNI OBČAN OBČINE LUKOVICA Niko Kralj Profesor Niko Kralj se je rodil 7 septembra 1920 v Zavrhu pri Trojanah očetu Francu in materi Ge-novefi. Oče je bil prvi predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Trojane in več let trojanski župan. V drugi svetovni vojni je izgubil družino in tako je konec vojne dočakal le Niko. Gospod Niko Kralj je obiskoval gimnazijo v Ljubljani. Leta 1946 se je vpisal na exldelek za arhitekturo univerze v Ljubljani, kjer je leta 1952 diplomiral. Za diplomsko delo je prejel univerzitetno Prešerno vo nagrado za študente. Po diplomi se je zaposlil v tovarni pohištva Stol v Kamniku, kjer je ustanovil razvojni oddelek in biro za oblikovanje. Leta 1958 je bil na šestmesečnem študijskem izpopolnjevanju v Stcx kholmu. Leta 1960 je bil izvoljen za dexenta za predmet »osnove projektiranja in kompozicije.« V šolskem letu 1963/64 je šest mesecev proučeval študijske metode in programe vzgoje oblikovalcev in arhitektov v ZDA. Leta 1966 je bil izvoljen za izrednega profesorja. V letih 1967 in 1968 je bil kot izvedenec Združenih narodov dvajset mesecev na inštitutu za oblikovanje v Tel Avivu. V tem času je sodeloval kot gostujoči profesor na Akademiji za oblikovanje v Jeruzalemu. Po povratku v domovino je ustano vil inštitut za oblikovanje pri FAGG. Leta 1975 je bil izvoljen za rednega profesorja. Bil je večkrat predsednik slovenskega Društva oblikovalcev, cielegat FAGG v Univerzitetnem svetu, član Upravnega odbora Prešernovega sklada, član mednarodne žirije BIO, sekretar Društva izumiteljev Slovenije, predstojnik inštituta za oblikovanje pri FAGG, predsednik Društva inovacijskih pedagoških delavcev in dekan FAGG. Kot refe-rent ali dekegat se je udeležil dvanajstih kongresov, med njimi v tujini: v Benetkah, Parizu in na Dunaju, v Keilnu, v New Yorku. C )b njegovem nK'ntorstvu je končalo študij in diplomiralo preko 200 študentov. Ob zahtevnem pedagoškem delu se je veliko ukvarjal z investicijskim raziskejvanjem. Pri zveznem zavodu za patente v Beogradu so mu registrirali 118 patentov in modelov. Izdelal je 39 raziskovalnih nalog. Svojo inovacijsko in oblikovalsko delo je razstavljal 94-krat doma in v tujini. Udeležil se je številnih natečajev in prejel v mednarodni konkurenci 12 prvih nagrad, 17 zlatih medalj, 2 prvi po drugi nagradi, 13 srebrnih medalj, 16 drugih nagrad, 5 tretjih nagrad, purpurno medaljo in 6 častnih diplom. Objavil je veei kot 100 člankov s področja oblikovanja. Po načrtih pro fe?sorja Kralja oblikovani izdelki, v pre- cejšnjih količinah prodani tudi v tujini, se izdelujejo še danes in predstavljajo tudi veliko finančrK) vrednost. Za razvojno cJelo v industriji je leta 1957 prejel Red dela z zlatim vencem, le?ta 1980 pa je za svoje izumiteljsko eJelo prejel Red dela z rdečo zastavej. Leta 1962 je prejel za svoje obliko-vanje najvišje slovensko kulturno priznanje: Prešernovo nagrado. Leta 1965 je za svoje deb prejel nagrado mesta Ljubljane, leta 1975 in 1977 nagradi Kidričevega sklada in leta 1984 Kidričevo nagrado za inovacijsko delo v industriji. Svet VTOZD ARHITEKTURA ga je predlagal za člana SAZU. Iz vsesga naštetega je razvidno, da je g. profesor Niko Kralj s svojim bo gatim in vsestranskim delom, velikim znanjem in razgledanostjo pomembno oblikoval slovenski kulturni pro stor. PRIZNANJE OBČINE LUKOVICA Vera Beguš Vera Beguš, učiteljica razrednega pouka, poučuje na OŠ Janka Kersnika Brdo - Podružnična šola Krašnja - že od leta 1966. Od leta 1984 dalje je neprekinjeno vodja podružnične šole Krašnja. Njeno delo na vseh področjih družbenega življenja in dela prispeva k razvoju in ugledu občine Lukovica. Vera izstopa od povprečja Ime podružnične šole Krašnja je znano v slovenskem prostoru. Oblike in metode dela, ki jih je uvajala pri svojem delu na področju vzgoje in izobraževanja in na kulturnem področju, so vzor mnogim slovenskim šolam. Vsa znanja, hotenja in ustvarjalnost je Vera Beguš odprla navzven. Kraj, šola, učenci, učitelji in starši na podružnični šoli v Krašnji so ob njej kot odprta knjiga inovativnosti. Naj naštejemo le nekatere od njenih projektov • Za učitelje podružničnih šol je v Ljubljani dvakrat predstavila projekte, ki so jih izvajali na šoli in povezanost šole s krajem. • Za bogato povezovanje šole s krajem je šola leta 1989 dobiia zvezno priznanje, ki je bilo podeljeno v Beogradu. Gospa Vera Beguš pri delu z mladimi veliko pozornost posveča kulturni dediščini domačega kraja. Med najbolj uspele projekte gotovo sodijo kulturne prireditve v šoli ob pomex'i krajanov • Od zrna do kruha - 1986 • Večer na vasi - 1986 • Stara šolska stavba skozi stoletja 1987 • Pletenje slamnatih kit in kit iz lič-kanja (od 1989. dalje vsako leto) • Razstava gobelinov - 1988 • Razstava lesorezov - 1987 • Pomembni možje, ki so hodili v našo šolo (130 let šole) • V tem času pa se rodi tudi ideja o EX TEMPERU Krašnja, ki bo letos že deseto po vrsti • V letih 1991 in 1992 je gospa Vera Beguš organizirala srečanje učencev različnih slovenskih pokrajin »Mc+-deni dnevi« med podružničnimi šolami v Sloveniji • Projekt na ravni republike s sode- fovanjem Zavoda za šolstvo »Podružnica podružnici« • Projekt Zdravilna zelišča pod okriljem Zveze organizacij za tehnično kulturo. Gospa Vera Beguš s svojo prizadevnostjo dviga svoj domači kraj in s kulturnoturističnimi prireditvami do sega zavidljive rezultate. Pri tem pa ji vedno uspe zbrati okrog sebe prave ljudi, ki ob njenem vodstvu prekoračijo marsikatere takšne in drugačne ovire. PRIZNANJE OBČINE LUKOVICA Marjan Vesel Majana Vesela poznamo kot prizadevnega hišnika v OŠ Janka Kersnika na Brdu, kjer skrbi za materialno plat nemotenega pedagoškega dela v matični in obeh podružničnih šolah. Svoje delo vedno opravlja vestno in po svojih najboljših močeh. Marjan je že pred leti spoznal, da brez skupnega dela ne bo napredka na deželi, kjer si je ustvaril svoj dom. Vedno je med prvimi, ko je potrebno pristopiti k delu za skupno dobrobit S svojim ck>lom in zagnanostjo pa pri- vablja tudi druge ljudi. (jospod Marjan Vesel je bil med prvimi pri ustanovitvi Turističnega društva Gradišče, ki je eden od nosilcev začetka razvoja turizma na podeželju v naši občini. Lahko omenimo še Marjanovo veliko skrb in trud za cerke-v sv. Marjete v Gradišču, ki se danes ponosno obnovljena razkazuje daleč po dolini. G. Marjan Vesel je bil vseskozi tudi delaven član KS Lukovica in še bi lahko naštevali. PRIZNANJE OBČINE LUKOVICA Gostinsko podjetje Trojane Gostinsko podjetje Trojane je eno izmed tistih redkih gostišč, ki so nastala iz dobre stare gostilne, in ki so njena izročila in tradicijo ohranila vse do današnjih dni. Ob evropski prometni žili, to je cesti, ki je vodila z Dunaja v Trst, je že daljnega leta 18.59 zrasla za tisti čas mogočna Konškova gostilna s preno čišči. Že leta 1913 so bile Trojane' ix> vezane z večjimi središči z redno av tohusno linijo. Tudi dandanes je posodobljeno in razširjeno gostišče na Trojanah ohranilo nekdanjo domačnost in sloves stare dobre kuhinje. K leni kvalitetam pa je seveda dodalo še nove, da je lahko s tem v celoti zadovoljilo potrebam sodobnih motoriziranih turistov. Da so gostje kvalitetno in hitro po- streženi, poskrbi 90-članski kolektiv, sestavljen iz ustrezixj strokovno uspo sobljenih kaeirov. Ti kadri so usposobljeni in zmožni hkrati postreči tudi večjim skupinam gostov. Gostišče razlaga z več kot 4tX1 gostinskimi sedeži. Prijazna postrežba, prijeten ambient in pestra izbira odličnih domačih jedi polnijo gostiše ob vsakem času. Ob vseh dobrotah imajo največji sloves znameniti trojanski krofi. Njihova popularnost ni naključna, saj jih izdelujejo ročno po starem hišnem receptu. Izjemna prometna lega Trojan se tako potrjuje vse od rimskih časov (Rimljani so Trojane* imenovali Atrans), pa vse (k> današnjih dni. Tudi v bližnji prihexlnosti, ko bo zgrajena nova avtrx esta, bodo Trojane ostale najbližje pex":ivališče z domačnostjo, ki jo ne zmore nobeden sexbben obcestni gostinski objekt. Podjetje je eno najuspešnejših v naši občini, ki zaposluje veliko šteMlo ljudi, hkrati pa še Siri svojo dejavnost. TEKST: MATEJ KOJNIK FOTO: NADA PRAŠNIKAR 346437 A^^57C 1*1 SEPTEMBER L KIMAVEC /lamnik Lukovica Vozimo pametno Še malo in počitnic bo konec, zopet se bo po naših cestah in poteh začel živ žav. Da v letošnjem šolskem letu za varnost šolarjev ne bodo mogli poskrbeti samo policisti, se vsi udeleženci v prometu zavedajmo in po svojih močeh pomagajmo z upoštevanjem prometnih predpisov in kulturno vožnjo do zmanjšanja prometnih nesreč. Naj naši otroci imajo res varno pot v šolo. Komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Lukovica Pet let Planinskega društva Blagovica V soboto, 8. 8. 98, je Planinsko društvo Blagovica organiziralo prireditev ob svoji peti obletnici. Prireditev je bila na Golčaju (690 m). Vreme je bilo prekrasno, zato se je kar nekaj ljudi odloČilo, da bo dan preživelo v družbi bla-govških planincev. Ob deseti uri je bil organiziran pohod iz Blagovice na Golčaj, pridružili pa so se nam tudi moravski pohodniki, ki so imeli organiziran pohod iz Moravč na Golčaj. Društvo je ob tej priložnosti razvilo svoj prapor. Slišali smo nekaj besed o nastanku in zgodovini društva. Društvo je bilo ustanovljeno na pobudo nekaj krajanov KS Blagovica leta 1993. Glavni pobudnik je bil Pod-belšek Miro. Na sestanku so se dogovorili o funkcijah posameznih ljudi in tako določili tudi predsednika, Viktorja Usa, ki vsa ta leta svojo nalogo uspešno izpolnjuje. Planinsko društvo Blagovica je dobilo svojo sobo v prostorih Krajevne skupnosti Blagovica. Poskrbeli so za lepšo okolico in tako so pred tem poslopjem postavili kozolček z zemljevidom Krajevne skupnosti Blagovica in oglasno desko, ki obvešča ljudi, kaj se dogaja v Planinskem društvu Blagovica. V teh petih letih so štirje člani naredili markacijski tečaj in sedaj strokovno markirajo 60 km planinskih poti v naši okolici. Ker čez naše kraje potekata že dve planinski poti, Domžalska pot spominov in Evropska pot E6, smo sedaj dobili še Rokovnjaško planinsko pot - otvoritev le te je bila na dan prireditve. Najbolj zaslužen član našega društva za izpeljavo te poti je Podbelšek Miro, zahvaljujemo se mu za zamisel poti, kot markacist je pot tudi trasiral, opisal potek poti, izdelal osnutek dnevnika ter ga v celoti sestavil. Namenjena je vsem ljubiteljem narave in planin, dolga je 55 km in ima 11 kontrolnih točk. Najvišji rh poti in s tem tudi občine je Spilk (957 m). Na njem je društvo postavilo bivak, ki je hkrati simbol poti. Upamo, da bo nudil varno zavetje mnogim pdnodnikom. Pot ni časovno omejena, lahko jo prehodite v več etapah, po svojih močeh. Ob odprtju poti je planinsko društvo Blagovica izdalo planinski dnevnik, ki ga po prehojeni poti poš- Bivak na Špilku Ijete društvu, v spomin pa boste dobili značko. Dnevnik lahko kupite v gostišču Urankar na Limbarski gori, pri Ivanu Balohu na Dolinah, v gostišču Kekec pod Špilkom, v trgovini Domino v Lukovici, v pisarni Planinskega društva Ljubljana-Matica na Miklošičevi v Ljubljani in v gostilni Žohar v Blagovici. V tem času se je porodila tudi želja, da bi imeli izšolanega vodnika. Leta 1998 je Bojan Pustotnik opr.ivil tečaj za vodnika A kategorije. Domislil si je, da bi se tesneje povezal z osnovno šolo v Blagovici in začel v gore voditi tudi otroke, učence od prvega do četrtega razreda. Sedaj že uspešno sodelujejo. Letos bo na šoli organiziran planinski krožek, ki ga bo vodil Bojan. Že od začetka, vsako leto, društvo organizira pohode v neznano. Teh pohodov se udeleži največ planincev in tudi ljudi, ki niso člani planinskega društva. Na pohodu v neznano so organizirane zabavne igre in tekmovanja v najrazličnejših športnih disciplinah. Prav tako vsako leto društvo organizira očiščevalno akcijo. Čistimo planinske poti, hkrati pa markacisti obnavljajo markacije. Po petih letih ima naše društvo 132 članov, kar pomeni, da je vse več ljudi, ki želijo storiti nekaj zase. Vse več je ljudi, ki gredo rajši v naravo in planine kot tistih, ki si želijo lep konec tedna presedeti doma pred televizijo. Naj se na koncu zahvalim Občini Lukovica, Krajevni skupnosti Blagovica, Helios - okolju prijazne barve (s katerimi markacisti markirajo planinske poti), Napredku iz Domžal, Prostovoljnem gasilskemu društvu Blagovica, vsem planincem in občanom, ki so nam kakorkoli pomagali, da je naše društvo doseglo tako lepe rezultate v petih letih. PD Blagovica IRENA VADJUNEC Rokovnjaška planinska pot PD Blagovica je v soboto, 8. 8.1998 na Golčaju tudi uradno odprlo skoraj 60 km dolgo planinsko-poho-dniško pot, ki so jo imenovali Rokovnjaška planinska pot. Rokovnjaška pot se prične na Golčaju, nato se nadaljuje prek Dolin, Trojan, vzpne se na 957 m visok Špilk (ki je najvišji vrh v Črnem grabnu), nadaljuje na Sipek, in naprej skozi vasi Gaberje, Selca, Poljane, Češnjice, Tmovče, Zlato Polje; se spusti mimo Dupeljn in Rafolč, zavije proti Brdu, preko Lukovice pripelje do Prapreč, Gradišča, prestopi lukovške meje in že so tu Vinje, nato Negastrn, premosti Limbarsko goro in po grebenu (oziroma po občinski meji) pripelje na izhodišče, torej na Golčaj. Pot je dobro ozna- čena ter markirana in jo je možno prehoditi v dobrih petnajstih urah (če seveda radi hodite ves dan). Na poti je možno dobiti enajst kontrolnih žigov, ki jih »pritisnete« v pohodne knjižice (za ustrezne informacije se obrnite na PD Blagovica). Blagovško planinsko društvo je na ta dan in s tem odprtjem tudi obeležilo svoj petletni jubilej obstoja društva. Planinci iz Blagovice želijo in vas hkrati vabijo, da prehodite Rokovnjaško pot oziroma le del (pa čeprav) in poplačani boste s čudovitostmi, ki jih skrivajo hribi, kateri so oblikovali dolino Črnega grabna. MONIKA D. GORjACA HVALI Občinsko tablo Vsi Lukovčani ste opazili, da na začetku Prevoj oziroma na koncu Želodnika na travniku oh cesti M-10 stoji tabla, na kateri piše Občina Lukovica in da smo dobrodošli. Končno, hi rekli nekateri. Prav je, da so naše meje vidno zaznamovane (pa čeprav samo oh glavni cesti), ker se nikoli ne ve, kdaj nam bodo pravilno označene meje prišle prav. Zato vse čestitke tistim na občini, ki so tablo postavili. PS.: Bilo hi prelestno lepo, če hi stala tabla tudi na »gornjem«, torej trojanskem koncu, seveda oh ma-gistralki. FOTO: DUŠAN P. IZ ODDELKA ZA KOMUNALO: Obveščamo vas, da bo Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale odvažalo v jeseni kosovne odpadke iz gospodinjstev v Občini Lukovica, in sicer na dan rednega odvoza komunalnih odpadkov dne 12., 13. in 14. 10. 1998. Uporabniki komunalnih storitev naj odložijo kosovne odpadke poleg zabojnikov, ki jih bodo pripravili za praznjenje. Opozorilo: med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki, kot so: embalaže škropiv, olj in barv, lakov in podobno, ki jih odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov. Ravno tako tudi ne avtomobilski deli in akumulatorji, gradbeni material, veje odrezanega drevja ali žive meje in podobno! Občina Lukovica: Oddelek za komunalo Uspešna gasilska reševalna vaja Pripravljenost na izzive narave in človekova neprevidnost sta se že velikokrat izkazali kot pravilna naložba. Zato je bila 6. junija organizirana vaja pod okriljem Štaba Civilne zaščite Občine Lukovica, Gasilske zveze Lukovica in praktično organizacijo gasilcev PGD Prevoje, kjer so gasilci s skupnimi močmi pokazali in preverili usposobljenost gasilcev pri reševanju v požaru in prometni nesreči. Gasilsko reševalna akcija je potekala v Šentvidu, kjer se je požar neznanega vzroka razbohotil v garaži poleg stanovanjskega objekta. Ogenj je skušal pogasiti lastnik z ročnim gasilskim aparatom. Ker ni bil uspešen, je poklical na številko 112 in prosil za pomoč. Tako so prišli poklicni gasilci CPV Količevo in enote gasilcev prostovoljnih gasilskih društev iz Prevoj, Blagovice, Lukovice, Trojan, Krašnje in Studenca. Na kraj požara so prvi prispeli gasilci iz CPV in s pomočjo ustrezne opreme (dihalni aparati, negorljive obleke?) skušali pogasiti ogenj. Medtem so na mesto požara prispele tudi ekipe PGD s cisternama vode in drugo obstoječo gasilsko opremo. Poleg gašenja objekta je bilo potrebno varovati bližnji ko- zolec. Med prihodom gasilskih avtomobilov se je zgodila tudi prometna nesreča, tokrat na srečo le simulirana. Zaradi vkleščenosti je poveljujoči takoj poklical CPV in ZD Domžale. Poklicni gasilci so s tehničnim vozilom pomagali gasilcem - tehničnim reševalcem, da so voznika osebnega vozila, ki je bil udeležen v prometni nesreči, rešili iz objema skrivljene pločevine in mu nudili prvo pomoč. Ogenj na objektu so uspešno pogasili in pomagali pri prometni nesreči. V vaji je sodelovalo 68 gasilcev PGD in 6 poklicnih gasilcev iz CPV Količevo z vso ustrezno opremo. Vodja reševalne vaje je bil podpovelj-nik PGD Prevoje, g. Andrej Kveder, potek vaje pa sta ocenjevala poveljnik SCZ, g. Mirko Bergant, in namestnik poveljnika ŠCZ, g. Blaž )udež. Po mnenju strokovnih opazovalcev je bila vaja uspešno izvedena in kaže dobro opremljenost in usposobljenost prostovoljnih gasilskih društev v občini lukovici. Vseh zapletov in možnosti pri vaji ni me*; predvirleti, nedvomno pa je prav, da gasilci preizkusijo teoretično znanje in pridobivajo izkušnje. Čeprav se v resnici mnogokrat zgodi popolnoma drugače. Ogled vaje je bil namenjen tudi širši javnosti, saj je bilo moč spremljati potek gašenja ter tehničnega reševanja, zato velja povabilo tudi za v bo doče, kajti ogled podobnih vaj ni le zanimiv, temveč predvsem poučen. Pri organizaciji vaj s podobno vsebino je potrebno ubrano sodelovanje z vsemi reševalci, ki so v podobnih primerih potrebni. Zdravstvena oskrba poškodovanca je nadaljevanje prve oskrbe poškodovanega, zato upamo, da bo v bodoče na podobni prireditvi sodelovala tudi zdravstvena služba in s tem izpopolnil,) lehnično-reševalno vajo. I. M. VIPER - še en uspešen koncert Fantje iz skupine Viper so se odločili (odločitev je bila zelo odlična), da v soboto pred začetkom novega šolskega ieta odigrajo dobro glasbo in s tem navdušijo dijake pa tudi tiste, ki jim je všeč klasična ročk glasba, veliko gibanja in zabave. Za prizorišče koncerta so si izbrali naravni avditorij v Rokovnjaškem gozdičku. Ker pa so fantje, kritični do sebe in ker menijo, da njihova glas- ba ni dovolj za zahtevno lukovško mladinstvo, so se odločili, da povabijo na koncert tudi goste. Tako sta koncert popestrila znani pevce Erazem, ki je poslušalstvo spravil v giba nje, ter obetavna mlada pevka Nu-ša z navdušujočim prodornim glasom. Viperji so s svojim igranjem v Rokovnjaški gozdiček privabili precej pestro množic:o poslušalcev; nekaj jih je prišlo zaradi radovednosti, kaj neki iz te>ga kone erla bo, nekateri so prišli zaradi dobre reklame, drugI pa piedvse'm zaradi dobre glasbe, ob kateri se sprostita tek) in duša in da energije za naslednjih štirinajst dni. Prav ti slednji so s koncerta odšli najbolj zadovoljni. Da pa se mladi v lukovški občini ne znajo zabavati, so dokazali tisti anonimni posebneži, ki so Viperje obmetavali s svežo zelenjavo z domačih vrtew (predvsem paradižniki) in tako agitirali svoj odnos do hrane. Obmetavanje kljub temu ni pokva rilo dobrega razpoloženja in koncert so Viperji zaključili z igranjem »pe-nalov«. Mladina se je navdušena razšla (na koncu ostanejo le najbolj ši) in žvižgala njihove) uspešnico Zate in mnoge druge. Ni kaj, Virx>r je skupina, o kateri bo še marsikaj napisanega, ker so fantje zanesenjaki, vedo, kaj bi radi in so polni mladostne energije, za katero so se odločili, da jo investirajo v glaslx>. Rockerjem so finančno pomagali: Elektro-K, Radio HIT, Widex, Jure Dinič, Top-tisk, Turistično olepševalno društvo Lukovica in seveda PGD Lukovica. Viperji so vsem neskončno hvaležni, kajti brez njih koncerta ne bi bilo in marsikdo bi bil za takšen glas-lx'ni užitek zaradi tega prikrajšan. MONIKA D. FOTO: DUŠAN R Aerobika bo tudi letos! Sedaj, ko je minila poletna vročina, je čas, da se pripravimo za novo ser/ono. Neprestano odlašanje z začetkom vadbe kaj kmalu prerasle v mesec, dva ali več... Hitro pa bo zopet tu čas, ko bi si želeli: - lepše oblike telesa ■ večjo moč mišic boljšo kondicijsko vzdržljivost in rte nazadnje še S porabo odvec;nih kalorij in maše olinili zalog, znebimo m Tu je seveda ludi povečana samozavest in veselje do druženja ter sprostitev od nas zahteva moderno življenje. Zato vsi, ki bi se mi radi pridružili na urah aerobike;, vabljeni na brezplačno osnovni šoloi Janko Kersnik na Brdu v ponedeljek, 21. 9. 1998, ob 21. uri. Se posebej so na vadbo vabljene dame ne več mladih let, ki bo namenjen i amo njim. Bogdan Capuder (dvečnih kilogramov. i tako prehitrem tempu, ki ga erobike v mali telovadnici na Lukovica /lamnik Ob tisočletni poti Občina Lukovica se je odločila, da lepote, ki se skrivajo v Črnem grabnu, predstavi širši javnosti / zloženko, ki nosi pomenljiv naslov: »Ob tisočletni |x>ti«. I'a preletimo to pol skupaj: zloženka nas popelje preko stare Konškove gostilne na Trojanah, s krofom v roki se sprehodimo ck) ("ešnjic. ki pa so danes žal ehu igralsko ogrožena hribovska vas. Po časi se spustimo do Krašnje, kjer se fo tografiramo pred maketo osrednje slovenske hiše, navduši nas njena majhnost in materiali, s katerimi je grajena. Po dolini Črnega grabna se nato odpeljemo na Gradišče, kjer smo poplačani s čudovitim razgledom na Ljubljansko kotlino, razgled je še lepši zvečer, ko je vse po sejano z milijoni luči. Navdušeni se mimo gotske prapreške cerkvice sv. Luka (če je cerkvica odprta, lahko občudujemo znamenite freske iz leta 1528) spustimo v Lukovico. Sprehodimo se skozi trg> če nas pa lakota in žeja dajeta, se lahko v prijetnih gostilnicah okrepe.lino z mnogimi dobrotami, ki so jih poznali že rokovnjači. Seveda, rokovnjači! Če jih hočete srečati, pridite v poletnih mese- cih na Brdo, kjer napadajo Francoze in jim izmaknejo blagajno z veliko denarja; pokusite rokovnjaški golaž, jezdile z njimi in se še kako drugače zabavajte. Mimo brdske baročne cerkve Marije vnebovzete pridemo do razvalin brd-skega gradu, v katerem se je rodil in kasneje tudi služboval |anko Kersnik, pisatelj s posluhom za ljudi in naravo. Z Brda nas pot vodi po Mačkovi cesti mimo secesijske »notarjeve vile« naprej do Prevoj, kjer to naše potepanje sklenemo s sproščujočim ribolovom v enem izmed »Prevojskih ribnikov«. Tako, tu se naša pot zaključi, zloženka pa konča. Zloženko je izdala Občina Lukovica, fotografije je prispeval arhiv občine, oblikovanje je zasluga Boža Stupice, s tekstom jo je obogatil Matej Kotnik. Zloženka je pester dodatek k že obstoječi turistični ponudbi in upam si trditi, da lx) navdušila marsikoga, ki potuje skozi našo dolino, da se ob poti ustavi in odkrije nenadejane lepote in mnoge skrite kotičke. MONIKA D. DRUŠTVO UPOKOJENCEV LUKOVJCA V zgled in pohvalo Trinajst izletov na leto, torej eno sredo v mesecu se navsezgodaj zjutraj zberejo v Lukovici člani Društva upokojencev Lukovica in imajo organiziran izlet, zadnji pa se imenuje izlet v neznano. Nasmejani, veselo nagajivi SO njihovi obrazi, vedno se jih zbere za en avtobus, včasih celo clva. I epo jih je opazovati in potrebno jih je pohvaliti, da si vzamejo čas za družabnost, nova doživel ja in spoznavanja novih krajev in znamenitosti naše Slovenije. Tu, v Lukovici ne drži pregovor, da upokojenci nimajo nikoli < asal Predsednica 1)1) lukovica je ga. Miti Poljanšek, ki predseduje že peto leto in ravno klepet z njo sem želela zabeležiti: »1)1 j lukovica je bilo ustanovljeno že leta 1986 In je bilo vseskozi zelo ,ik livno. ()bsega kraje od Prevoj do Trojan. Kadi organiziramo izlete, saj je uelelež ha velika, pa tudi za piknik v naravi po skrbimo. ()bisk Madžarske je nakupova-len, pri vseh ostalih so nam bistveni ogledi cerkva, muzejev, gradov in posebnosti obiskanih krajev. Včasih smo imeli vodica iz svojih vrst, sedaj pa gostuje iz Križa. Pa dobrega šoferja imamo. Lepo se imamo, pravi g. Mici, klepetamo, na kosila ne pozabimo, tudi poveselimo se radi. Zadnji izlet je bil organiziran na moije. Peljali smo se z ladjo, imeli smo »IISO I piknik«, za nekatere je bilo to prvič in enkratno in tudi ostali smo se le l«) zabavali fotografija to potrjuje. Moram povedali, da tako »Živega« I )iiišlva ne bi imeli brez pridne tajnice Milene in moje desne roke Štefke. Oh tej priliki se jima za vse zahvaljujem; enako tudi vsem pridnim udeležencem izlelov. Vabim še vse ostale upokojence, da se nam pridružijo, ali pa pomagajo ustanoviti še kakšno drugo sekcijo, ki bi j i h veselila, npr. porodništvo, kolesarjenje itd. I Iradne ure imamo vsak četrtek od IS. - 17 ure! 7 Moravčami se ze dobimo, lahko pa bi razširili srečanja še z drugI mi društvi! Društvi i upe ikojencev lukovica je zarisalo svoj prostor sedanje občine Že davno, druži svoje člane iz različnih krajev in to jim tudi uspeva, zalo menim, da so ostalim rwvonastalirn občinskim društvom za zgled K. CERAR Vozni red potujoče knjižnice do konca leta 1998: PREVOIE - ŠENTVID - SP KOSEZE - GRADIŠČE - LUKOVICA ponedeljek: 7 9, 21. 9., 5.10., 19.10., 2.11., 16.11., 30.11., 14.12., 28.12. KRA|N() BRDO - VRH NAD KRAŠNIO - VOŠCF - BLAGOVICA -KRAŠNJA torek: 8.9., 22, 9., 6. 10., 20. K)., !. II., 17 11., I. 12., 15. 12., 29. 12. ČEPL)E - PŠAINOVICA - ČEŠNJICE - BLAGOVICA - ŠENTOŽBOLT -rROJANl ZG. LOKI četrtek: 10. 9., 24. 9., 8.10., 22.10, 5.11,, 19. 11., 3. 12., 17 12. RAI ()l Ć 11 !K< )VI( A - KRAŠNIA petek: 11.')., 25. 9., 9.10, 2 i. 10., 6. 11, 20, 11., 4.12., 18.12. Na podlagi 8. in 9. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil in sofinanciranju obresti iz sredstev občinskega proračuna za razvoj obrti, podjetništva in turizma v Občini Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 2/97) Občina Lukovica objavlja SKLEP o ponovnem razpisu posojila za razvoj obrti, podjetništva in turizma v Občini Lukovica 1. člen Razpisana vsota posojila za obrtnike, podjetni ke in druge zasebnike znaša 11,318.(XX),00 SIT. 2. člen Posojilo se dodeljuje za naslednje namene: nakup, urejanje, opremljanje zemljišč, prido bivanje projektne dokumentat ije za gradnjo poslovnih prostoren/ nakup, giaditev, prenovo ali adaptacijo poslovnih prostorov - nakpp opreme - uvajanje nove tehnologije in izdelkov, ki od-prayljaj6 obremenjevanje okolja v skladu z veljavnimi predpisi - razvoj pospeševanja turizma 3. člen Za namene, navedene v 1. členu te?ga sklepa, se posojilo prednostno dodeljuje prosilcem, ki v večji meri izpolnjujejo naslednje pogoje: - rešitev samozaposlitve - odpirajo nova delovna mesta - dajejo pozitivne ekonomske učinke - uvajajo sodoben tehnološki in ekološko neoporečen delovni proces, ki je energetsko varčen - dopolnjujejo proizvodne programe ostalega gospodarstva v občini - so izvozno usmerjeni - so turistično perspektivni - gre za deficitarne dejavnosti Prosilci iz 1. odstavka imajo prednost pri dode- litvi posojila, če imajo izpolnjene vse obveznosti do ()bčine Lukovica (sofinanciranje izgradnje infrastrukture, soglasja...) 4. člen Posojilo ali sofinanciranje obresti se lahko dodeli: - samostojnim podjetnikom - malim podjetjem v zasebni lasti, ki zaposlujejo do 10 oseb. Sedež samostojnega podjetnika oziroma podjetja in kraj investicije mora biti na območju Občine Lukovica. 5. člen Letna obre-stna mera je TOM + 2,5%, najmanjši znesek posojila pa 1,000.(XX),00 SIT; doba vračanja posojila znaša 3 leta. Posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu s |x>goji iz posojilne pogodi«, ki jo sklene z banko. 6. člen Posojilojemalcu se odvzame možnost koriščenja posojila, če ga v roku 6 mesecev od prejema sklepa o dodelitvi posojila ne izrabi. 7 člen Prosilci vložijo vlogo za posojilo v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo v 30 dneh od dneva objave v glasilu Slamnik na naslov: Občina Lukovica, Lukovica 46,1225 Lukovica, z oznako »krediti za razvoj malega gospodarstva in turizma«. Vloga za posojilo mora obvezno vsebo vati ime, priimek in naslov prosilca, opis in pred- računsko vrednost investicije, višino zaprošenega posojila z navedbo lastnega deleža, rok zaključit-ve investicije in predvideno število novozaposle-nih delavcev. 8. člen Vlogi za posojilo mora biti predložena naslednja dokumenfae ija: - dokazilo o registraciji (obrtno dovoljenje ozr roma sklep o vpisu podjetja v sodni register) - dokazilo o plačanih davkih in prispevkih - overjeno kupoprodajno rx»gexilx) (pri nakupu, urejanju in opremljanju zemljišč' za gradnjo \»>-slovnih prostorov in pri nakupu poslovnih prosto rov) - gradbeno dovoljenje oziroma odločbo o priglašenih delih, zemljiškoknjižni izpisek ali izjavo lastnika oziroma upravljalca |xislovnih prostorov, da soglaša z nameravanimi deli in sklenitvijo najemne pogodlx> (najemna pogodba rnora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila) - predračun pooblaščenega zastopnika (pri nakupu osnovnih sredstev). 9. člen Nepopolne in nepravočasno vložene vloge se ne bodo upoštevale. 10. člen Odbor za gospodarstvo, obrt, kmetijstvo in turizem bo najkasneje v 30 dneh od dneva poteka roka za vložitev vlog sprejel sklep o oodelitvi po sojil in bo najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa obvestil vse prosilce o izidu razpisa. 11. člen Sklepanje in izvajanje posojilnih pogodb izvaja Ljubljanska banka Banka Domžale, s katero Občina Lukovica sklene ustrezno pogodbo. ŽUPAN: Anastazij Živko BURJA, I. r. Na podlagi 8. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil in sofinanciranju obresti iz sredstev občinskega proračuna za razvoj kmetijstva v Občini Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 4/97) Občina Lukovica objavlja SKLEP o ponovnem razpisu posojila za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Lukovica 1. člen Razpisana vsota posojila znaša 10.500.000,00 SIT. 2. člen Posojilo se dodeljuje: a) za izgradnjo in adaptacijo kmetijskih proizvodnih in pomožnih objektov; b) za izgradnjo in adaptacijo prostorov za dopolnilno dejavnost na kmetijah; c) za nakup Opreme, ki se Vgrajuje v kmetijske proizvodne objekte ali za dopolnilno dejavnost na kmetijah; d) za nakup opreme za namakanje in odvodnjavanje; o) za nakup kmetijskih zemljišč in gozdnih zemljišč; f) za nakup plemenskih živali in živali za nadaljnjo rejo 3. člen Za posojilo lahko zaprosijo kmetje, lastniki kmetij na območju Občine Lukovica, če ima vsaj en družinski član status kmeta in investirajo na osnovi usmeritveno-razvojnega programa, ki ga je izdelal kmetijski svetovalec. Kraj investicije mora biti na območju Občine I u kovica. 4. člen Posojila se prvenstveno dodeljujejo prosilcem: - ki bodo lahko z dodeljenimi sredstvi dokon-c ali investicijo, - prosilcem, ki posojila iz občinskega proračuna še niso prejeli, - prosilcem s področij, kjer so težji obdelovalni pogoji, - kmetom, ki jim je kmetijska dejavnost edini vir dohodka. Prosilci iz 1. odstavka imajo prednost pri dodelitvi posojila, če imajo izpolnjene vse obveznosti ck> Občine Lukovica (sofinanciranje izgradnje infrastrukture, soglasja...) 5. člen Letna obrestna mera je TOM + 2,5%, najmanjši znesek posojila pa 500.000,00 SIT, doba vračanja posojila znaša 5 let. Posojilojemalec prične vračat i posojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklene z banko. 6. člen Posojilojemalcu se odvzame možnost koriščenja posojila, če v roku 6 mesecev od prejema sklepa o dodelitvi posojila tega ne izrabi. 7. člen Prosilci vložijo vlogo za posojilo v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo v 30 dneh od dneva objave v glasilu Slamnik na naslov: Občina Lukovica, Lukovica 46, 1225 Lukovica, z oznako »posojila za kmetijstvo«. Prošnja za posojilo mora obvezno vsebovati ime, priimek in naslov prosilca, opis in predračun- sko vrednost investicije, višino zaprošenega poso jila z navedbo lastnega deleža, rok zaključitve investicije. 8. člen Prošnji za posojilo mora biti predložena naslednja dokumentacija: 1) posestni list za celotno posestvo; 2) potrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov; 3) izkaz, da ima vsaj en družinski član status kmeta; 4) usmeritveno - razvojni program kmetije; 5) gradbeno dovoljenje oziroma potrdilo 0 priglasitvi del; 6) predračun za gradbena dela, nakup opren*-ali strojev^ 7) overjeno kurxjprodajno pogexlbo ali predpogodbo za nakup kmetijskih ali gozdnih zemljišč; oziroma plemenskih živali in živali za nadaljnjo rejo 8) poročilo oziroma oceno kmetijskega svetovalca o izvršenih in še potrebnih vlaganjih za dokončanje investicije. 9. člen Nepopolne in nepravočasno vložene prošnje ne bomo upoštevali. 10. člen Odbor za gospodarstvo, obrt, kmetijstvo in turizem bo najkasneje v 30 dneh od dneva poteka roka za vložitev vlog sprejel sklep o oodelitvi posojil in bo najkasneje v 15 dneh po sprejemu skk--pa obvestil vse prosilce o izidu razpisa. 11. člen Sklepanje in izvajanje posojilnih pogodb izvaja Hranilno kreditna služba Domžale, s katero Občina Lukovica sklene ustrezno pogodbo. ŽUPAN: Anastazij Živko BURJA, I. r. Športno društvo iz Krašnje vas vabi, da se v nedeljo, 4. oktobra, udeležite 13. teka za krof in 5. pohoda za krof. Začetek za pohodnike je med 8. in 9. uro; za tekače je start oh 11. uri. Oboji pa začnejo in sklenejo re-kreiranje pred gasilskim dome >m v Krašnji. PS.: Tudi letos vse nastopajoče čakajo Konjškovi okusni krofi. Blagoslovitev znamenja v podobi _križa v Kompoljah_ nja krasila cestne obronke in morda tudi opozarjala marsikoga na nesreče in po dobno, saj je bilo vedno takšnih in podobnih znamenj nekoč postavljenih več. Zakaj in kdaj je bilo postavljeno znamenje v naši vasi, ni znano. Stalo je na Mikeljnovem vrtu sredi vasice, zato je ob odstranitvi znamenja uspelo domači hčerki Vladki, ki sedaj živi na Ko ličevem, ohraniti zelo poškodovan kip ()b magistralni cesti blizu Krašnje |e majhna vasica Kompolje. To vasico je nekcx", vse do leta 1958, krasilo majhno, a zelo lepo znamenje v podobi križa. Tega leta so zaradi povedanih prometnih potreb cesto razširili in odstranili tudi to znamenje, /araeli širitve i esle je bili ipd štranjenih veliko znamenj v listih časih, ki tudi su ei niso bili naklonjeni morebil nim premestitvam, da bi takšna zname- (ezusa. Tega smo obnovili in namestili na novo znamenje. Prišli so drugačni časi, bolj naklonje ni spoštovanju slovenske kulturne dediščine. Kako ne bi smeli spoštovati tistega, kar sej ustvarili naši predniki? Prav zato smej se tudi vaščani v Kompoljah odločili, da postavimo znamenje na kraj, kjer je nekoč že stalo. V vročem nedeljskem popoldnevu 2. avgusta je domači župnik gospod Anton Potokar tej znamenje blagoslovil. Vaščani pa smo se ob pogostitvi pri Mi-keljnovih veselili še v pozno popoldne. Bilo je lejx> obživetje. MARTA LAVRIČ Gojitev divjadi v LD Lukovica Lovci LD Lukovica že tretjo leto gojimo fazane kot [»Ijsko kuro, saj se je v zadnjih preteklih letih mcx":no zmanjšala številnost. S slabšimi naravnimi razmerami je obstoj fazanov vprašljiv kot tudi za ostale divjadi. Življenjske razmere se ne bodo bistveno izboljšale, zato se lovci trudimo z željo, da ohranimo to divjad. Ta je ogrožena zaradi slabega kritja oziroma remiz najvitalnejšega dela lovišča. Kmetijstvo postaja v delu vse aktivnejše in v naravi se divjad srečuje z golimi jx)lji v ek)lex"enem letnem času. Tudi uporaba kmetijske mehanizacije je vse močnejša in uporaba kemičnih sredstev se povečuje. Vse več je v naravi spuščenih psov in življenjske razmere so slabe, tudi pestrost predelave vrst |x>lj-skih pride'lkov je slaba. Podredje tega dela narave za male divjadi bo treba reševati s strokovnjaki, s sodelovanjem kmetov, gozdarjev, vodarjev in na-ravovarstvenikov. Fazane dogojimo lovci v naši olx>ri, kasneje s svojimi še dodatnimi valilnicami vzgojimo fazane v odrasle, da jih je mcx" spustiti v naravo. Podatki kažejo, da samo vlaganje ne daje pričakovanih rezultatov, zato je treba zagotoviti tudi naravne razmere. Do sedaj so že vidni uspehi, čeprav v minimalni velikosti. Na nekaterih mestih že vidimo fazane in jih v jutranjih urah slišimo peti. Menimo, da se je potrebno truditi in nadaljevati z delom. Vlagali in se truditi je potrebno vse do časa, ko bodo samice same gnezdile v naravi in vodile mladičke. Komercialnega lova od takšnega dela še dolgo ni moč pričakovati, zato je ta čas existrel le simboličen. V našem lovišču obstaja tudi cona miru, kjer fazanov ne vznemirjamo z lovom. Iz dela in rezultatov je vidno, da se je potrebno še truditi in izboljševati razmere v naravi ter (dodatno reševati ejg-roženost te divjadi. Lovci zato s svejjim znanjem, delom, prostovoljnimi odrekanji želijo svoje veselje do gojitve te divjadi nadaljevati in bomo aktivni v tem naravnem prosto ru, katero nam je zaupano in dano. LOVEC TOMAŽ 14 /lamnik Moravče c E M O U A V Č E POROČILO S 43. SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE MORAVČE Področje komunale še vedno najaktualnejše 43. seja je potekala v dveh nadaje-vanjih, in sicer 15. in 23. julija 1998. Skupno so obravnavali 13 točk dnevnega reda. Na prvem delu seje je sodelovalo 10 svetnikov, drugega dela, ki je potekal v odsotnosti župana, se je udeležilo 11 svetnikov. Največ časa so namenili obravnavi in sprejemu Družbene pogodbe o ustanovitvi javnega komunalnega podjetja Prodnik d.o.o. Domžale. Poročilo o poslovanju KSP Domžale za poslovno leto 1997 Po poročilu mandatno - imunitetne komisije o prisotnosti na seji, sprejemu dnevnega reda in zapisnika z 42. seje OS, je svetnike direktor KSP Domžale, lože Duhovnik, seznanil s poročilom o poslovanju za leto 1997 Celotno podjetje je v preteklem letu poslovalo z dobičkom 46,5 mil. SIT. Z izgubo je poslovala le enota Vodovod. Vzroki za to so dotrajana vodovodna omrežja na različnih lokacijah vseh štirih občin, ki jih pokriva KSP Domžale. V tem letu so nadaljevali z akcijo menjave dotrajanih števcev po gospodinjstvih. Zamenjali so jih okoli 500. Precej sredstev so namenili iskanju novih vodnih virov z neoporečno pitno vodo. Član nadzornega odbora Danilo Cerar je svetnikom poročal, da je nadzorni odbor zahteval, da se za poročilo pripravi natančnejša specifikacija prihodkov in odhodkov po enotah in občinah. Svetniki so po razpravi poročilo sprejeli. Oblikovali so Se sklep, da se delavci komunalnega podjetia pred pričetkom vzdrževalnega dela in po njem vpišejo v poseljen delo vodnik, ki se hrani na Občini. Na ta način bo omogočen večji nadzor nad porabo sredstev glede na opravljena vzdreževal-na dela. OS želi prek Slamnika |x>zvati vse občane, ki javljajo okvare KSP Domžale, da istočasno obvestijo tudi Občino Moravče, Oddelek za komunalne dejavnosti. Letni plan za leto 1998 Svetniki so s številnimi kritikami obsuli g. Duhovnika, ko jim je le-ta posredoval plan poslovanja za leto 1998. Po planu je predvidena izguba v višini 21,278 mil. SIT, od tega kar 19,781 mil. SIT odpade na Občino Moravče. Največje planirane jx> rabniške postavke so stroški storitev (12,733 mil. SIT), amortizacija infrastrukture (8,241 mil. Sm in stroški dela (7,425 mil. SIT). Svetniki so plan sprejeli kot informacijo. Pred sj)rejetjem letnega plana bo \x> trebno proučiti vsak segment posebej, da bo realna izguba ob koncu poslovnega leta čim manjša. V burni razpravi je skupina svetnikov predlagala, da bi ustanovili lastno komunalno podjetje za področje občine Moravče, za kar pa ni finančnih možnosti. Družbena pogodba o ustanovitvi Javnega komunalnega podjetja Prodnik d.o.o. podpisana Morda je jxav neugoden plan za leto 1998 in pogoste kritike na račun kako vosti storitev, ki jih opravi KSP Domžale, svetnike spodbudilo, da niso sprejeli sklep 10 podpisu družbene [»godbe. Po več kot enourni razpravi so sprejeli sklejj, da se seja prekine in v prihodnjem tednu Sadaljuje tako, da jim odvetnica, ki je so elovala pri dolgotrajni dveletni pripravi te jx>godbe, razloži posamezne člene, s katerih vsebino se svetniki niso strinjali. Pogodba bo začela veljati, ko jo bodo sprejele vse štiri občine v enakem besedilu. ' , Na nadaljevanju seje je odvetnica Nevenka Sorli svetnike seznanila s sestavo in o pomenu pogodbe ter vztrajno odgovarjala na njihova vprašanja. Po nekajurni razpravi so sprejeli sklep o sprejemu fe-te ter župana pooblastili za podpis pogodbe v predlaganem besedilu. Ta pogodba ne onemogoča ustanovitve lastnega komunalnega podjetja, temveč le določa lastniški delež v d.o.o. Prodnik, ki jx; delitveni bilanci lastnine nekdanje Občine Domžale pripada Občini Moravče, to pa je 12% delež. Poročilo o poslovanju glasila Slamnik za leto 1997 Seja se je pri tej točki dnevnega reda nadaljevala mnogo bolj umirjeno. Brez razprave so svetniki sprejeli jx)ročilo o poslovanju glasila Slamnik za leto 1997 Odhodki za leto 1997 so bili realizirani v višini 21,712 mil. SrT. 64% finančnih sredstev (to je 13,792 mil. SIT) je glasilo prido bilo z objavo reklam in oglasov. Občina Moravče je.v proračunu za leto 1997 jjredvidela 1,3 mil. SIT, porabljenih sredstev je bilo 1,064 mil. SIT. Izšlo je planiranih 12 številk v skupnem obsegu 368 strani. Odlok o določitvi pomožnih objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje Na pobudo svetnika Franca Avblja je občinska uprava pripravila osnutek odloka o dokrfitvi pomožnih objektov. Za to |xxJročje je še vedno v veljavi odlok, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku Občine Domžale št. 12/86. V praksi se je pokazalo, da je za nekatere pomožne objekte, ki niso zajeti v odloku, potrebno pridobiti lokacijsko dovoljenje. Da bi občanom omogočili čim bolj načrtovano in legalno gradnjo pomožnih objektov, so svetniki sprejeli sklep, da se osnutek posreduje v 60-dnevno javno obravnavo. Če ste med morebitnimi graditelji |X)možnih objektov ali pa o njih le razmišljate, je sedaj čas, da tudi sami v javni obravnavi soustvarjate j>ravne akte, ki vam bodo pot do legalne gradnje olajšali. Svetniki so sprejeli še dva pomemb-na odloka, ki bosta zagotovila nemoteno delovanje obeh zavodov. To sta Odlok o ustanovitvi lavnega zavoda ZD Domžale in Odlok o ustanovitvi lavnega vzgojnoizobraževalnega zavoda OŠ Roje. Oba javna zavoda svoje storitve opravljata tudi za potrebe naše občine. MAL TELEFONI, TELEFONI Izpolnjena obljuba Tudi g. Žakelj in g. Kočar nista skrivala zadovoljstva, da jima je skupni projekt uspel. V pogovoru sta se oba strinjala, da je za naročnike telefonski priključek predrag. Toda upoštevajoč vse pozitivne in negativne plati, moramo priznati, da je končni rezultat za večino ugoden - IMETI TELEFONSKI PRIKLJUČEK V HIŠI. Vsako »prehitevanje po desni strani« prinaša svojevrstno tveganje, a je na žalost včasih edina možnost, kar je nekajkrat poudaril g. Žakelj, ko je povedal, da brez sofinanciranja občanov izgradnje lokalnega telefonskega omrežja do izgradnje še kar nekaj let ne bi prišlo, saj je razgiban in po kraški sestavi zahteven teren ter malo naročnikov nezanimiv in nerentabilen posel. Polemike o sofinanciranju, ki ste jih redni bralci naših strani zagotovo zasledili, so bile povsem upravičene. In če bo župan imel pri nadaljnjih pogajanjih o znižanju zneska za sofinanciranje pred očmi siandard številnih mladih družin, družin, ki jim usodo kroji brezposelnost ali bolezen..., sem prepričana, da zlepa ne bo vrgel puške v koruzo in bomo naročniki z veseljem podpisali še en aneks k pogodbi o sofinanciranju lokalnega telefonskega omrežja, ki bo znesek 107000,00 SIT še znižal. Po izvedbi projekta bo v občini 25 telefonskih priključkov na 100 prebivalcev: torej je predvolilni slogan SLS in župana »TELEFON V VSAKO DRUŽINO« dosegel svojo realizacijo, če se zgledujemo (X) slovenskem povprečju (4 člani v eni družini). To je podatek, ki nas po številu jiriključkov na XX) prebivalcev uvršča v vrh IHIIlJmKIlMl Direktor Telekoma g. Žakelj je na najvišje ležeči domačiji v moravski občini slovesni priklop telefonskega priključka opravil kar sam in s tem nepopisno razveselil oba naročnika. preglednice po razvitosti telefoniji? po občinah v Sloveniji. In to je velik podvig, saj smo se s 6 priključki na 1(X) |>rebivaleev, kolikor jih je bilo prej, povzpeli z repa na vrh le iste preglednice. Svojevrsten paradoks je tudi podatek, da je bila dediščina, ki smo jo eta-bili od občine Domžale, le 6 telefonskih priključkov na 100 prebivale ev. Občina Domžale je bila vendar druga gospodarsko najuspešnejša občina v Sloveniji. Zakaj je bilo lako, bi morda znali pojasniti nekdanji svetniki v OS Občine Domžale, ki so tedaj zastopali interese naše doline. MAL OBČINA SE PREDSTAVI Kulturni dom Kulturni dom v Moravčah bo kmalu slavil štiridesetletnico in v tem obdobju se je v njem zvrstila že vrsta različnih prireditev, tako domačih izvajalcev kot tudi gostov. Gostil je glasbenike, gledališke skupine, na voljo je bil za različne sestanke, predstavitve in zborovanja. Mnogi ga poznajo še pod imenom Partizanski dom in mnogi so s svojimi rokami prispevali k njegovi izgradnji. V preteklih letih so bila na samem domu izvedena najnujnejša investicijska in vzdrževalna dela. Odkar so Moravče postale svoja občina, pa je v občinskem proračunu vsako leto zagotovljen del sredstev za njegovo temeljitejšo prenovo, ki jo je vsekakor bil potreben. Kulturni dom je v občinskem Odloku o organizaciji in delovnem področju občinske uprave opredeljen kot samostojna organizacijska enota. V domu je zaposlen vodja kulturnega doma, ki je imel v zadnjih treh letih pomembno organizacijsko-strokov-no nalogo predvsem pri vodenju obnove samega objekta. Tisti, ki obisku jete prireditve, ste gotovo že opazili, da imata avla in dvorana že bistveno drugačen videz kot pred leti, kajti iz- OBČINA MORAVČE, ODDELEK ZA KOMUNALNE DEJAVNOSTI Novi kilometri asfaltiranih cest Gradbena sezona na cestah v občini Moravče je v polnem teku. Po težko pričakovani asfaltni prevleki v skupni dolžini okoli 5 km se že vozijo vaščani Straže pri Moravčah, Velike vasi, Serjuč, Negastrna in (avorši-ce, v planu pa je asfaltiranje tudi na delu cestih odsekov v Gorici pri Moravčah in v Zgornjem Prekru. V teku je sanacija cestnega odcepa z regi-onalke proti Pečam, pred tem je bila obnovljena Vegova ulica proti šoli, s sanacijo pa smo pričeli na plazu v Negastrnu. Po dokončanju del na plazu bo povezava Moravč prek Negastrna do magistralne ceste marsikomu skrajšala pot na štajerski konec naše države. Izvajajo se že rekonstrukcije cest Grmače - Sv. Miklavž in Seliše - Dol, v kratkem pa bomo pričeli z deli na cestah Moravče - Pod-stran - Krašce, cesti v Križate, na cesti v Dotah pod sv. Trojico, v Dvorjah in Vrheh, v Gori pri Pečah, proti Tlač-nici, v Spodnjem Prekru ter na Partizanski ulici v Moravčah, kjer vsak manjši naliv povzroča veliko škodo in nejevoljo tamkajšnjih prebivalcev. Tako bo tudi letošnja izgradnja znatno popravila bilanco asfaltnih cest v občini Moravče, čeprav je še vedno premalo sredstev za vse želje in potrebe. Treba je namreč razumeti, da v nekaj letih ni mo goče popraviti tisto, kar je bib zamujeno v nekaj desetletjih. Izdatno so bile posute tudi makadamske ceste v občini, nekatere pa še bodo, v kolikor bodo na vo Ijo finančna sredstva. Tako je bila urejena cesta proti zaselku Štebalija, Kovačija in Štance Laze, cesta proti Bovenu in pro ti Sv. Trojici. Posipanje je bik) v večji meri izvršeno strojno, zato je sodelovanje občanov pri urejanju kanatav še kako dobrodošlo. Letos je bilo na večih cestah izvršeno tudi obsekavanje grmovja, s tem pa je zagotovljena boljša preglednost na cesti in varnejša vožnja. V občini Moravče potekajo priprave na rekonstrukcijo vodovodnega omrežja v lavoršici, na Limbarski gori in Hraslniku. Upamo, da bo pričetek rekonstrukcije le privedel do dokončne ureditve oskrbe z zdravo pitno vodo tudi za prebivalce omenjenih naselij. Kaže se potreba tudi po rekonstrukciji vodovodnega omrežja na območju severovzhodnega dela obči- ne, ki se napaja iz zajetja v Črnem grabnu. Z leti je namreč zaradi povečanega števila odjemalcev prišlo do težav pri oskrbi z vodo. Deloma je bil problem z izgradnje} cevovoda v Vrheh že reien, ostaja pa nerešeno vprašanje oskrbe z vodo v nižjeležečih vaseh. V tem mesecu naj bi po informaciji s strani Telekoma dokončali napeljavo telefonskega omrežja v občini Moravče. Veliko je bilo o tem že napisanega, veliko je bilo jeze in razburjanj, pa vendar bomo z naj»ljavo tetefonskih priključkov že stopili v korak z Evropo. Po končanih delih bo seveda sledil obračun izvršenih del. Najbolj oddaljeni predeli so že priključeni na telefonsko omrežje in tako je stik s svetom že nragcjč tudi za najbolj oddaljene občane. Podoba občine Moravče se tako spreminja iz dneva v dan in upamo, da bomo s skupnimi napori izboljšali življenjske (x>goje občanov, kajti v današnjem času ni zadosti svež zrak in lepo okolje, naše življenje je vse bolj odvisno od zdrave [)itne vode, urejene cestne povezave in ekietričnega omrežja. Želimo si, da bi nas skupni napori zbliževali, ne pa odpirali medsosedske spore, ki ne vodijo nikamor. MILAN BRODAR Odvoz komunalnih odpadkov v občini Moravče Komunalno podjetje Domžale bo opravilo jesenski odvoz kosovnih odpadkov v občini Moravče dne 6. in 8.10.1998 na dan rednega odvoza komunalnih odpadkov za vse tiste, ki imajo že organiziran reden odvoz komunalnih odpadkov. Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, med katere pa ne sodijo: embalaže škropiv, olj in barv, lakov in podobno, ki se jih odstranjuje v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov. Prav tako v kosovni odvoz ne spadajo avtomobilski deli in akumulatorji, gradbeni material, veje in podobno. Kosovne odpadke je potrebno pripraviti na mesto, kjer je lociran zabojnik za odpadke. K rednemu odvozu komunalnih odpadkov je bilo vključenih veliko vasi v občini, zato bi bilo prav, da se tudi ostali občani, ki še niso pristopili k rednemu odvozu komunalnih odpadkov, prijavijo na sedežu Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale, kjer bodo dobili ustrezna navodila glede načina zbiranja in odvoza odpadkov. Sicer pa se bo akcija vključevanja novih gospodinjstev nadaljevala v jesenskih mesecih. M. B. vedena so bila obrtniška dela, ki so zagotovila obiskovalcem prijetnejše in varnejše počutje. Popolnoma je bila preurejena vsa električna inštalacija in centralno ogrevanje, izvedene akustične meritve za izdelavo stropnih in stenskih oblog v domu (zadnja dela so v teku), obiskovalci lahko sedaj sedijo na novih, udobnejših oblazinjenih stolih, avla pa je sedaj pripravljena za raostavitev različnih razstav in manjših prireditev. Dom je bil potreben tudi mnogih tekočih vzdrževalnih del (okna, vrata, opleski, sa nitarije itd.) Naloga vodje kulturnega doma je tudi priprava letnih programov kulturnih prireditev, kontinuirano sodelovanje z občinskimi kulturnimi in drugimi društvi, organiziranje kulturnih prireditev (kulturnozabavne prireditve, razstave, kulturniška srečanja, proslave) in sodelovanje pri promocijskih predstavitvah občine kot celote. Prav tako sodeluje z uporabniki prostorov kulturnega doma v tehničnem in strokovnem pogledu. Občinski svetniki so v zadnjih letih imeli dovolj posluha za županov predlog in so v občinskem proračunu zagotovili dobršen del denarja za prenovo doma. Prav je, da ob na-predku na komunalnih in drugih področjih občina ni prezrla pomembnega kulturnega utripa, saj je razrx>znavnost kraja poleg vseh drugih potrebnih področij v veliki meri odvisna tudi od kulturnega hrama. V kratkem bo ta dobil tako obliko, da bo sposoben sprejeti tudi zunanje uporabnike kot n|>r. udeležence različnih posvetov, seminarjev in drugih izobraževalnih oblik in še lxilj profesionalnih gledaliških in glasbenih skupin. Prepričani smo, da bomo ob primerni gostinski postrežbi lahko ponudili dom omenjenim uporabnikom in tako dobili v obliki najemnin vrnjen vsaj del vloženega denarja. Da pa je že dosedanja obnova notranjosti doma in izbira kulturnih in zabavnih prireditev povšeči mnogim eibi skovalcem, dokazujejo ti s svojo številno udeležbo. Število prireditev v domu je seveda odvisno od aktivnosti in programa domačih društev, občinskih prireditev in programa Kultur nejga doma. Prav je, da imajo obiskovalci možnost videti tudi izvaj.de e i/ drugih krajev. Vsekakor je število prireditev potrebno smotrno prilagoditi velikosti kraja oz. številu obiskovalcev, saj je ugotovljeno, da se s prevelikim številom prireditev lahko doseže ravno nasprotni učinek od želje nega. S. V. Knjižnica Domžale obvešča LJUBITELJE KNJIG V MORAVČAH, da bo knjižnica odprta ob torkih od 14. ure do 18.30 in ob petkih od 16. do 18. ure. Vabljeni k branju! Si želite lepih, kvalitetnih in udobnih pletenin? Pridite in obogatite svojo garderobo! Trgovina Rašica Moravče Zaje Vojka Šlandrova 2, Moravče telefon 731-004 odprto od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure sobota od 8. do 12. ure nedelja zaprto ATV SIGNAL LITIJA Valvasorjev trg 3 , .. telefon I a x: 061 88.1 -029, 061 884 -209 honorarno zaposli gsm: 041 681-584 sposobnega, kreativnega, ambicioznega in samostojnega 1. KOMERCIALISTA ZA TRŽENJE PROGRAMA 2. SNEMALCA Pogoji: Pod 1: - najmanj V. stopnja strokovne izobrazbe - zaželen lasten prevoz in izpit B kat. - drž. RS - vsaj 1 leto delovnih izkušenj Pod 2: - V stopnja strokovne izobrazbe - drž. RS - zaželen lasten prevoz in izpit B kat. Vloge z dokazili o izobrazbi in zahtevanih pogojih sprejemamo na naslov ATV SIGNAL Litija, Valvasorjev trg 3, do zasedbe delovnih mest. Moravče /lamnik Osrednja svečanost ob 60-letnici je bilo razvitje novega prapora PGD Krašce. Gasilsko reševalno vajo v Krašcah je spremljalo veliko število občanov. 15. avgust - gasilski praznik v Krašcah pri Moravčah V avgustu leta 19 Ht je bila v Krašcah ustanovljena Prostovoljna gasilska četa sv. Andreja. Takratni ustanovni člani so postavili temelje gasilskemu društvu, na katerih se je razvijalo gasilsko društvo vse do danes. Šestdeset-letni jubilej, na katerega so se gasilci dalj časa pripravljali, so kraški gasilci proslavili s številnimi aktivnostmi. Dan pred svečanim praznovanjem so pripravili gasilsko reševalno vajo, na kateri so sodelovala tudi sosednja društva iz Gasilske zveze Moravče, prav tako pa tudi gasilci iz Prevoj in Gentra požarne varnosti s Količevega ter vozila ZD Domžale. Najprej so prikazali gašenje požara na gospodarskih objektih Frfravove kmetije v Krašcah, kjer so prikazali tudi zajem požarne vode iz potoka Rača, ki je kakšnih 300 m oddaljen. Ogleda gasilsko reševalne vaje se je udeležilo veliko število krajanov, ki so z zanimanjem sledili prikazu gašenja. Posebno pa so sledili reševanju ponesrečenca iz vozila. Ekipa CPV Količevo je namreč razrezala osebno vozilo in prikazala reševanje ponesrečenega voznika, vkleščenega v avtomobilu. Kljub namišljenemu dogodku smo lahko videli zanimiv prikaz delovanja tako gasilskih ekip sodelujočih društev kot tudi ekipe Centra požarne varnosti s Količevega. Krajani so lahko ugotovili, kako zares potrebujemo obstoječe gasilske enote. Po končani vaji je sledila kratka ocena vaje in srečanje gostujočih ekip. Zvečer so se gasilci zbrali na slavnostni seji, kS-tere so se udeležili tudi predstavnici Gasilske zveze Moravče in sosednjih gasilskih društev, kjer so podelili priznanja Gasilske zveze Moravče zaslužnim članom. Priznanja pa so prejeli tudi gasilski veterani: Ivan Okorn, lože Grilj, Nikolaj Kosmač, Ivan Grilj, Vincenc Us, Janez Pergar in Lado Urbanija. Varno v novo šolsko leto V občini Moravče smo se dobro pripravili na novo šolsko leto. Na novo so prepleskane talne označbe na poti v šolo, na novo je urejen tudi del Vegove ulice, ki vodi proti osnovni šoli v Moravčah. Upamo, da pred leti postavljene opozorilne table na vpadnicah proti Moravčam in na Vrhpolju še opozarjajo voznike na večjo navzočnost otrok na cesti. Sicer pa otroke na varno pot v šolo opozarjajo srčki na pločniku ob Vegovi ulici. Ob tej priložnosti bi radi pohvalili tiste občane, ki redno skrbijo za striženje žive meje in pravočasno odstranjevanje zabojnikov s pločnika in tako omogočajo varno pot otrokom. Upamo, da lx>do vozniki znova bolj pozorni na prometno signalizacijo in bbdt) hitrost vožnje prilagodili razmeram na cesti. Sicer je bil v letošnjem letu asfaltiran in obnovljen tudi pločnik ob regionalni cesti v centru Moravč. Projektiranje pločnika ob regionalni cesti je v zaključni fazi in v kratkem bo informativna zakoličba potrebnih zemljišč za pločnik. Z izgradnjo pločnika bo rešeno tudi vprašanje varne poti v šolo ob regionalni cesti skozi Moravče. S strani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Ljubljana smo prejeli plakate, ki na vidnih mestih opozarjajo voznike na otroke, ki so spet med nami na poti v šolo. Upamo, da bodo vsa prizadevanja Za varnost otrok zadostna, da na naših cestah ne bo prišlo (b nesreče katerega izmed pešcev. Prav tako upamo, da ne bo zbledela skrb za varno vožnjo v duhu novega zakona o varnosti v cestnem prometu. Mnogi zahtevajo ureditev prehodov za pešce na regionalni cesti. Do sedaj nam vzdrževalec ceste ni odobril novih prehodov, čeprav je bil Direkciji za ceste Republike Slovenije pOslan dopis s predlogi za ureditev prehodov za pešce na regionalni ce- sti v naši občini. Upamo, da bodo pripombe obdelane in vnesene v plane vzdrževanja regionalne ceste skozi našo občino, saj opažamo vse gostejši tranzitni promet. Z novim šolskim letom se je spet razširilo območje prevozov šolskih otrok s kombiji. Tako se je v zadnjih letih bistveno povečala varnost otrok tudi zaradi organiziranih prevozov. Zal vsem željam ni mogoče ustreči, zato moramo vozniki toliko bolj paziti na varnost tistih otrok, ki hodijo v šolo peš. MILAN BRODAR Učiteljica Andreja je otroke popeljala po varni šolski poti. NAJSTAREJŠI OBČAN NAŠE OBČINE Najraje bivam v svoji hiši V avgustu je 90. rojstni dan praznoval Vincenc Križman - Pavletov ata s Sela pri Moravčah. Krajani so ga ob tem jubileju razveselili z visokim mlajem, ki so ga po- stavili pri njegovi hiši in mu tako najlepše voščili za praznik. Za to pozornost se jim skupaj z domačimi zahvaljuje. Posebej se je razveselil, ko sta ga z obiskom in skro- 90-letni Vincenc Križman v družbi hčere Marinke in njenega moža ter župana Občine Moravče in predsednika KS Vrhpolje. mnim darilom počastila tudi župan Občine Moravče Matjaž Kočar in predsednik KS Vrhpolje France Lebar.. 90 let se zdi mlademu človeku nedosegljivih, toda zgovorni Pavletov ata je z živostjo pripovedovanja kmalu dokazal, da ni t.iko. Svojo življenjsko pot je naslikal kot skupek lepih in težkih trenutkov, ko se je oprijel vsakršnega dela, da je preživel svojo družino. Domačini ga cenijo kot dobrega in zabavnega klavca, vestnega krove a s slamo, česar pa zaradi teže let več ne zmore. I )a je družina lažje shajala, je vsak dan peš odhajal v Radomlje »na cegenco«, kjer so izdelovali glineno opeko. Domovini je v vojaški suknji služil v daljnem Skopju, svojo življenjsko sopotnico je našel k.ir v. bližnjem Finžgarjevem mlinu. Rodile so se jima tri hčere-, ki so si tUdI same ustvarile družine, a vseeno rade poskrbijo za svojega očeta. Čeprav je že v letih, je zdrav in se veseli vsakega novega jutra. Kljub dosež kom tehnike najraje živi v svoji hiši, ki jo je kupil njegov oče konec prejšnjega stoletja. Hiška z majhnimi okni in gavtri na njih ne skriva svojih let, a je ies najtoplejši dom poln spominov za Pavletovega ata s Sela. Bo že držalo, da kdor spomladi pametno seje, poleti pridno dela, jeseni lahko pobira bogate darove. Pavletov ata je gotovo eden izmed njih, zato še na mnoga zdrava leta. MAL Naslednji dan, 15. avgusta, se je svečanost ob 60-le>tnic:i PGD Krašce pričela z gasilsko parado, v kateri so sodelovali nosilci državne in občinske zastave na konjih, Pihalna godba Moravče in narodne noše. Parado je ob pomoči Milana Kova-čiča, Miha in Hermana Šlibarja vodil občinski gasilski poveljnik Franc Bizilj. Sodelovalo je večje "Število gasilce v uniformah, nosilcev gasilskih in ostalih praporov in mladih gasilcev. Povezovalec programa Milan Brodar je pozdravil številne goste, ki so se odzvali vabilu kraških gasilcev. Nato je predsednik društva Jože Kudeljnjak v pozdravnem govoru kronološko opisal dejavnost društva skozi zgodovino od ustanovitve dalje. Sledil je pozdravni govor predsednika GZ Moravče Ivana Vidica, slavnostni govornik pa je bil župan Občine Moravče Matjaž Kočar. Odlikovanja Gasilske zveze Slovenije je po kratkem nagovoru podelil namestnik poveljnika GZ Slovenije ložko Brleč. Praznovanje je doseglo vrhunec z odkritjem slike svetega Florijana in razvitjem novega gasilskega prapora. Sliko sv. Florijana sta odkrila Marija in Jože Bergant iz Krašc, ki sta botrovala tudi nakupu slike. Temu je sledilo razvitje novega gasilskega prajaora. Gasilci iz Krašc so prapor razvili leta 1960, zato so se ob šestdesetletnici odločili za razvitje nove?ga. Botra novemu praporu sta bila Joži Novak, SPINA Krašce in rojak iz Clevelanda, sicer pa domačin Janez Kosmač iz Svetega Andreja. Spominske trakove so pobg botrov in župana Občine Moravče na prapor pripeli tudi predstavniki in pooblaščenci Gasilske zveze Moravče, Krajevne skupnosti Moravče, Elektro-voda Elplast Dvorje, Pivovarne Laško, Lea bara Kudeljnjak Moravče in Kovi-nopasarstva Vidic z Dol. Sliko sv. Florijana in gasilski prajaor je blagoslovil domači župnik Viktor Primožič. Gasilci iz Krašc so ob jubileju tudi prenovili gasilski dom in uredili okolico. Prostore doma je prav tako blagoslovil domači župnik. Med blagoslovom je moravska godba zaigrala lepo skladbo Marija skoz' življenje. Po nekaj recitacijah mladih gasilcev je povezovalec zaključil uradni del svečanosti ob 60-letnici PGD Krašoe in povabil navzele na veselični prostor, kjer je bil že pripravljen ansambel Svetlin, ki je zabaval vse obiskovalce pozno v noč. Kraški gasilci se želijo ob tej priložnosti zahvaliti vsem, ki so kakorkoli pomagali pri pripravi in izvedbi svečanosti, vsem darovalcem prispevkov za nakup prapora in vsem botrom, vsem, ki so poslali čestitke ob jubileju in pokrovitelju praznovaja 60-letnega jubileja Občine Moravče. MILAN BRODAR Še posebej prisrčno je bilo pred OŠ v Moravčah, kjer jih je pozdravila ravnateljica šole. Vrstniki Aljaž, Dejan in Jožko so jim razkazali kraj. Sledile so igre brez meja... Dan z dopisniki Zadnje počitnice so bile za nekatere polne zanimivih doživetij in novih iz kustev, za druge pa le čas lenega poležavanja in dolgočasja. Med prvimi so bili zagotovo učenci slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti iz Clevelanda, ZDA. Prvo polovico julija so preživeli v družbi prijaznih učiteljic, ki so jih vodile po domovini njihovih staršev, po Sloveniji. 10. in 11. julij so preživeli v naši občini med dopisniki, učenci 7 razreda OŠ Jurija Vege. Dopisniška mreža se je stkala pred 2 letoma na pobudo Silvije Pišoren, ki honorarno poučuje v slovenski šoli v CJe-velandu. Nekateri dopisniki so si imeli veliko povedati, drugi so le bolj nezaupljivo opazovali. Prava škoda je, da so imeli na voljo premab časa za medsebojno spoznavanje. Za oboje je bila to zabavno srednje, ki jim bo ostab v bolj ali manj lepem spominu. Staršem, gospe ravnateljici OŠ Jurija Vege Evi Ka-ražija in Občini Moravče se zahvaljujemo za pomoč in sodelovanje na srečanju. Kaj se je ta dva dneva dogajalo, bodo povedale fotografije. Petkov večer je bil namenjen letnemu gledališču na Studencu, kjer so se dopisniki jjrvič srečali in se drug drugemu predstavili s kulturnim programom. V soboto pa so se podali na ogled kmetije. MAL S posebnim navdušenjem so se popeljali na kratek izlet s konjsko vprego in »furmanom Francitom«. Ogledali so si peko kruha v krušni peči in seveda tudi počakali, da so ga kasneje poskusili. Medtem sta si dve mladi dami kljub julijski vročini ogreli ritki na topli krušni peči. PETA SEZONA GRAJSKIH KULTURNIH VEČEROV NA GRADU TUŠTANJ KONČANA Nepozaben večer s Studiem za tolkala 18. julija so redki obiskovalci koncerta valčkov in popularnih skladb iz svetovne glasbene zakladnice preživeli še en nepozaben večer v gradu Tuštanj. Koncert je izvajal Studio za tolkala iz Ljubljane. Studio za tolkala je ustanovil Boris Šurbek, ki slovenski kulturni javnosti ni neznan, saj je solist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija in profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Da je glasbenik po duši, dokazuje tudi to, da z veseljem in zagnanostjo pritegne k sodelovanju veliko mladih, ki tako ustvarjalno preživijo čas proč od vseh vabečih skušnjav sodobnega časa. Ker je tudi umetniški vodja te skupine, je moral pridobiti še številne avtorje, ki so napisali izvirna slovenska dela za tolkala. Za izvedbo le-teh je letos prejel nagrado Društva slovenskih skladateljev. Studio za tolkala poleg Borisa Šurbka sestavljajo: Jernej Šurbek, Andraž Poljanec, Matevž Baj-de, Matija Šmalcelj, Martin Jane-žič, Franci Krevh in Martin Konja-jev. V programu so se z glasbo sprelx>-dili oo vsem sve>tu. Zahtevna rjostavi-tev tolkal na odru, menjava le-teh med in pred posamezno skladbo je potekala popolno, kot so bili popolni vsi drugi dejavniki, ki bi poslušalce utegnili motiti. Zvoki, izvabljeni iz inštrumentov in vzkliki, ki so jih dopolnjevali v celoto, so zbujali občutenje daljne Japonske, se naenkrat prelevili v poskočne mebdije madžarskega plesa in polke pizzicato, drugič se je zdeb, da poslušamo butanje razpenjenih valov na morsko obrežje. Vse to so poslušalci občutili skupaj z glasbeniki, ki so izrabljali neprecenljive količine eix±rgije, ki se je iz vsakega posameznika izlila v skupen vir, ta pa je izbruhnil v vsej popolnosti med poslušalce in jih iz skladbe v skladbo bolj navduševal. Tiste poslušalce, ki niso bili poznavalci tolkal-ne glasbe, je z besedami razlage v vsako skladbo vjx"ljala moderatorka Nina Šurbek. Koncert je bil vrhunski in organizator bi moral biti nadvse zadovoljen. In je tudi bil, saj je za tistih nekaj deset (x>slušalcev, ki so se koncerta udeležili, dobro poskrbel s prvorazrednim glasbenim dogodkom. Znova pa je ostal grenak jjriokus, saj s kupnino od prodanih vstopnic ni bib moč pokriti stroškov koncerta. Del sredstev je prisfxval pokrovilelj kexx.ertnih večerov Občina Moravče ter cbnatorja Žlebnik d.o.o. in IBE - Consulting Engine ers. To je bil tudi zadnji koncert v peti sezoni. Kako bo z novo sezono? Ali se bo zanb organizator spbb exJbčil, saj mu občani vztrajno sezono za sezono dokazujejo, da se obisk glasbeno dovršenih stvaritev in priznanih izvajalcev klasične glasbe ne bo ztepa prijel in postal navada ali še bolje potreba po hrani za dušo. Privrženci in ljubitelji klasične glasbe vsekakor upamo, da bo entuzi azem organizatorja Petra Pirnata na tehtnk i odločitve jeziček prevagal v prid poslušafcev in šesta sezona Oaj-skih kult. večerov 1999 bo. MAI 1C SEPTEMBER O KIMAVEC /lamnik Moravče 20. TRADICIONALNI KMEČKI PRAZNIK V MORAVČAH Od cveta do medu Društvo podeželske mladine Moravče je v nedeljo 9. avgusta že dvajsetič organiziralo vsem dobro poznani kmečki praznik v sodelovanju z drugimi društvi. Le-ti so prispevali h kulturnemu programu, razstavi v kulturnem domu in za zabavo najmlajših. Letošnji kmečki praznik s podnaslovom OD CVETA DO MEDU so z razstavo in svojimi izdelki zaznamovali člani Čebelarskega društva Moravče. Pri tem so jim pomagale Članice aktiva kmečkih žena s slastnim pecivom in kruhom. Z najmlajšimi so se potrudili člani turističnega društva in jim omogočili risanje na prave panjske končnice. Že omenjena razstava je želela prikazati delo čebelarjev, njihove pripomočke in izdelke. Tako so poleg pravega starega panja pokazali še druga orodja za delo s čebelami in medom. Seveda niso pozabili na čebele same, brez katerih bi čebelarji bolj težko shajali, zato so nam pokazali tudi te, seveda varno skrite za steklom. Svoje izdelke kot so različne vrste medu, medica, pecivo in sveče so ponudili tudi v nakup. Na plakatih je bila s fotografijami predstavljena kratka zgodovina kmečkih praznikov in našega društva. Poleg tega so člani v avli Kulturnega doma predstavili fotografije najlepše ocvetličenih in urejenih domačij. , Na vesel ičnem prostoru se je nekaj po tretji uri pričel kulturni progam. V njem so poleg recita-torjev nastopali še vrhpoljski tamburaši, harmonikarja in ljudske pevke. Seveda ne smemo pozabiti na govor našega župana g. Matjaža Kočarja, ki je zbrane lepo pozdravil in povdaril pomen kmečkega življenja in obujanja starih običajev v današnjem času. Poleg tega je predstavil zgodovino društev in se simbolično zahvalil vsem dosedanjim predsednikom. Na naše vabilo sta se odzvala le dva, zato se njima in ostalim še enkrat zahvaljujemo za vse vloženo delo v obeh društvih. V kulturni program je vključilo tudi podelitev priznanj najlepše urejenim in ocvetličenim domačijam v naši občini. Kulturnemu programu so sledile igre, na katerih je sodelovalo šest ekip iz različnih občin, med njimi tudi ekipa ansambla Bratov Poljanšek. Igri na smučeh, ki je zahtevala kar nekaj spret-nsoti, predvsem pa usklajenosti ekipe, je sledilo tekmovanje v hoji s hoduljami. To staro igro so nekateri na žalost že čisto pozabili, ena ekipa celo ni usijela prehoditi poti. Sledila je igra s sa-mokolnico, v kateri je tekmovalec držal pladenj z medico, druga dva pa sta ga preko ovire prepeljala na drugo stran. Zadnji dve igri sta bili še bolj v povezavi z motom »od cveta do medu.« V eni igri so čebele, ki oprašuje-jo cvetove, nadomestile žogice, tekmovalci pa so morali zadeti luknjo v tabli s cvetom. Zadnja igra je nekako ponazarjala snemanje panjev, le da so panje zamenjali baloni, čebele pa voda, ki je neuspešne tekmovalce le zmočila. Zmagovalna ekipa so bili člani ansambla, ki so nam zato kasneje še bolj veselo igrali. Končno je prišla na vrsto veselica z glasbo, hrano in pijačo, ter bogatim srečelovom na katerem so mnogi ulovili prekrasne dobitke. Ansambel Bratov Poljanšek je kol vedno ustvaril odlično vzdušje in verjetno je marsikdo preplesal skoraj vse runde. Ko se je ura približevala polnoči, je večina obiskovalcev pričela odhajati, nekateri pa so skupaj z nami zdržali še nekaj ur. Naslednji dan nas je čakalo pospravljanje, le-to smo opravili z veseljem, ker nam je veselica uspela. K velikemu številu obiskovalcev je verjetno prispevalo tudi čudovito vreme. Mnogi nas sprašujejo zakaj znova ni bilo pr>vorke kmečkih voz, na katerih se prikazuje delo na kmetijah in stari običaji. Z velikim veseljem bi povorko organizirali, vendar pri tem potrebujemo pomoč; vasi, ki bi bile pripravljene pripraviti vozove. Če nam boste pomagali, bo torej naslednje leto mogoče znova kmečki praznik v Moravčah s tradicionalno povorko. Vsekakor pa se vidimo naslednje leto na 21. kmečkem prazniku v Moravčah. R JEMEC NA NOVEM TABORNIŠKEM PROSTORU V MORAVČAH Prvo taborjenje Ideja moravskih tabornikov se je uresničila. Nad ribniki so uredili prijeten kotiček za sprehode, organizirane prireditve, piknike in za taborjenje v naravi. Zgodaj spomladi so v reviji Tabot objavili oglas, da nudijo urejen taborniški prostor namenjen taborjenju. Javili so se taborniki iz Železnikov. Dogovorili so se, da lx>do taborili od 1. 7 do 10. 7. 1998. Začela so se še zadnja temeljita dela na taborniškem prostoru. Že v lanskem letu so taborniki opravili veliko delovnih akcij, da so prostor očistili in poravnali zemljo. Sedaj so postavili kontejner za sanitarije, napeljali vodo in elektriko, uredili cesto in postavili lesene počivalne objekte. Izkoristili so vsako uro po službi, vsako sobo to in nedeljo. Se posebno delovni so bili Milena, Silvo, Peter, Iranci in Bojan. Ko so j.irisli taborniki iz Železni kov, je bilo vse pripravljeno, fabomiki rodu Zelene sreče so postavili tabor za so taborečtb. V času taborjenja so si ogledali bliZnjo in daljno okolico, zanimivosti Moravč, bivakirali so v bližnjem gozdu in se kopali v urnet nem jezeru. Če bi imeli še ver' sončnih dni, bi bilo njihovo zadovoljstvo popolno. Taborniki KMD borki tudi na prej redno skrbeli za svoj kotiček v naravi. Vabijo vse, ki cenijo lepoto narave in delo pridnih rok, naj si ga prt dejo ogledati. B. DORIČ ————————————————— TURISTIČNO DRUŠTVO MORAVČE Podelili so priznanja V mesecu aprilu smo lahko na moravskih straneh Slamnika prebrali, da TD Moravče pripravlja akcijo ZA NAJLEPŠE OCVETLI-ČENO HIŠO, UREJENO OKOLICO OBJEKTOV, KMETIJO IN ČUVANJE AVTENTIČNE KULTURE. Odmevnost akcije je bila proti vsem pričakovanjem, saj je komisija naletela pri svojem delu na prijaznost in razumevanje lastnikov. Turistično društvo je za zamisel in izvedbo akcije v naši občini dobilo nemaloštevilne pohvale. Priznanja so se javno podeljevala 9. avgusta na KMEČKEM PRAZNIKU v Moravčah. TD Moravče je na ta dan pripravilo tudi razstavo fotografij objektov, ki so prišli v ožji izbor in ste si jo lahko ogledali v avli Kulturnega doma. Podeljenih je bilo 24 priznanj in komisija je prisodila najvišja priznanja naslednjim: ZA NAJLEPŠE OCVETLIČENO HIŠO: 1. Družina (Šlibar Miha), Moravče 2. Družina (Marolt Slavko), Zg. Dobrava 3. Družina (Grilj), Cesta na Grmače, Moravče ZA NAJLEPŠE UREJENO OKOLICO IN OCVETLICENJE OBJEKTA: 1. Koderman Rezka, Dole pri Moravčah 2. Družina (Črv Lado), Zg. Dobrava 3. Kocjančičevi, Podstran 3, Moravče ZA ČUVANJE AVTENTIČNE KULTURE 1. Družina (Robinek Miha) pri Ber-tovih, Serjuče pri Moravčah 2. Družina (Vrečer Ciril) pri Travnar-jevih, Moravče 3. Družina (Tič Jernej) pri Tiču, Serjuče. POSEBNO PRIZNANJE ZA PRIZADEVNOST PRI OHRANJANJU IN OBNOVI AVTENTIČNE KULTURE G. Viktor Primožič, župnik v moravski župniji. Priznanja za leto 1998 so podeljena. Vsem dobitnikom iskreno čestitamo in želimo, da bi z lepoto okolja tudi v bodoče razveseljevali. Nekateri so zadovoljni, morda presenečeni, drugi razočarani. Akcija bo potekala tudi drugo leto in morda boste jirav Vi med dobitniki. Kdo ve?! MILENA S. Obvestilo predšolskim otrokom Starše teh otrok obveščamo, da je bil vpis v cicibanovo šolo 10. 9. 98 in da je še možen vpis v sredo, 23. 9. in 30.9. ob 17 uri v vrtcu. Če bo dovolj vpisanih otrok, bodo organizirane pravljične ure za otroke, mlajše od 5 let. Obenem vabimo otroke, ki ne obiskujejo vrtca, da se nam pridružijo ob tednu otroka na Kostanjčkov dan 7. 10. od 8.30. do 11. ure. Vzgojiteljice vas pričakujejo. Primož med navijači v Ljutomeru Prinx>ž Peterka ima številne navijače tudi v enem najbolj ravnih predelov naše republike, med gostoljubnimi Ljutomerčani, ki so ustanovili tudi klub navijačev. V Ljutomeru je 16. avgusta pričakalo Primoža okoli 150 nujtoristov Kluba Johan Puch iz Ljutomera na različnih starodavnih motorjih in ga pospremilo v bližnjo Presiko. Tu je namreč Rdeči križ Slovenije oz. Krajevna organizacija Presika Območnega združenja Ljutomer praznovala 50-letnico ustanovitve. Prizadevni organizatorji so pripravili bogat kulturni program z domačimi kulturnimi skupinami: ljudskimi pevkami in godcem TD MAK Pristava, tamburaši in učenci OŠ Stročja vas. Lepo so proslavili visok jubilej Rdečega križa s slavnostnim govornikom in jx>delitvijo Kdo se na županove Ijanje naše občine v ni bilo težko. 'm mestu ne bi tako zadovoljno smejal? Predstav-družbi svetovnega prvaka v smučarskih skokih mu priznanj ustanovnim članom KO RK Presika, predstavili so se tudi mladi rokoborci in karateisti iz Ljutomera. S pomočjo Občine Ljutomer so organizatorji prireditve navezali stike z našo občino oz. predstavniki različnih društev: turističnega, planinskega, športnega, gasilskih, Rdečega križa in KS Moravče. Vse moravske goste so predstavniki Občine Ljutomer popeljali po svojem lepem mestu, ki je prav takrat proslavljalo 130-letnico prvega slovenskega tabora v Ljutomeru. Skupno srečanje, izmenjava izkušenj in povabil za medsebojno sodelovanje je botrovalo tudi sprejemu Primoža, ki ga je pričakala množica mladih in tudi starejših navijačev. Kot po navadi, se je tudi tokrat od- rezal z domiselnimi odgovori na številna vprašanja, le narečna govorica mu ni šla najbolje z jezika. Pravi boj se je razvnel med njegovimi občudovalci za promocijski material, ki ga je imel Feri Smola kar precej na zalogi. Po končanem uradnem delu so se obiskovalci prireditve množično vpisovali v klub navijačev. Da bi potrdili svojo željo po medobčinskem sodelovanju na različnih področjih, so prireditelji moravskomu županu Matjažu Kočarju izročili velik klopotec v znak prijateljstva med ol> činama in župan je povabilo z veseljem sprejel. Prav tako so bili vz|xi stavljeni direktni stiki med posameznimi predstavniki društev, ki so si izmenjali promocijski material. S. V. ............._ Primoža sta spremljala tudi Renata in njegov manager Feri, z veseljem pa jih je pozdravil tudi ljutomerski župan g. Ludvik Bratuša in seveda drugi udeleženci prireditve. foto: S. V. Taborniki na morju Taborniki RMD so letos prvič letovali na morju. Tabor so jx>stavili v Pelegri-nu pri Umagu. Taborjenje se je začelo 7 julija. Z osebnimi vozili in s tovornjakom, ki je peljal vse kar je potrebno za postavitev talx>ra, so srečno prisjx!li na želeno mesto. Tabor so postavili 2(X) m od morja v prijetnem gozdičku, ki je urejen prav za taborjenje. Tabor so razdelili na mlajši in starejši del. Mlajše tabornike je uspešno vodil taborovodja Anže. Nekaj deževnih dni in noči je malo spremenilo program, a vseeno so doživeli veliko lepega. Najzanimivejši so bili šaljivi kviz, taborniški krst in poroka, izlet z ladjo v Rovinj, sprehod v Umag, likovna delavnica, mnogoboj in še marsikaj. Na šaljivem kvizu so se v mešanih starost nih skupinah taborniki pomerili v ročnih spretnostih, reševanju zapletenih miselnih ugank in igranju igrice Sneguljčica. Prav zadnja naloga je gledalce ob tabornem ognju spravila v glasen smeh. Likovno delavnico je vodila Leonida. Mlajši taborniki so izdelovali izdelke iz slanega lesla. ()hlikovali so različne figurice in jih kasneje jx>sušli na soncu. Izlet z ladjo v Rovinj jim ho ostal v spominu po dolgi valoviti vožnji, Ogledu mesta Rovinj, ogledu akvarija in kopanji'in na Ovenem otoku. Sončne dni so preživeli na plaži. Tam so se kopali, lovili sijx', nabirali školjke in se zabavali ob družabnih igricah. Spet je bil čas njihov edini sovražnik. Že je bil tu 17 julij in popoldan so se morali posloviti od prijetnega bivanja na morju. Domov so jirišli v jx>znih večernih urah in starejši taborniki so vse mlajše ialxirnikc odpeljali na njihove domove. Poslovili so se z željo, da se ob koncu meseca septembra znova sreča jo na prvih taborniških uricah. B. DORIČ Moravski upokojenci kolesarji pred startom Utik-Mengeš-Dob-Krtina-Moravče. DU MORAVČE S kolesi po vodiški občini V času, ko se vse več ljudi v prostem času odpoveduje avtomobilu in se v naravo odpravlja rx:š ali s kolesi, je kolesarska sekcija pri DU Moravče organizirala izlet v Utik. Ob brunarici gasilskega dmštva so nas pričakali prijatelji - u[x> kojenci iz DU Bukovica - Sinkov Turn s prisrčnim sprejemom in pogostitvijo. Letošnje srečanje je bilo za Moravčane že peto jx> vrsti. Naj omenim, da so moravski upokojenci prevozili vsega skupaj okoli 180 ki lometrov cest, več slabih kot dobrih. Predlagamo, da pristojni pogledajo malce tudi na kolesarje in jim omogočijo varno vožnjo z novimi kolesarskimi stezami. V imenu moravskih kolesarjev se zahvaljujem za gostoljubje našim prijateljem upokojencem DU Bukovica-Šinkov Turn. JOŽE NOVAK Domžale /lamnik Mladinski pihalni orkester Viva iz Zagorja in Juan Vasle, operni pevec TRADICIONALNA ENAJSTA GLASBA TREH DEŽEL S starimi prijatelji in novimi znanci Ansambel Slovenskih S plus s pevko Marjano Mlinar Spomini na glasbeno revijo (£y (£y £y podjetje za organiziranje in svetovanje na področjih izobraževanja in kulture PARN/\S, d.o.o. Prelog, Krožna pot 18 1230 Domžale Naše dosedanje večletno uspešno delo osrečuje tako mlade, ki so obiskovali naše oblike Izobraževanja, kot tudi nas, ki smo delali s prepričanjem, naj otroci pridobijo ne le nova znanja ampak Izoblikujejo predvsem pozitiven odnost do umetnosti. V novem šolskem letu lahko vpišete otroke v naslednje oddelke: glasbene urice likovne urice glasbeno-llkovne urice violončelo violina klavir flavta Otroke boste lahko vpisali v sredo, 16. septembra od 18. do 20. ure ali v soboto, 19. septembra od 10. do 13. ure. Informacije pa vam lahko posredujemo vsak dan od 9. do 10.30 ali od 16. ure dalje po telefonu 724-275. £y (^v Qy Qy Kljub hladnemu sobotnemu večeru se je Poletno gledališče na Studencu 29. avgusta 1998 napolnilo s številnimi ljubitelji narodnih, narodnozabavnih in zabavnih melodij, petja, šegave besede in plesnih ritmov. Vse to je v prijetno vezno besedilo spletla Betka Šuhelj, ki je prireditev vodila skupaj z g. Janezom Dolinarjem. Nad prireditvijo, ki sta jo snemala Radio Slovenija in TV .3 Ljubljana, pa je, kot desetkrat doslej, skupaj s člani Kulturnega društva Miran Jarc Škoc-jan bedel g. Alojz Stražar. Na enajsto glasbo treh dežel, so priletele pod zeleno streho poletnega gledališča ptice selivke iz Slovenije, Avstrije in Italije. Najprej smo na lepi s< eni, delu g. ložeta Napotnika, pozdravili mladinski pihalni orkester VIVA iz Zagorja, ki je skupaj z opernim pevcem luanom Vasletom letošnjo prireditev pričel s himno Glasbe treh dežel Na Studencu smo se zbrali. Za njimi pa je z nekaj toplimi besedami, ki so bile namenjene vsem obiskovalcem, zlasti pa nastopajočim in 01 ga nizalorjem prireditve ter gostom iz Avstrije in Italije, pozdravila župana Občine Domžale (občina je bila tudi pokrovitelj prireditve) ga. Cveta Zalo-kar Oražem. Nato smo se selili iz kraja v kraj, od ene do druge glasbene skupine in prav vsi so bili deležni toplega aplavza. Z zmage>vak i letošnjega Steverjanskega festivala Slovenskih 5 plus s |X'vko Marjano Mlinar smo se odpravili med cvetlice v Mozirski gaj, družinski trio Krajne iz avstrijske Koroške, v katerem pojejo in igrajo na citre, kitaro, trklje, tolkala nas je spomnil na letošnjo poletno uspešnico Titanik, Martina, I )aniola in Marko so se po slovensko sprehodili ob reki Bistrici in svoj nastop zaključili z eno od ev-rovizijskih uspešnic. Na btošnji GLASBI TREH DEŽEL so se predstavili štirje harmonikarji, trem smo lahko zaploskali v prvem delu. Vsak po svoje so Kulturno društvo Domžale se je 26. 8. 1998 v Majčevem dvoru sestalo na izrednem občnem zboru, na katerem so uskladili svoj statut z novim zakonom o društ- se sprehajali po črnobelih tipkah in vedno znova dokazovali, da harmonika ni le v Sloveniji temveč tudi pri naših sosedih vedno dobrodošel gost. I lamionikar Egon Tavčar s tržaškega je za svoj nastop izbral skladbi Zorana Lupinca in Slavka Avsenika. Mojster diatonične harmonike in eden od podpornih »shovvman« Zoran Zorko je (k)kazal, da se da na harmoniko igrati tudi s steklenico od piva in da so zvoki harmonike prijetni tudi, ko nanjo zaigraš zabavne melodije. V nadaljevanju programa smo zaploskali mlademu Klemenu Lebnu iz Mengša, ki se kljub mladosti lahko pohvali s celo vrsto priznanj med glasbeniki, ki igrajo na diatonično harmoniko. Med drugim je bil že tudi absolutni prvak v igranju na diatonično harmoniko. Posebej prisrčno so gledalci pozdravili g. Franca Jožefa Smrtnika, podžupana občine Železna Kapla, ki ni manjkal na nobeni GLASBI TREH DEŽEL. Prinesel je pozdrave z onstran Karavank in | Kiselici govoril o |««nemirnost i sodelovanja z matično domovino in o slovenskem jeziku, na katerega mora- vih. Poleg obravnave novega statuta so se dogovorili tudi o sklicu rednega občnega zbora, ki bo predvidoma konec meseca septembra, na katerem bodo sprejeli mo biti ponosni, saj je vez, ki je ohranila Slovence skozi stoletja. Čeprav zna le šest »vicev«, ki jih izmenično pripoveduje vseh enajst let, smo se tudi tokrat nasmejali njegovi pripovedi o pretiravanju jagra in pavra in si skupaj z njim zaželeli, da se na Studencu srečamo devet indevetdesetič - na GLASBI TREH DEŽEL 99. Ker pa je tradicionalna prireditev tudi ples, sta ob spremljavi razigranih glasbenikov VI-VE v ritmu valčka zaplesala Ana in Jakob Kapus. V prvem delu je prireditev obiskal tudi gledališki igralec Jernej Kuntner, ta je lik Pšemeka Kovacsa, ki smo ga gledalci s|X)znali v nadaljevanki »To je pravi biznis«, predstavil tudi na Studencu, po skoraj desetih letih pa je »prišel dol s planin« ansambel Nagelj s pevko Brigito. Slišali smo še pozdrav odsotnega župana Občine Repenta-bor pri Trstu g. Alekseja Krizmana in odšli na kratko pavzo. Tudi drugi del prijetnega večeraj«) se je mraz še bolj silil pod streho Poletnega gledališča na Studencu, je bilo v sicih obiskovalcev in nastopajo program delovanja in ustanovili različne sekcije kulturnega društva Domžale. Predsednik društva Pavel Pevec zato poziva vse člane društva, da se občnega zbora ude- čih prijetno toplo. Razigrano so ga začeli mladi glasbeniki mladinskega pihalnega orkestra VIVA iz Zagorja, ki se lahko pohvali tako z množičnostjo, kot z uigranostjo, kateri okvire uspešno postavlja dirigent g. Drago Peter-lin. Med številnimi mislimi o starih prijateljih in novih znancih, o pravem prijateljstvu, za katerega ni nepravega trenutka, je ravno v pravem trenutku na kromatično harmoniko zaigral gost iz Italije Mauricio Markeži iz Loga pri Trstu. Njegovi spretni prsti so iz harmonike izvabili prijetne zvoke Sonate in Burleske, zapluli smo v vode klasične glasbe, od koder So nas prijeto zdramili poskočni zvoki starega Koroškega kvarteta (alt Karntner Quarttet), ki so nam s pesmimi in videzom privabili smeh na lica in nas popeljali čez gore in doline na planine. Prijetne spomine, za nekatere grenke za druge sladke, je med obiskovalci budil operni pevec Juan Vasle, ki je ob spremljavi pianista Leona Engelmana zapel o ptičici, ki na tuje gre in v kljunčku nese pisemce, pa o kosavni kosi in za konec: presenetil še z ljubezensko pesmijo iz Argentine. V Južno Ameriko sta nas v ritmu tanga in ča-ča popeljala plesna para Eva in Gregor Cuzak in Ana in Jakob Kapus iz Plesne šole Urška iz Ljubljane, še prej pa nam je svojo pot na Triglav v preobleki PSe-meka Kovacsa opisal Jernej Kuntner, ki je z bogatim volilnim programom napovedal svojo kandidaturo za župana, toplo sprejeta pa je bila tudi njegova ideja o tem, da v prihodnjih letih GLASBO TREH DEŽEL zamenja glasbe štirih dežel - pri tem je seveda mislil na Češko. Povest srca, ki je v izvedbi Skiven-skih 5 plus in pevke Marjane Mlinar segla do srca na letošnjem Števerjan-skem festivalu, je ogrela tudi pod šumečimi studenškimi lipami, kjer so za toljše razpoloženje zaigrali tudi ven-ček slovenskih narodnih in ustvarili ravno pravo razpoloženje za nastop Andreja Šifrerja, ki sta ga napovedo- Prireditev GLASBA TREH DEŽEL so omogočili: Občina Domžale, SAM, d. o. o. Domžale, Zavarovalna hiša Slovenka Ljubljana, MAIA Domžale, Sintal Ljubljana, Dream studio Krt, Induplati Jarše, Gostišče Jamarski dom, Grafika 2000 Dob, Krajevna skupnost Krtina, Jože Cuzak Domžale, Centralna čistilna naprava Domžale, Benton Mengeš, HKS Domžale, Cvetličarna Omers, Papirna galanterija Bizjak Vir in Gostilna Soklič Zalog pod sv. Trojico. Hvala! vaka predstavila kot »človeka, ki ga preprosto moraš imeti rad.« Po pesmi Hej, hej, moja čebela« in sproščeni predstavitvi ansambla Šlafrok ter pravemu gorenjskemu vicu je bila na vrsti najbrž najbolj težko pričakovana pesem Za prijatelje, s katero je letos Andrej Šifrer zmagal na Slovenski popevki. Marsikaj iz besedila te pesmi o prijateljih, za katere si je treba vzeti čas, treba potrpeti in se z njimi poveseliti, ter da jeza prijatelje dobro le najboljše, je veljalo tudi za enajsto t rite lic i-onalno GLASBO TREH DEŽEL, ki so jo po nastopu Ansambla Nagelj sklenili mladinski pihalni orkester VIVA iz Zagorja in operni pevec luan Vasle s himno prireditve in s povabilom, da se s starimi prijatelji in novimi znanci srečamo na GLASBI TREH DEŽEL 1999. ležijo in hkrati vabi občane, da se vključijo v delo Kulturnega društva Domžale. KRISTINA BRODNIK Dopust je. Jutro ob kristalno čistem morju bistri misli. Pretehta-vam dogodke preteklih dni. Živo v spominu mi je vesel dogodek, čeprav je od tega že tri mesece. Na Občinski reviji otroških in mladinskih pevskih zborov, v Domžalah, 20. maja letos, so se pevci in orffoin-strumentalisti iz šole s prilagojenim programom po svojem nastopu posedli v prve vrste, da so lahko pozorno sledili programu. Večina jih je bila mirna, nekaj pa tudi živahnih. Med njimi je bil tudi majhen deček, ki vedno nehote poskrbi, da imajo tisti, ki ga vzgajajo, izobražujejo in varujejo nenehno dovolj zaposlitve. Je tudi pogost obiskovalec psihologinje in rejniki so vse leto v čvrsti navezi z njegovo prizadevno razredničarko. Poslušam nastopajoče in budno spremljam matega dečka z belo srajco in metuljčkom pod vratom. Postavi se k steni in obstrmi. Je negiben ves čas, kot bi ga kdo prilepil k zidu - do konca revije. Saj to ni mogoče! Kaj ga je tako začaralo? Čestokrat pri pouku niti trenutka ne more biti pri miru. - Je to prijazen, slovesen, spoštljiv, vsem razumljiv nagovor gospoda Lojzeta Stražarja? - Ali prijetna napovedovalka, ki vedno preprosto pove, od kod prihajajo pevci in kaj bodo zapeli? - Ga je morda očarala Bernikova dvorana v lepi hiši v Domžalah ali sveže cvetje, ki se čudovito sklada z mladostjo? - Je čarovnik imeniten klavir? - Je morda hvaležen rejniku, ki ga je utrujen po službi pripeljal z oddaljene hribovite domačije, in je vesel, da sme biti v tej družbi? - Ga je umirilo lepo vedenje menja-jočih se pevskih skupin; zanj vemo, da oblikuje vezi med človekom in sočlovekom? - Mogoče so ga pritegnile mahajoče zborovodkinje, ki so se trudile izvabljati iz otroških grl ljubke, lepe melodije? - Se mu je morda ob poslušanju zbudila ljubezen do narave ali ga je prevzelo sporočilo kakšne ljudske pesmi, ki godejo telesu in so vezane na našo zemljo, na naše kraje in se je nenadoma počutil zelo varnega? - Morda je zaznal kakšen utrinek klasike, za katero pravijo, da je najbolj zdravilna? Nekaj je povsem jasno: Neprisiljeno je«z največjo pozornostjo vsrkaval različna pozitivna sporočila. Med njimi tudi to, da raste v deželi in med ljudmi, ki vkljub številnim slabim vplivom znajo ponuditi tudi mogo dobrega in lepega. Da omogočijo mladim neposreden, živ stik s kulturnim bogastvom in njenimi posebnostmi. Kadarkoli nastopamo, doživim z otroki poleg skrbi, da bo potekalo vse v redu, tudi vedno kaj prijetnega. V dvajsetih letih vodenja pevskega zbora sem torej doživela mnogo lepega. Ta doživljaj pa sodi med najlepše. STANKA KAČ, specialni pedagog KNJIŽNICA DOMŽALE OBVEŠČA KRAJANE ROV IN RADOMELJ, DA JIH BO V LETU 1998 BIBLIOBUS OBISKOVAL OB SREDAH, 9. IN 23. SEPTEMBRA, Z IN 21. OKTOBRA, 4. IN 18. NOVEMBRA 2., 16. in 30. DECEMBRA ROVA OD 16. DO 17 URE RADOMLJE OD 17.15 DO 18. URE. KULTURNO DRUŠTVO DOMŽALE Delovno predsedstvo izrednega občnega zbora zlamnik Domžale KUD JOŽEF VIRK DOB IN OTH PIRNIČE Trije vaški svetniki Kulturno društvo Jožef Virk Dob je za popestritev poletne gledališke sezone v Dobu pripravilo gostovanje OTH Pirni-če. V polni dvorani Kulturnega doma v Dobu, kamor je bila prireditev zaradi slabega vremena prestavljena iz Letnega gledališča Dob, so se gledališčniki predstavili s šalo v enem dejanju za smeh in zabavo TRIJE VAŠKI SVETNIKI. Gledalci so pozorno sledili zapletu s sinom očetovskega bataljona, sestavljenega iz treh svetnikov (pra- vih kronskih oslov, med katerimi je prvi župan), ki so kot člani društva za zaščito čednosti in morale v skrbeh, da bo prišlo na dan njihovo »meseno« spogledovanje z Elizabeto Milost. Zapleta pa se tudi možitev županove hčere in zaljubljenega oportunista učitelja Tineta, ki mu nekateri očitajo, da je »demokratični per-verznež«. Predstava, ki postreže s kratkim tečajem osvajanja in poljubljanja, se do srečnega konca odvije v ritmu tanga in zasluži velik aplavz. Glavni igralci Rastko Tepina, Nadja Strajnar-Zadnik, Anica Horvat, Sten Vilar, Franci Kavčič, Ulla Hamberger, Robi Žavbi, Alenka Bole-Vrabec, Pe- ter Rudi in Albin Knapič so predstavo, ki jo je režiral Peter Militarov, odigrali prijetno in tekoče. Res prijetno gostovanje, kakršnih si v Dobu še želimo.! V. V. NOVI KNJIGI DR. VELIMIRJA VULIKIĆA Zanimivo branje o dveh različnih življenjskih usodah Naš občan Velimir Vulikič je dosedanjemu knjižnemu opusu, ki ga sestavljajo tri strokovne knjige (Priročnik za bolničarje, Zobozdravstvo v NOB na Slovenskem ter Zobozdravstvo na Slovenskem do leta 1940) ter sedmim proznim delom (V zrcalu Račnega potoka, V pajkovi mreži, Pota njegove mladosti, Beg iz pekla, Senator s Sv. Trojice, Prof. dr. Jože Rant - oče slovenskega zobozdravstva, Bratje Pirnat) letošnje poletje dodal še dve knjigi. Prva je Kirurgovo življenje, ki ga je ob obletnici njegove prezgodnje smrti in 50. obletnici Klinike za čeljustno kirurgijo posvetil svojemu učitelju, profesorju dr. Francu Čelešniku (1911 - 1973), utemeljitelju čeljustne kirurgije na Slovenskem, znanstveniku, dopisnemu članu SAZU in prvemu predsedniku Združenja čeljustnih kirurgov, kateremu so ob tej priložnosti ob prazniku občine Kranjske Gore odkrili spominsko obeležje na njegovi rojstni hiši v Podkorenu. Druga pa ima naslov Mož dveh domovin, vsebino pa nakazuje podnaslov knjige Kamničan v Torontu. Pod vaško lipo v središču Podkorena so v okviru praznovanja občinskega praznika Občine Kranjska Gora 7 avgusta predstavili knjigo V. Vu-likiča KIRURGOVO ŽIVLJENJE. Kirurgovo življenje je romansiran življenjepis prof. dr. Franca Čelešnika, prvega slovenskega čeljustnega kirurga, ustanovitelja Klinike za maksilofacialno in oralno kirurgijo v Ljubljani in rednega profesorja na medicinski fakulteti. Bil je prvi in do sedaj edini član Slovenske akademije znanosti in umetnosti iz vrst slovenskih sto- Bodice Le kdo je dal pekarni v kulturnem domu v Radomljah obratovalno dovoljenje? Saj para iz pekarne streho je požrla in skoraj nam kulturni dom podrla. Vas Radomlje bo brez soglasja krajanov postala srednjeveško mesto Saj streha že štrli na o/ko cesto in kraj spreminja v srednjeveško mesto, življenjski prostor je zabit, parkirni pa prostorček skrit! |e Ljudska stranka res ljudska? (novembra lani z M. R je obljubo dala:) Da mrtve končno vse bo pokopala, da s tem se pred Slovenci bo oprala. Kaj res Antigone ni videla, ne brala? Trzin - nova občina Trzinska skerca že po svoje seka, domžalskemu se tutorstvu odreka. FRANCE CERAR matologov. Kratek sprehod po njegovem bogatem življenju avtor začenja v Gradcu, kjer je leta 1934 končal medicinske študije in spoznal življenjsko sopotnico gospo Grete Keil. Nato spremljamo njegov vzpon od začetkov v zobozdravstvu, do sodelovanja z dr. Jožetom Rantom na ljubljanski kirurški kliniki, kjer sta orala ledino na področju čeljustne kirurgije. Kratek postanek na tej poti pomeni odhod v partizansko saniteto kjer so ga ujeli in poslali v zloglasno taborišče Ma-uthausen. Po vrnitvi v domovino je kot najbližji sodelavec profesorja Ranta pomagal pri pripravljanju stomatološkega študija in ustanovitve stomatološke klinike v Ljubljani. Prehojeno akademsko pot je kronal s prevzemom vodstva Klinike za čeljustno kirurgijo, predvsem pa kot redni profesor čeljustne kirurgije, katero je razvil na svetovno raven. Kot vrhunski strokovnjak v čeljustni kirurgiji je predaval na mnogih fakultetah doma in v tujini, kol kirurg svetovnega slovesa pa je prof. Čelešnik izdelal originalne metode (za plastiko tuberov, za rekonstrukcijo trdega neba, za dvofazno zaporo obojestranske totalne heilos-hize v vertikalnem zaporedju in za plastično zaporo antrooralnih komunikacij), hkrati pa je modificiral in izboljšal nekatere že uveljavljene metode. Glavni junak romana je vzgajal mnoge generacije študentov medicine in stomatologije ter srednjega zobozdravstvenega kadra. Poleg številnih domačih priznanj, nagrad in odličij so ga njegov strokovni ugled, velike zasluge pri pionirski gradnji čeljustne kirurgije in izjemne osebne lastnosti nagradile s častnim članstvom različnih stomatoloških in zdravniških združenj, bil pa je tudi predsednik novoustanovljenega Evropskega združenja maksilofacialnih kirurgov, po kongresu tega združenja leta 1972 v Ljubljani, pa še njegovo častno članstvo. Strokovni in znanstveni opus prof. Čelešnika je raznolik in bogat, saj obsega pet učbenikov in okrog sto strokovnoznanstvenih člankov v domačih in zamejskih revijah, števil- ne recenzije in več poljudnih člankov. Vse to in še marsikaj zvemo iz knjige KIRURGOVO ŽIVLJENJE, ki je po strokovni in literarni plati zelo berljiva knjiga, v kateri bodo stro kovnjaki našli zanimive vsebine, ljubitelji romanov pa na 250 straneh živahno in pestro življenje nepozabnega Slovenca. Mož dveh domovin V tej knjigi s podnaslovom Kamničan v Torontu se je dr. Vulikič. lotil življenjske usode slovenskega izseljenca Janka Berleca, čigar življenje spremljamo od njegove težke mladosti, do skrivnega odhoda v tujino in novega življenja v Kanadi, kjer si z ženo Rozi ustvari drugi dom. Pisatelj Veljko korak za korakom stopa po življenjski poti svojega junaka in nam predstavi najpomembnejše mejnike, pri tem pa ne pozabi poudariti, da Janko in Rozi Berlec nikoli nista pozabila domovine, v katero se rada vračata. Pripoved je zanimiva, tekoča, nabita s čustvi in prijetno berljiva. Za pokušino bralci Slamnika lahko preberete zaključek nove knjige, ki jo je g. Vulikič izdal v samozaložbi. »Ob koncu je lankovo veselo srce zavriskalo kot tiste noči pred tridesetimi leti pred Rozino hišo v Ti-roseku, ko je pred očimovimi streli zapuščal svojo domovino. Tedaj je to bil vrisk žalosti nad nesrečno usodo, sedaj pa vrisk sreče, ki jo je gradil dolga leta. Ja, tak je naš Kanadčan, Janko John Berlec, slovenske gore sin.« G. Veljku Vulikiču ob izidu kar dveh knjig iskrene čestitke! V. VOJSKA BOGASTVO SLOVENSKEGA JEZIKA Poizkušati in ^Plačati se Omenjati dogodke z letošnjega svetovnega nogometnega prvenstva je sicer že malo zastarelo. Toda vmes so počitnice; poleg tega pa je bila redakcija Slamnika končana prej kot prvenstvena finalna igra. Za kaj gre. Za poročanje z nogometnih tekem - konkretno za besede POIZKUS, POIZKUŠATI, POIZKUŠANJE in POIZKUSITI. Ali se gledale i nogometnega prvenstva na TV spomnite (tudi ta beseda je najbrž dozorela i/ POMNITI - IZ-PGMIN V SPOMIN), da smo na tekmah po slo in stokral slišali: »Poizkušal je..., poizkus se mu ni posrečil..., poizkus strela na gol • in s|>ei poizkušanje... in spol poizkus...«Iz ust dobrega poročevalca in komentatorja slišimo tudi druge izraze: ...je zgrešil, je slabo podal, je prezrl soseda, je streljal mimo gola, je premočno udaril, je bil neroden, je premalo ločno meril, je zamudil... in še in še. I )osledno pa se poročevalc i i/ogibajo besedi brcniti, Zaradi slabšalnega in manjvrednostnega pomena, ki ga imata besedi brca in brcniti, se je pri nas ustalil |X)jem ali beseda nogomet. Za to pa je dokaj čudna osnova. Rokomet ■ d.i saj pri tej igri žogo mečejo / rokami. Na nogometnem igrišču pa je met ali metanje.ena najbolj pregrešnih zadev. Kaznovan si ludi, če se žoge dotakneš z roko le ponesreči. Kljub temu je beseda nogomet Že desetletja zasidrana, ljudje pa niti ne po mislijo več na njen izvor. Šaljivci pa nogometašem v šali rečejo kar/ogobrcarji, ali brcarji kar je po svoje smiselno, saj brc ne dobivajo, pač pa jih dajejo. Poglejmo še malo na tuje. Čeprav so nogomet igrali že Ki tajci, Grki in Rimljani, danes rečemo, da je pravi nogomet doma na Angleškem, Zdi se, da so si najbližji Francozi besedo za nogomel »preplonkali« kar od Angležev, ki mu rečejo loolball, kar pomeni tudi nogometna žoga (nog.) je |x.) angleško foot, po francosko pa jambe). Nemci imajo /a ta sport boljši izraz - Fussball (Fuss je noga, Balle pa žoga,). Bolj izvirni ali prvinski so Italijani, "lam je nogometna igra (giočo de) e aleio, nogometaš pa eak ista ali c ale iatore. ()snova je beseda calciare, kar po naše pomeni bt( ali. lako se gredo nekakšen žogobrc; le Italijani. Tudi kaj lakoga ali podobnega bi si novinar-poročevalec lahko pripravil za rezervo med daljšimi prekinitvami. Ali lahko upamo, da bo poročanje z naslednjega svetovnega prvenstva še bolj pisano, pronicljivo, bogato, Šegavo in zabavno, kot se za tak šport tudi spodobi. IZPLAČATI SE. V nedeljo, 17 julija, sem žal ujel le konec: ali zadnji del izredno zanimive oddaje Očetje in sinovi, ki jo je vodil priznani "IV novinar Jože I ludeček. Pohvalili ga moram, da spada med tiste govore:«, ki znajo govorili lopo po slovensko, obenem pa zveni po domače. Žal niso taki vsi drugi novinarji. Med drugim je proti konc u pogovora s knjigarnarjema Novakoma rekel tudi lole: »Ja, pa se vama to naporno delo izplača?« Preden je izgovoril besedo IZPIAČA, je za trenutek počakal, potem pa se odločil, po mojem mnenju, za napačno obliko. Pojmi ali besede: IZPIAČA 11,1/PIAČIIIVOS1, l/Pl AČHO, IZPLAČILNI DAN, IZPIAČEVANJI se nanašajo na dejanje ali postopek, ko kdo koga za opravljeno delo ali izvršene storitve ali usluge IZPIAČA. Zalo se tudi pojem IZPLAČATI SE ne more izločiti iz le povezave. Pri izplačevanju ali izplačilu morala biti najmanj dva; kadar pa SE li nekaj SPLAČA ali ne, lahko ugotoviš največkrat sam. V Slovenskem pravopisu na sir. 815 pod geslom SPLAČATI beremo: »splačati - am gl. plačati: dobro ga je splačal za žalitve, enkrat te je le splačalo, ne splača se odgovarjati, delati; lo se ne splača; tudi izplačati.« Še to. Prijatelj, ki pogosto zahaja v hribe, mi je pripovedo val, kako ga je pred odhodom na daljšo turo sosed nagovoril, češ, pa se ti i/plača v taki vrcx*:ini in ob tolikem trudu in naporu, lazili po hribih. Sam pa mu je odgovoril: »Denarno se res ne splača, saj vsaka stvar nekaj slane. Za telesno in duhovno počutje SI mi pa še kako SPLAČA. Saj to, kar srečuješ med potjo, ko si v objemu narave, ko ležeš in plezaš na goro, občutek na vrhu gore, potem pa prijetno počutje, ko se utrujen vrneš domov, so stvari - za zdrave.) elušo in telo. Za te> SI: pa SPLAČA. , i , ,i ......i.................,_ FRANCE CERAR .............. ..... . »MALIN« pod streho Poslovno-stanovanjski objekt »Malin« sredi Radomelj je dobil streho in tako napovedal, da se gradnja zaključuje. Občina Domžale je že objavila razpis za nakup opreme za VRTEC, v katerem bo v treh oddelkih zagotovljeno varstvo za okoli 70 otrok, s čimer bo vsaj delno omiljen problem varstva otrok, ki je na območju te in sosednjih treh krajevnih skupnosti še posebej aktualen. Občina bo v okviru tega objekta pridobila tudi deset novih stanovanj. Za prebivalce tega območja pa je zelo pomembno tudi, da bo v »malinu« tudi LEKARNA. V. V. Domžale /bmnik 19 PLESNI PAR STANDARDNIH IN LATINSKO-AMERIŠKIH PLESOV Domen Krapež in Mateja Čuk Skupno plesno kariero sva začela pred slabimi tremi leti. Ker sva bila pripravljena svoje življenje povsem podrediti plesu (vsakodnevni treningi doma in tudi v tujini), so vidni rezultati kmalu prišli. V minuli sezoni 97/98 sva 2-krat osvojila naslov državnih prvakov v standardnih plesih in v kombinaciji 10 plesov (ST in LA). Slovenijo sva uspešno zastopala tudi na večjih turnirjih v tujini, kjer sva redna finalista. Na najinem prvem svetovnem prvenstvu sva osvojila celo odlično 5. mesto (10 plesov). Sedaj naju že čaka novo svetovno prvenstvo v ST plesih, ki bo oktobra v Budimpešti. Dosežki v sezoni 97/98: - 1. mesto na državnem prvenstvu v ST -1. mesto na državnem prvenstvu v 10 plesih (ST in LA) - 3. mesto Austria Open ST - 5. mesto Allassio (ST; ST in LA) - 1. mesto Slovenia Open - 3. mesto Ljubljana Open M. Č. Zaljubljen v Aljasko O Frenku Kavki, najboljšem slovenskem smučarskem tekaču z vlečnim psom, letošnjem državnem prvaku v skijoeringu s sibirskim huskyjem, smo v Slamniku že lahko večkrat brali, toda njegovi letošnji uspehi so spet »zbudili« zanimanje medijev zanj. Rodil sd je v Zaborštu pri Domžalah. V mladosti je pogosto zahajal v Ihan, kjer še je začel s prijatelji ukvarjati s smučarskim tekom. Nekdanji (sedaj žal že pokojni) državni prvak v biatlonu lože Kovičmu je podaril prve smuči, mu »natrosil« veliko koristnih praktičnih nasvetov in vlil pravega športnega duha. Za Frenka Kavko je ta šport postal najpomembnejši... In začeli so se naporni treningi... In začeli so se dolgi teki, maratoni... In prvi uspehi. Prva mesta... In Aljaska. Zimska ljubezen na prvi pogled. Najbolj mu je pri srcu smučarski tek in tekmovanja s psom. Po udeležbah na mnogih domačih tekmah in tekmovanjih po Evropi, je začel razmišljati o udeležbi na svetovnih smučarskih maratonih pod skupnim imenom VVORLDLOPPET SKI RA-CES. Prvo sezono na svetovnem smučarskem maratonu je začel leta 1994 s »kraljevim« tekom VVasa (ime kralja) na Švedskem. Med 15.000 tekmovalci iz vsega sveta je štartal v prvem boksu in na 90 km progi dosegel dobro 260. mesto. Še isto leto je z mnogimi željami in dobro kondicijo odpotoval/ v Avstralijo. Na 42 km dolgem smučarskem teku z imenom Kangar je med 1400 tekmovalci osvojil 48. mesto, v svoji starostni kategoriji pa se je povzpel na 1. mesto. V štirih letih se je udeležil vseh 12 smučarskih maratonov z imenom VVORLDLOPPET, na katerih je z dobrim končnim rezultatom dostojno predstavljal Slovenijo. Domžale Majhnim in velikim pravljicam bodo otroci od 4. leta dalje lahko prisluhnili vsak torek in sredo ob 17 uri. Pravljice bodo potekale od oktobra do maja, v čarobni svet pa bosta vaše otroke popeljala pravljičarja Nina in Franci. Skupini bosta stalni, zato je potrebno otroke vpisati v to obliko knjižne vzgoje. Število otrok v skupini lx) omejeno, zato pohitite s prijavami. Vpis bo potekal do zasedbe prostih mest. Vabljeni! Enota Moravče V septembru vpisujemo vaše malčke k pravljičnim uricam, kjer bodo popotovali v čarobni svet domišljije. Pravljične urice bodo potekale enkrat terlensko od oktobra do maja, vabljeni pa so otroci od četrtega leta dalje. Pridružite se nam, lepo se bomo imeli. KJOIŽJflCI OBJCE, V Majhna pravljica Majhna pravljica ni velika Komaj se začne z Nekoč in Nekje, že jo ustavi pika. To je pravljica za palčke in majhne pošasti: velikani in zmaji v njej ne morejo zrasti. M. KOŠUTA Posl. Kolodvorska 5, Domžale Tel.: (061) 716-966 PRODAJA KUHINJ IN BELE TEHNIKE Enota Lukovica V septembru vpisujemo vaše malčke k pravljičnim uricam, s pravljičarko bomo pokukali v svet škratov, kralji-čen, vil, v svet, kjer je vse mogoče. I Irk e so namenjene otrokom od četi lega let,i dalje, i k ilekale bodoođofc tobra cio maja. Prijave zbira gospa Vera Beguš. Prisrčno vabljeni! FtFTH ANNUAL F/URBANKS / TWO FBVEFtS SKUOFONG&PULK RACE ONE DOG 20 MILES Aval and Frenk Kavka 1:57:46 NARCH7,1M« Njegova velika ljubezen je skijoering, to je smučarski tek z vlečnim psom, s sibirskim huskvjem, v katerem je leta 1996 v Logarski dolini prvič postal državni prvak. Letos mu je uspelo postati najboljši v Sloveniji na desetki-lometrski progi na Rogli. Če bi bil Frenk Kavka nogometaš, bi verjetno neizmerno hrepenel po Braziliji, Angliji, Franciji, morda Italiji ali Nemčiji, toda on ni zaljubljen v nogomet, da bi ga vleklo v nogometne metropole. Športno srce ga je letos (marca) pripeljalo naravnost na Aljasko, kjer je smučarski tek z vlečnimi psi šport št. 1! Aljaska, pokrajina severnih obzorij, ki so jo leta 1867 Američani za prgišče dolarjev kupili od Rusov, je postala obljubljena dežela za Frenka Kavka. Tam so bile pasje vprege v preteklosti najpomembnejše prevozno sredstvo. Čeprav je čas v 20. stoletju počasi zbrisal njihovo poslanstvo, prebivalci kljub prihodu letal in motornih sani niso pozabili, kar so nekoč psi naredili dobrega zanje. Znamenit je predvsem dogodek z začetka stoletja (1925), ko so s pasjimi vpregami iz Anchoraga v mestece No-me poslali cepivo proti bolezni, ki je morila prebivalce tega oddaljenega in tedaj od sveta odrezanega kraja. V spomin na reševalno akcijo prirejajo na Aljaski slovito tradicionalno dirko pasjih vpreg Iditarod, ki traja tisoč milj oziroma približno devet dni. Po prihodu v Anchorage (Brnik-Pariz-Los Angeles) je Frenk Kavka potreboval dober teden aklimatizacije, medtem ko je njegov spremljevalec Aval, sibirski husk-yi najbrž čutil, da je spet doma, saj so se temperature gibale med njegovim celomarčevskim bivanjem na Aljaski od minus dvajset do minus dvaintrideset stopinj Celzija. Začetna trema je kmalu izginila in že na prvi dirki v skij(x>ringu od dveh, ki se jih je na Aljaski udeležil Frenk Kavka, je na 40 km dolgi progi zasedel tretje mesto, na katero je bil zelo ponosen, da je tako uspešno predstavljal Slovenijo. Po enem tednu se je z letalom odpravil v osrčje Aljaske, v mesto Fairbanks, kjer je v glavni skupini in v konkurenci šestinosemdesetih tekmovalcev iz ZDA, Kanade in redkih iz Finske na 30-kilometrski progi s svojim Avabm celo zmagal. Tako si je za povrh pritekel še povabilo za prihodnje leto. Naš as se je odločil, da se bo v naslednjem letu preizkusil na 50-kilometrski (Drogi. Me-"nim, da ga je Aljaska dobesedno začarala, zato že komaj čaka, da se ponovno sreča z njo. Seveda pa ga je projekt Aljaska 1998 veliko stal in bi bil brez številnih pokroviteljev neizvedljiv. Frenk se tega zaveda in se vsem sponzorjem zahvaljuje tudi v Slamniku in potihem še računa nanje. Upam, da ga ne bodo pustili na cedilu, mi pa držimo pesti, da mu bo Aljaska v letu 1999 vrnila tisto goro ljubezni, ki jo bo Frenk Kavka zbiral zanjo do takrat, ko ji bo spet skočil v mrzel, vendar najslajši objem. Frenk je namreč do ušes zaljubljen vanjo. BOGDAN OSOLIN JRLDLuPPETOKl1 - )!. id I Hvala sponzorjem Aljaska 98 SKB Ljubljana, Občina Domžale, Zavarovalnica Triglav, Hotel Krona Domžale, Banka Domžale, Napredek Domžale, Razvojni zavod Domžale, Unior Zreče, Korak nepremičnine Ljubljana, Slikopleskar-stvo Tone Hribar, Titan Kamnik, Alpina Žiri, Dun-lop Kamnik, Območna obrtna zbornica Domžale, Instalacije Sobočan, Metal profil d. o. o., Durema, Usnjena konfekcija Vilar, Sport aktive Reusch, Ma-pis, Radio Hit, Avto prevozništvo Franko, Kinološka zveza Slovenije, Helios, Pelati, Ims, Bartex, BS Tehnik, Slikopleskarstvo Krizman, Stigma, Veterinarski zavod Domžale, Slovenijaceste, Krznarstvo Uran-kar, Tesnila Trzin, Planinsko društvo Domžale. Srečno, gospa Mojca! V prvih avgustovskih dneh smo se na prijetnem srečanju poslovili od naše dolgoletne sodelavke, prijazne receptorke Mojce, ki se je upokojila. Prizadevna sodelavka nam ostaja v prijetnem spominu (upamo, da (udi mi njej) in želimo ji, da bi jesen življenja čim lepše preživela in nas še kdaj obiskala. /bmnik Domžale GASllSTVO SKOZI ČAS PGD Pšata-Dragomelj Ob 75-letnici Prostovoljnega gasilskega društva Pšata-Dragomelj so gasilci skupaj z ostalimi krajani pripravili več prireditev. Na slavnostni seji v četrtek, 16. junija, so se sprehodili skozi zgodovino društva in podelili priznanja najzaslužnejšim gasilcem in vsem, ki jim pri njihovem delu pomagajo. Naslednji dan so pripravili veliko sektorsko vajo, v okviru katere so svečano predali svojemu namenu kombinirano vozilo merce-dez 510. Zanj je g. Drago Hafner, predsednik PCD Pšata-Dragomelj, v posebnem biltenu, ki so ga izdali skupaj s Krajevno skupnostjo, zapisal, da je »novo vozilo plod tesnega sodelovanja in želje, da smo čim močnejši, kadar nas presenetijo ognjeni zublji, zato še enkrat hvala vsem, ki ste tako ali drugače pripomogli, da smo uresničili to našo veliko željo in obenem nujno potrebo v društvu«. V nedeljo pa so skupaj praznovali na veliki vrtni veselici, ki je z množično udeležbo dokazala, da se znajo prebivalci tega dela naše občine še kako prijetno veseliti ob jubileju svojega gasilskega društva. Ker smo o tričetrtstoletni zgodovini PGD Pšata-Dragomelj že pisali, današnji kratek zapis končujemo z iskrenimi čestitkami ob njihovem jubileju, pa tudi s pohvalo njihovi bro- Vodstvo društva, Gasilske zveze Domžale in gostje med svečano pa- Sodobno vozilo Mercedes - nova pridobitev PGD Pšata-Dragomelj, ki bo omogočila še hitrejše posege gasilcev, ko bo to potrebno. šuri, ki so jo izdali ob tej priložnosti. Bogato slikovno gradivo, veliko informacij, tako o gasilstvu kot o krajev- ni skupnosti, ohranja zgodovino in sedanjost Pšate in Dragomlja tudi za prihodnost. Čestitamo! V. ZLATI JUBILEJ PLANINSKEGA DRUŠTVA DOMŽALE Šesto srečanje domžalskih gornic in gornikov Številnim prireditvam in akcijam, ki jih je v letu 1998, ko Planinsko društvo Domžale praznuje pet desetletij uspešnega dela, precej več kot običajno leto, se je pridružilo tudi šesto srečanje domžalskih gornic in gornikov ob Domžalskem domu na Mali planini. Kar navadili smo se že, da je zadnja nedelja na Veliki planini in njego vi okolici sončna in dobro obiskana. Čeprav je bila letošnja malce vetrovna in ob trenutkih, ko se je skrilo sonce, tudi mrzla, je bila dobro obiskana. Še najmanj gornikov in gornic se je nanjo »povzpelo« z gondolo, saj je bil spomin na neprijetno podaljšano vožnjo še preveč: živ. Zato se je večina letošnjih udeležencev šestega srečanja domžalskih planincev povzpela mimo Svetega Primoža čez Pasje pečine, nekateri so se na Malo planino napotili od )určka ali pa s Kranjskega Raka; redki so prišli s Kopišč čez Planino Dol, veliko pa jih je prišlo iz bližnjih pastirskih in drugih koč, kjer so uživali zadnje počitniške dni. Klopi okoli Domžalskega doma so se počasi napolnile, duo Pustotnik je popestril prijetno razpoloženje številnih obisko- V G. Ciril Smrkolj. minister za kmetijstvo, je nagovoril številne navzoče na slovesnosti ob 40-letnici PGD Žeje-Sv. Trojica. Delovno predsedstvo na slovesni seji: g. Franc Pirnat ml., g. Štefan Primožič, g. Janez Marn. 40 LET PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA ŽEJE-SV. TROJICA Novo vozilo za še večje uspehe Prostovoljno gasilsko društvo Žeje-Trojica je sredi avgusta 1998 praznovalo štiri desetletja uspešnega dela. To je dalo ne samo strokovno usposobljene gasilce, vedno pripravljene pomagati ljudem v nesreči, temveč dejavne ljudi, ki so tesno povezani s krajani in vsemi prijatelji ter so pomembno prispevali k razvoju tega območja. Sprehod skozi zgodovino Po starosti spada Gasilsko društvo Žeje-Sv. Trojica med mlajša gasilska društva v Občini Domžale, saj je bib ustanovljeno v letu 1958 v tedanji Osnovni šoli Trojica. Prvi predsednik je postal Franc Gerar, poveljnik Ivan Merela, k lažjemu začetku pa je prispeval tudi tedanji trojiški učitelj Franc Mihelčič. Uporabljali so prostore tedanjega Špirovčevega hleva. Po prvi sektorski vaji 8. junija 1958, kateri je sledila veselica, so z izkupičkom od PGD Dob kupili ročno brizgalno. Za leto 1959 je pomembno, da se je društvo razširilo še na Račo in Račni vrh. Sledila so prizadevanja za odkup začasnih prostorov in gradnjo novega doma, kar je bib uresničeno nekaj let kasneje. Vmes ni bilo leta, ko ne bi gasilci kupili nove opreme, v sodelovanju z drugimi krajani napredovali tudi na kulturno-zgodovinskem področju in ob desetletnici pričeli z gradnjo gasilskega stolpa. Leto 1970 je zaznamovalo prvo sodelovanje dveh desetin PGD pod vodstvom poveljnika g. Franca Ravnikarja na občinskem prvenstvu, dobili so električno sireno, leto kasneje pa je vodenje društva prevzel g. lanez Marn; ta, ki je njegov predsednik še danes. Leto 1972 društvo dobi rabljeni kombi. 15-letnico društva so obeležili s prenovljenim kombijem in gradnjo gasilske sobe. Gasilci vmes ob sušnih obdobjih vozijo domačinom vodo in ob 20-letnici dobijo novo motorno brizgalno. Srebrni jubilej pričakajo v skromnem domu, do katerega iz doline pripeljejo po asfaltirani cesti novi gasilski avtomobil. Minevajo leta in člane PGD Sv. Trojica-Žeje srečujemo povsod: na kulturnih prireditvah, pri prostovoljnih akcijah, so med glavnimi pobudniki začetka gradnje vodovodnega omrežja, zlasti pomembno pa je, da med njimi v letu 1985 dozori zelo usodna odločitev.: zgraditi je potrebno nov, večnamenski dom, ki bo zagotovil možnost za večjo pestrost življenja na tem območju. Leto kasneje so naročeni novi projekti, izpeljana akcija V vsako hišo gasilni aparat, največji uspeh pa pomeni novo vodovodno sekundarno omrežje, ki omogoči, da voda, tudi ali celo predvsem po zaslugi gasilcev, prvič priteče ha viti Sv. Trojice. Na osnovi pridobljene dokumen- tacije (projekt izdela Biro Karlovšek v sodelovanju z ahritektom g. Ivom Kranjcem, ki v letu 1987 prične z izdajanjem Žejana, in gradbenim odborom), se začne iz temeljev dvigati novi dom. Tisoče ur prostovoljnega dela gasilcev in vseh krajanov tega območja, pa tudi njihovih prijateljev, ki redno pomagajo, rodi sadove. Ob 35-letnem delovanju dom dobi novo streho, gasilci sodelujejo pri praznovanju 300-letnice troji-ške cerkve, skupaj pa se veselijo tudi obiska nadškofa in metropolita dr. Alojzija Šuštarja, ki se na Sv. Trojico vrne 1993. leta in blagoslovi novi dom. Njemu se pridruži mogočna skulptura Sv. Florjana pred domom, na katerem v letu 1997 dobi svoje mesto tudi feska Sv. Jurija kot zavetnika Žej. Sedanje vodstvo V 41. leto so PGD popeljali: lanez Mam (predsednik), Štefan Rožič (podpredsednik), fxiveljnik (Aleš Rožič), podpoveljnik Stane Koderman, tajnik Franc Pirnat, blagajnik Marjan Cencelj, gospodar Ivan Gru-bič, predsednik nadzornega odbora Janko Kokalj, predsednica častnega razsodišča Polonca Ravnikar ter Fani Rožič, ki vodi sekcijo za kulturo in izobraževanje. 40 let uspešnega dela Praznovanje so pričeli v petek, 14. avgusta 1998, s slavnostno sejo društva, katere so se v velikem številu udeležili predstavniki drugih društev, krajani in delegacija Gasilske zvez Domžale. Vse navzoče je pozdravil g. Janez Marn, predsednik, o zgodovini in sedanjosti društva je spregovoril tajnik Franc Pirnat. V imenu GZ je zbrane pozdravil g. Marjan Slatnar, poudaril je veliko prizadevnost društva, ki je v vseh desetletjih neprestano napredovab, saj je iz skromnih začetkov z veliko dobre volje in pripadnosti dosegb uspehe, na katere smo vsi ponosni. Poudaril je tudi, da je novi gasilski avto najlepše darilo društvu, saj mu bo dalo še večji polet za nadaljnje delo tako na področju strokovnega izobraževanja kot pri prizadevanjih, da bodo hitreje in varneje prišli do tja, kjer je potrebna njihova pomoč. Ko je čestital društvu, je poudaril, da so gasilci s tega območja spodbuda in primer za druga društva. V kulturnem programu so nastopili pevci Moškega pevskega zbora iz Radomelj, na harmoniko pa je zaigral Boštjan Gerar, pravnuk prvega predsednika društva, nato pa so se člani društva s priznanji zahvalili vsem, ki so jim pomagali v štirih desetletjih uspešnega dela. Z glasnimi aplavzi pa so bili pospremljeni tudi številni dani ga silskega društva Žeje-Sv. Trojica, ki jim je priznanja po- delila Gasilska zveza Domžale. Slovesnost se je zaključila s prijaznim srečanjem vseh udeležencev. »Pomemben del zgodovine naše občine je tradicija, na katero smo ponosni. V občini posebej na slamnikarstvo, na vodno energijo Mlinščic in Kamniške Bistrice, na ohranjeno ljudsko izrodio, predvsem pa na pridnost naših ljudi, ki je bila in ostaja sila, ki poganja tok življenja naprej. Ob tem smo posebej ponosni na delovanje številnih društev, med katerimi imajo gasilska pomembno mesto in še pomembnejšo vlogo pri zagotavljanju pomoči ljudem v stiski. Eno izmed njih je tudi Gasilsko društvo Žeje Sv. Trojica, ustanovljeno 2. februarja 1958 v tedanji osnovni šoli pri Sv. Trojici. To je društvo, ki vsa štiri desetletja ni nikoli pozabilo, da je moč predvsem v njih samih, da je napredek v prostovoljnem delu številnih pridnih rok, ki je rodilo obilne sadove. Poznajo jih povsod: predvsem zaradi njihovega lepega doma, v katerega je vgrajeno delo vsakogar izmed krajanov tega območja, zaradi številnih prijaznih srečanj v njem, ki se jih vedno vsi radi udeiežujemo, predvsem pa zafflcfi prijaznih krajanov, ki se iskreno razveselijo vseh obiskovalcev. To je gasilsko društvo, ki živi z območjtšm, ki ga pokriva; je društvo, ki v svoji štiri desetletja trajajoči zgodovini pozna samo napredek in uspehe, pa naj gre dejavnosti gasilskega i In istva, |X)moč krajanom, prostovoljno delo pri asfaltiranju cest in gradnji vodovodnega omrežja, ali organizac ijo vsakoletne družabne prireditve,« je zapisala g. Cveta Zalokar Oražem, županja Občine Domžale in jim zaželela prijetno osrednjo slovesnost, ki je bila 15, avgusta 1998. Pred pražnje oblečenim domom se je zbralo veliko število gasilcev in predstavnikov prostovoljnih gasilskih društev, ki so s slovesnim mimohodom dali praznovanju svečan predznak. Slavnostni govornik je bil g. Marijan Slatnar, predsednik Ciasilske zveze Domžale, ki je v imenu Gasilske zveze Slovenije g. Janezu Marnu, g. Marjanu Cenclju in g. Velimirju Vulikiču podelil gasilska odlikovanja II. stopnje, /a njim pa je zbrane nago voril g. Ciril Smrkolj, minister za kmetijstvo. Govoril je o tesni povezanosti gasilcev z živi jen jem na va -seh, o njihovih prizadevanjih pri odpravljanju posledic suše in ob iskrenih čestitkah ob jubileju društvu zaželel tudi v prihodnje veliko uspehov. Skupaj z zakoncema Rape iz Ihana je bil tudi boter novemu gasilskemu avtomobilu, katerega je blagoslovil g. Via do Pečnik, dobski župnik. Uradni slovesni del praznovanja ob 40-letnici Gasilskega društva Žeje-Sv. Trojica se je nadaljeval s tradicionalno dobro obiskano gasilsko veselico. V. VOJSKA valcev srečanja gornic in gornikov. Te je v imenu Planinskega društva Domžale pozdravil g. Peter Primožič, pred sodnik društva, in prisotne seznanil tudi z novostmi ob Domžalskem domu, ki vsako leto dobi kaj novega. To so bili v letošnjem letu pokriti vezni zdravljali prijatelje fn znance. Obisk Domžalskega doma sem izkoristila tudi za kratek pogovor z zakoncema Sušnik, ki sta tudi letos vzorno skrbela za tO planinsko postojan ko. Ga. Sušnikova je pohvalila letošnjo sezono, saj je bilo zlasti v avgustu na G. Ivan Kopač, najstarejši udeleženec šestega tradicionalnega srečanja Planinskega društva Domžale, je prisotne razveselil z vrsto življenjskih modrosti. hodnik, urejena spodnja soba in še vrsta drobnih malenkosti, ki bodo bivanje v domu za njegove obiskovalce napravile še prijetnejše. Oh kom u govora pa je nekaj besed namenil tudi najstarejšemu obiskovalcu tradicionalnega srečanja. To je bil letos g. Ivan Kopač, zahvalil se je za prijet nO pozornost in poudaril, da so prav planine krive, da kljub častitljivi starosti še vedno rad zahaja v hribe. Nazaj so mu namreč zavrtele »števec« let, tako da ga obiski v gorah pomlajajo. Vse obiskovalce je povabil, naj hodijo čimveč v hribe, saj ohranjajo mladost, blažijo težave in lepšajo življenje. V kulturnem programu so nastopili mladi pevci radomeljskega pevskega zbora SVEŽINA, nato pa se je začelo družabno srečanje, ki je na plesišče zvabilo številne planince. Prostor ob Domžalskem domu je bil vseskozi poln, saj so odhajajoče planince, ki so obiskovali tudi druge prijetne kotičke Velike planine, vseskozi nadomeščali novi, ki so navdušeno po- planini zelo veliko obiskovalcev. Flkrati je povabila vse ljubitelje Velike planine, da tudi septembra obiščejo ta naravni biser. Domžalski dom ho do 20. septembra 1998 odprt vse dni, nato pa ob vikendih. Že dan pred šestim tradicionalnim srečanjem domžalskih gornic in gorni kov pa je Planinsko društvo Domžale občudovalcem Velike planine pripravilo geografsko ekskurzijo, ki je tudi zaznamovala 50. rojstni dan PD [Domžale. Številni ljubitelji planin so se povzpeli na najvišje vrhove planote, do-hili informacije o nastanku vrtač, udor-nic in brezen ter si ogledali staro/it no povezanost pastirjev z naravnimi danostmi. Strokovno obarvano srečanje je navdušilo udeležence, vodil je g. Borut Peršolja, diplomirani gepgraf in inštruktor planinske vzgoje. Obe srečanji sla lep prispevek k zlatemu jubileju naših planincev, katerih markacijski odsek vzorno skrbi, da so vse poti, ki vodijo na Veliko planino, lepo označene. V. VOJSKA Prijazno vreme in zlati jubilej Planinskega društva Domžale sla pred Domžalski dom na Veliki planini privabila veliko število ljubiteljev planin, ki so tudi zaplesali. Spoštovani upokojenci in vsi bodoči upokojenci Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) Domžale obvešča sedanje in bodoče člane ter vse, ki vas zanimajo vprašanja sedanjosti v povezavi z upokojenstvom, da ima uradne ure ob torkih med 8. in 9. uro na Ljubljanski c. 36 v Domžalah. Domžale /lamnik Udeleženci letošnjega tabora »Bistrica 98« so prišli iz devetih držav. Poleg urejanja okolice šol in otroških igrišč v Domžalah so ugotovili tudi to, da reka Bistrica na izviru ni pitna, nizvodno pa ni primerna niti za plavanje! Mednarodni ekološko-renovacijski delovni tabor »Bistrica 98« V ponedeljek, 17 avgusta 1998, se je končal že tradicionalni mednarodni ekološko-renovacijski delovni tabor »BISTRICA 98«, ki ga je letos že sedmo leto skupaj z mednarodno organizacijo za prostovoljno delo MOST SCI - Service Civil International Slovenia organiziral ŠTUDENTSKI KLUB DOMŽALE pod generalnim pokroviteljstvom OBČINE DOMŽALE in ŠTUDENTSKEGA SERVISA DOMŽALE. UDELEŽENCI SO PRIŠLI IZ DEVETIH DRŽAV V času tabora, ki je potekal od I. do 17 avgusta 98, so bili udeleženci nameščeni v ( hnovni šoli |aiše pri Rodici. Preko mednarodne i/menjave v okviru organizacije MOST-SO se; je tabora udeležilo 14 mladih prostovoljk in prostovolji ev i/ ( eške, Ma džarske, Poljske, Jugoslavije (Vojvodina), Belgije, Frane ije, Španije, Nizozemske in Slovi niji i. Večina tujih udeležencev je bila tokrat v Sloveniji prvič in ob koncu tabora so zatrdili, da: »V to prelepo, varno in urejeno deželo zagotovo še pridejo.« REZULTATI »RENOVACIJSKEGA« DELA NA TABORU Večina časa na letošnjem taboru je bila namenjena urejanju okolice in otroških igrišč ob treh domžalskih osnovnih šolah. Tako so udeleženci tabora pri OŠ Rodica |>o sadili 40 dreves, cx":istili in prebarvali kovinska ogrodja na šolskem nogometnem oz. košarkarskem igrišču, prebarvali kovinsko ograjo pri gospodarskem delu sole ter po magali obnovili atletsko sle/o. Pri osnovni šoli Domžale so skupaj z otroki iz bližnje soseščine poslikali betonske Stene ob novem javnem otroškem igrišču. Tudi pri OŠ Venclja 1'erka Domžale so z različnimi motivi poslikali del betonske ograje okoli so le. Mladim prostovoljkam in prostovolji cm gre vse priznanje za njihov trud, zlasti še če vemo, da je bila veČina dela opravljena v dneh, ko se je temperatura zraka v senci ('ez dan gibala med 31 in 33 stopinjami Celzija. REKA KAMNIŠKA BISTRICA LETOS NA ŽALOST NITI NA IZVIRU NI BILA PRIMERNA ZA PITJE, NIZVODNO PA NITI ZA PLAVANJE NE! Kot v preteklih sedmih letih smo tudi tokrat v okviru tabora vzeli vzorce vode iz reke Kamniške Bistrice na štirih stalnih mestih. Že četrto leto zapoied pa smo vzeli tudi vzorce vode iz vodnjaka na Potočnikovi ul. 20 v Domžalah (pri Šivavčevih - ob igrišču), saj okoliški otroc i, ki uporabljajo igrišče, večkrat pijejo vodo iz tega vodnjaka. Vzorce smo dostavili v laboratorij Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik, kjer so opravili kemijske analize vode, ter na Inštitut za varovanje zdravja RS v Ljubljani, kjer so bile Opravljene mikrobiološke analize vode. Rezultati na žalost niso bili nič kaj spodbudni, saj je bila voda iz reke in vodnjaka, zlasti če gledamo rezultate mikrobioloških analiz, daleč najslabša do sedaj. Kot so povedali strokovnjaki, so k temu delno lahko prispevale izredno visoke temperature v letošnjem avgustu in pa manjši vodostaj reke. Zdaj še niso našli pravega vzroka za poslal>šanje kakovosti vode v vodnjaku na Potočnikovi ulici 20 v Domžalah, kjer je bila voda v preteklih treh letih telo čistejša kot na izviru reke K. Bistrice, letos pa je število bakterij/ml. kar nekajkrat presegalo dovoljeno mejo za pitne vode! REZULTATI MIKROBIOLOŠKIH ANALIZ ZA PITNE VODE: Normativ: Lse heric hia coli MPN - dovoljeno = 0,0 v 100 ml. Rezultat - izvir Bistrice = 5,1 v 100 ml. NE USTREZA ZA PITJI Rezultat - vodnjak Domžale, Potočnikova ul. = 5,1 v 100 ml. NE USTREZA ZA PIT|F. Normativ: Skupnih koliformnih bakterij MPN - dovoljeno = 0,0 v 100 ml. Rezultat - izvir Bistrice = 5,1 v 100 ml. NE USTREZA Rezullal vodnjak Domžale, Potočnikova ul. = 1r>,0 v 100 ml. NE USTREZA Normativ: Skupno št. aerobnih bakterij (22" C) - dovoljeno = do 100 v 1 ml. Rezultat - izvir Bistrice = 1000 v 1 ml. NE USTREZA Rezultal - vodnjak Domžale, Potočnikova ul. = 240 v 1 ml. NE USTREZA REZULTATI MIKROBIOLOŠKIH ANALIZ ZA KOPALNE VODE: Rezultati mikrobioloških analiz reke Kamniške Bistrice za kopalne vode za »skupne kolilormne bakterija MPN«, pri katerih je dovoljena meja = do 2000 / v 100 ml, so pokazali, da je št. teh bakterij v Duplic i pod mostom = več kot 16000, v Domžalah pod mostom = 2800 (kar je presenetljivo »dobro« - verjetno zaradi izliva Rače, ki razredči in izboljša vodo v Bistrici) in v Biščah pod mostom = več kot 16000. Meritve »koliformnih bakterij fekalnega izvora MPN«, pri katerih je dovoljena meja = 500 v 100 mL, pa so dale naslednje rezultate: I hipi« a pod mostom = 16000, I tomžale pod mostom = 700, Biščc pod mostom = 3500. Na vseh odvzemnih mestih v času odvzema vzorcev (4. avgust 98, med 8.30 in 13.30) reka Kamniška Bistrica v skladu s »Pravilnikom o higienskih zahtevah za kopalne vode (Ur. list SRS, št. 9-11/88)« NI BILA PRIMERNA /A K< )PAN|I. KEMI|SKE ANALIZE VODE IZ REKE KAMNIŠKE BISTRICE pa so pokazale, da je reka na podlagi lestvice kakovostnih razredov, ki ima štiri razrede (I. = najboljša kvaliteta, IV = najslabša kvaliteta) po odvzemnih mestih rangirana takole, - Izvir Kamniške Bistrice = l.-ll. razred, - Duplica pod mostom = l.-ll. razred - Domžale pod mostom = ll.-lll. razred - Bišče pod mostom = IV razred PODROBNEJŠE POROČILO O DELU IN REZULTATIH TABORA »BISTRICA 98« BO KOT VEDNO IZŠLO V OBLIKI BILTENA - NEKJE V PRVI POLOVICI MESECA OKTOBRA 1998 IN GA BO MOŽNO DOBITI NA ŠTUDENTSKEM SERVISU V DOMŽALAH TER V DOMŽALSKI KNJIŽNICI! Na koncu bi se želeli zahvalili še letošnjim sponzorjem tabora: OIKOS d. o. o. [Domžale - svetovanje za okolje, UEI.IOS d. d. Domžale, Komunalnemu podjetju Domžale, Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik, LB BANKA Domžale d. d., LEK d. d. Ljubljana, TOSAMA Domžale d. d., Napredek d. d. I lomzale. Za sodelovanje se zahvaljujemo tudi ravnateljic ama OŠ Rodica in OŠ Domžale ter ravnatelju OŠ Venclja Perka, družinama Lunar iz Bišc", posebna zahvala pri izvedbi javne prireditve ob zaključku tabora pa gre članom glasbene skupine KONTRA-IIANI Bela Somi - Gezi s harmoniko in Dušanu Železnikarju - Duki s kitaro. ŠTUDENTSKI KLUB DOMŽALE Ekološko raziskovalni tabor Občine Domžale za učence osnovnih šol OŠ Rodica je od 16. do 19. junija 1998 organizirala ekološko raziskovalni tabor na Ljubelju. Udeležilo se ga je 23 nadarjenih učencev in učenk 7. in 8. razredov z različnih šol naše občine - 2 iz OŠ Trzin, po 3 z OŠ Rodica, z OŠ Dob, OŠ Preserje pri Radomljah in z OŠ Janka Kersnika, 4 z OŠ Domžale in 5 z OŠ Venclja Perka. Otroci so bili nastanjeni v hotelu Ljubelj, katerega upravlja Majčev dvor. Prilazno osebje je skrbelo za dobro počutje vseh udeležencev tabora. Okolica Ljubelja je nudila obilo priložnosti za 4-dnevno raziskovalno delo, katerega so vodile učiteljice naše šole in zunanji sodelavci. V Tržiču so si Učenci ogledali staro mestno jedro, Kurnikovo domačijo in razstavo Lovci mamutov. V Dovžanovi soteski so proučevali paleozoitske kamenine in fosile. Raziskovali so gozdni eko sistem in pokrajinsko ekološke značilnosti melišč v okolici Ljubelja. V zgodovinski delavnici so obravnavali paleontob-ško dediščino, stare obrti v Tržiču in ta- borišče Ljubelj. Izvedeni sta bili tudi delavnica o zasvojenosti in likovna delavnica. Dopoldneve smo izrabili za planinske pohode skozi Bornove predore na Prevalu in na stari ljubeljski mejni prelaz. Ogledali smo si Antonov rov v Šentan-skem rudniku živega srebra v Podljube-Iju, ki je izdolben v apnenčeve sklade Be-gunjiščice in Tominčev slap. Večeri so bili namenjeni predavanjem o varni hoji v gore, ogledu diapozit ivov gorskega sveta, druženju, sprostitvi, petju in zabavi. O vseh zanimivostih z raziskovalnega tabora so učene i pripravili bilten. Predstavitev bo na naši šoli v začetku sep-lemljra in nanj ste vabljeni vsi, ki vas de-b tabora zanima. Kljub temu da so bili na talioru učenci z različnih šol, ki se prej niso poznali, so se med seboj lepo ujeli in dobro opravili svoje deb. Navdih jim je bila čudovita okolica Ljubelja. ANICA ČRNE IVKOVIČ OŠ Rodita GRADBENA SEZONA NA VIŠKU Več varnosti za kolesarje in pešce Poletje in jesen sta najprimernejša letna časa za gradbince, ki Začetni del Prešernove ulice v Radomljah je dobil novo preobleko, saj je bila zaradi zelo poškodovanega cestišča nujno potrebna. Pre-plaščena cesta zagotavlja več prometne varnosti pa tudi vprašanje, kdaj bosta z asfaltom povezana Radomlje in bližnje Turnše, da o zelo želenem asfaltnem traku do Doba ne pišemo posebej. tudi v naši občini hitijo, da bi uresničili čim več komunalnih investicij, ki so našle mesto v letošnjem proračunu. Na osnovi javnih razpisov, ki jih v okviru občine vodi posebna komisija, izbrani naju godnejši ponudniki modernizirajo naše ceste in ulice, gradijo kanalizacijska in vodovodna omrežja, asfaltirajo pločnike in kolesarske steze, urejajo javno razsvetljavo, gradijo mostove in še kaj bi se našlo. Ko sva tokrat iskala investicije, ki trenutno potekajo, sva sez g. Primožem Tonklijem odločila, da vam predstaviva naslednje investicije: • •• Koliška ulica na Viru je pogosl gost v Slamniku, saj jo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev obnavljajo in ob njej urejajo hodnik za pešce in kolesarje v posameznih fazah. Tokrat je na vrsti njen zadnji del, ki bo tudi na tem območju zagotovil večjo varnost zlasti za kolesarje in pešce. Na fotografiji pa se lahko prepričate, da so ob rekonstrukciji ceste zamenjali tudi vodovodne cevi ob njej. (slika spodaj) V občini imamo kar nekaj Dobrav. Danes smo se ustavili ob tistih na Sveti Trojici, kakor imenujejo del tega naselja, ki se ob znamenju na začetku klanca proti cerkvi odcepi levo. Skoraj kilometer dolg asfaltni trak z urejenimi izogibališči je letošnje poletje omogočil, da bo okolica že sedaj zelo lepo urejenih stanovanjskih hiš in vikendov v prihodnje še prijetnejša. Novo preobleko je dobila tudi Krakovska cesta v Domžalah, ob kateri je urejen tudi hodnik za pešce in kolesarje. Besedilo: V. V, FOTO R T. Včasih tudi pohvalimo Popravljen most V lični brošuri, ki so jo člani PGD Pšata-Dragomelj in KS Dragomelj-Pšata pripravili ob 75-letnici gasilskega društva, smo zasledili tudi fotografijo zelo »zde-lanega« mostu na Pšati, pod fotografijo katerega se je avtor fotografije vprašal: »Ali bom dočakal 100 let?« Kot kaže spodnja fotografija, je most popravljen. Na pobudo KS Dragomelj-Pšata so za to poskrbele pristojne službe Občine Domžak* in lako zdaj zanesljivo lahko re C orno, Ha bo most rjočakal še vetiko let. Ker smo prepričani, da je v naši občini še marsikaj, kar bi lahko pohvalili, pa morda ne opazimo (tudi popravljenega mostu ne bi, če nas nanj ne bi ljubeznivo opozoril naš lektor), ste na vrsti vi. Pokličite, drugo bonw naredili mi! V. VOJSKA IZ KRONIKE OBČINSKEGA KOMUNALNEGA NADZORNIKA Bodo opozorila kdaj zalegla? Komunalnemu nadzorniku Občine Domžale, g. Alešu Kerinu, nikoli ne zmanjka dela. Za to poskrbijo neodgovorni občani, ki odlagajo odpadke, kamor pač pride, puščajo svoje odslužene jeklene konjičke na zanje povsem neprimernih mestih, ne skrbijo za svoje pasje prijatelje, ki se brez nadzorstva potikajo okoli in onesnažujejo okolico, najde pa tudi vrsto drugih nepravilnosti, ki jih prepoveduje pristojni občinski odlok. V današnjem kotičku predstavljamo dve nepravilnosti, •V - V V--'-- ' Nasutje zemlje na del asfaltirane ceste Brezje-Rača ne le, da kazi okolico, temveč predstavlja veliko prometno nevarnost - zlasti v dežju. od katerih prva (navoz zemlje na zemljišče) predstavlja tudi prometno nevarnost, na drugega pa opozarjamo predvsem zato, ker je občina Domžale v letošnjem proračunu - v okviru Stanovanjskega sklada - zagotovila tudi finančna sredstva za sofinanciranje urejanja fasad. Mnoge fasade starejših hiš kazijo podobo naših urejenih naselij, zato naj bi tudi ugodno kreditiranje za obnovo teh pomenilo prispevek občine, zlasti pa lastnikov fasad k lepšemu videzu naših krajev. Tekst: V, Foto: A. K. Nekoč prijeten dom, ki še danes ohranja značilnosti nekdanjih kmečkih hiš, propada in ni v ponos vasi Brezje - enemu izmed lepo urejenih naselij v naši občini. /lamnik Domžale Veteranski prapor na Triglavu Tudi letos je izpred vadbenega centra Slovenske vojske na Pokljuki v petek, 10. julija ob b. uri, krenilo na spominski pohod na Triglav - slovenski simbol - veliko poho-dnikov planincev, ki so se udeležili trinajste simbolno spominske rekreacijsko družabne in kulturne prireditve, imenovane »Triglavska akcija 98«. Tradicionalnega planinskega pohoda, ki so ga ponovno skupno organizirali ZZB NOV združenje SEVER, Združenje veteranov vojne za Slovenijo in Združenje slovenskih častnikov, se je letos udeležilo Se večje število ljubiteljev gora in pohodništva kot lansko leto. Tudi vreme nam je bilo izredno naklonjeno, tako da je večina pohodnikov že v petek, 10. julija, osvojila najvišji vrh naše države v lepem sončnem vremenu. Domžalski veterani vojne za Slovenijo smo s seboj na vrh Triglava ponesli svoj veteranski prapor, ki smo ga razvili lansko leto, ob Dnevu državnosti 25. juniju, ob pomniku samostojno- sti naše države v Dobu pri Domžalah. V kroniki našega združenja bo ostalo zapisano, da smo prapor Območnega odbora ZWS Domžale prvič ponesli na Triglav naslednji veterani vojne za Slovenijo: Dominik Grmek, )anez Kušar, Bine Kladnik, Darko Erhard, Dušan Grošelj, Miroslav Konjar, Silvo Resnik, Matjaž Lukan ter spremljevalca Darinka Grmek in Klemen Konjar. Kljub utrujenosti pa je bilo pri vseh udeležencih pohoda čutiti posebno veselje in ponos, ki smo ga doživljali ob plapolanju našega prapora in slovenske zastave na vrhu našega očaka. Posebno svečano dejanje so izvedli veterani vojne za Slovenijo iz občin Radovljica-lesenice, ki so razvili svoj veteranski prapor prav na vrhu Triglava, na katerega je bila prvič prinesena slovenska zastava 2. avgusta 1944 leta. Takrat jo je prinesla partizanska patrulja, katere udeleženka, ga. Vlasta, je biia z nami tudi letos po 54 letih. Ob Aljaževem stolpu je tudi nastal posnetek odprave domžalskih veteranov s praporom ZVVS. Ob drhtečih glasovih pevcev so zapete partizanske pesmi globoko segle v dušo vsem prisotnim, pri tem smo občutili neponovljive in ponosne občutke, srečo in zadovoljstvo. Stalni udeleženec pohoda je seveda tudi predsednik države g. Milan Kučan, z njim smo se letos srečali v steni na smeri Mali Triglav-Kredarica. Kljub omejenemu gibanju v steni smo izkoristili čas za stisk rok ter pozdravne besede, ki jih planincem ne sme manjkati, pa čeprav kdaj kdo lovi sapo, se drži z obema rokama za kline ali vrv ipd. Na Kredarici je bila popoldan krajša slovesnost, na nji so veterani vojne za Slovenijo iz občin Rark)vljica-)ese-nice izvedli simbolno veteransko dejanje s kulturnim programom. Pohoda so se udeležili tudi člani OO ZB NOB iz Domžal: Marko Gosar, Tone Korelc, Ivan Nastran in Ivan Ložar, ki je bil dosedaj že štiriinštiridesetič na Triglavu, tokrat s svojim vnukom lb-let-nim Andražem Ravnikarjem, ki mu je bil to prvi vzpon na Triglav. V Triglavskem domu na Kredarici smo prenočili, naslednji dan, v soboto, 11. junija, pa smo se že zgodaj zjutraj napotili s Kredarice, vsak s svojim tempom do Pokljuke, kjer smo se ob 14. uri skupno udeležili zaključne svečanosti pri Šport hotelu, na kateri se je zbralo več tisoč Slovenk in Slovencev. V slavnostnem in kulturnem delu zaključne prireditve, ki je bila posve- čena Triglavu kot slovenskemu simlx>-lu, NOB in partizanskim patruljam, ki so se v času NOB povzpele na Triglav, 55-letnici ustanovitve VII. SNOB Franceta Prešerna in 55-letnici ustanovitve Triglavske - 31. divizije, so sodelovali: Partizanski pevski zbor, Orkester slovenske vojske, recitatorji - igralci, Alpski kvintet, Miha Dovžan - < itro in ložica Kališnik - pevka idr. Slavnostni govornik na osrednji proslavi je bil tokrat obrambni minister RS g. Alojz Krapež. Ob bok praporom OO ZB NOV ki so krasili prizorišče prireditve na Pokljuki, pa je tokrat stopilo tudi nekaj praporov Združenj veteranov vojne za Slovenijo, med njimi tudi naš, iz Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo iz Domžal. Za spomin na 13. spominski pohod na Triglav je vsak udeleženec prejel spominsko majico 13. pohoda na Triglav, spominsko majico veteranov vojne za Slovenijo, spominsko kapo in priponko, vadbeni center Slovenske vojske na Pokljuki pa je po prihodu s Triglava vsem udeležencem zagotovil kosilo. Ob koncu tega dokumentarnega zapisa pa povabilo vsem članom ZVVS Domžale, da se v prihodnjem letu še v večjem številu udeležimo 14. pohoda na Triglav, ki bo zadnji v tem tisočletju. Zato bo še posebej slovesno in zanimivo. DOMINIK GRMEK NADA NEKREP (3) S poti po čudoviti Škotski V Aberdeenu sva se zadržala samo en dan, saj se nama je mudilo v Inverness, središče škotskega Višavja. Nizko pokrajino je zamenjal hribovit svet, prekrit s preprogo vijolično obarvanega resja in drugega nizkega rastja, dreves je bilo malo, posestva so bila redka - to je bilo zares pravo kraljestvo ovac! Iz Invernessa sva se odpravila na enodnevno potepanje do jezera Lochness, ki ga zamudi res zelo malo obiskovalcev, in ni nama bilo žal, saj sva po neobetajoči jutranji megli Inverness, središče škotskega višavja dočakala prekrasen sončen dan. Jezero Lochness, (ne)sojeno prebivališče prijazne pošasti Nessie, je s svojo dolžino (okrog 40 km) preseglo vsa najina pričakovanja. Predstavlja največji rezervoar sladke vode na Škotskem in je del Kaledonskega kanala, ki deželo počez »prereže« z verigo jezer. Nessie sva videla v tisoč in eni podobi že v predstavitvi turističnega centra, ki se nama je zdel prav prijetno neumen (vendar je s trumo turistov, ki ga vsak dan navdušeni obiščejo, gotovo dosegel svoj namen), tako da sva povsem verjela, da ta mala pošast dejansko jE in je nisva več iskala v jezeru. Razvaline gradu Urquhart in obisk destilirnice viskija Glen Ord v Višavju so zapolnili drugi del enega redkih »organiziranih« dnevov in naslednji dan sva spet lahkotno nadaljevala »po popotniško«. Pot naju je vodila do najbolj severnega mesta Thurso, kjer sva se vkrcala na trajekt in po dveurni vožnji prispela v Stro-mness na otočju Orknev; tega sva si najbolj želela obiskati in je bil ena od poslastic najinega potovanja. Otočje Orknev sestavlja kar 67 otokov, od katerih je večina otočkov, poseljenih pa je samo slaba četrtina. Rodovitna zemlja, nastala na de-vonskem rdečem peščenjaku, in milo podnebje sta poskrbela za to, da si prebivalci služijo vsakdanji kruh = zavarovalnica triglav, d.d. o' Območna enota Ljubljana VABIMO učence osnovnih šol ŽIVLJENJSKI KROG s področja Mestne občine Ljubljana in občin: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dol, Domžale, Grosuplje, Kamnik, Horjul - Polhov Gradec, Ig, Ivančna Gorica, Litija, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Ribnica, Škofljica, Vodice, Velike Lašče in Vrhnika, da sodelujejo v natečaju ZA IZBOR NAJZANIMIVEJŠIH LIKOVNIH IZDELKOV NA TEMO ZAVAROVALNICA TRIGLAV - ŠOLSKO NEZGODNO ZAVAROVANJE Vaše ilustracije pričakujemo do vključno 10. oktobra 1998, na naslov Zavarovalnica Triglav, d.d., Območna enota Ljubljana, Miklošičeva 10, Ljubljana, s pripisom "za javni natečaj Zavarovalnice Triglav". Informacije o podrobnostih in pogojih natečaja dobite na vseh naših prodajnih mestih in v šolah. Privlačne nagrade za šole in posameznike! še vedno zelo tradicionalno - s kmetovanjem in ribištvom, čeprav je zelo pomembna tudi industrija olja. Ledeniki so za seboj pustili s polji pastelnih barv in živozelenimi pašniki tapecirano pokrajino, popestreno z močvirji in sladkovodnimi jezerci, ki so pravi balzam za dušo; če si pa za prevozno sredstvo izbereš nadvse primerno kolo, tako kot midva, tudi za telo. Izjema so samo mogočne strme pečine najjužnejšega otoka Hoy, v imenu katerega te pozdravi »Old man of Hoy«, 137 metrov visok kamniti orjak, ki se mogočno vzpenja v nebo, ko te trajekt po kaki uri vožnje pripelje mimo. Pečine so pravi raj za morske ptice in ne glede na muhasto vreme, ki si na otočju res zasluži tako ime, je tu vedno živahno. Kljub pestri in raznobarvni vegetaciji bi gozdove v pravem pomenu besede na otočju zaman iskali. Sem in tja sicer stoji kakšen osamljen predstavnik svoje vrste, več dreves pa baje na otočju nikoli ni bilo. Glavni gradbeni material je bil torej izključno kamen, na-plavljen les pa je bil izredno dragocen. In je še danes. Prav prijetno je namreč poslušati, s kakšnim ponosom domačini govorijo o drevesih na svoji zemlji. Glavno mesto Kirk-vvall premore eno samo drevo, ki je po naših merilih sicer bolj podobno drevescu, a te vseeno navduši, če ne drugače zaradi svojega zveneče- ga imena: The Big Tree (Veliko drevo). Po dveh urah slikovite vožnje s trajektom sva se torej izkrcala v pristanišču Stromness, majhnem mestecu z eno samo glavno uličko, ki se ovija okrog in okrog zaliva in jo na obeh straneh obdajajo v nor-manskem slogu sezidane sive kamnite hiške; te stojijo tam že dolga desetletja. Vsaka od tistih ob morju ima svoj pomol, na katerem so lepcj vidni sledovi plimovanja, ki je tu precej močnejše kot ob naši obali. Ob prihodu trajekta mestece za kratek čas zaživi in med ribiške ladje ter barkače se za hip pomešajo majhni tovornjaki, ki vsak dan s trajektom pripeljejo robo s celine, redki turistični avtomobili, še redkejši avtomobili domačinov, predvsem pa veliko (večinoma) mlajših turistov, ki si poskušajo zagotoviti sedež na avtobusu, da jih bo popeljal na enodneven izlet po glavnem otoku otočja, imenovanem Main-land. Midva sva ta avtobus zamudila, in ker lokalni avtobusi na določenih progah vozijo le enkrat ali dvakrat na teden, sva vrgla nahrbtnike v turistični center, se odpravila do najbližje izposojevalnice koles in krenila raziskovat. Že po nekaj ki lometrih sva bila vesela, da nama je avtobus odpeljal in sva tako lahko svobodno dihala svež oceanski zrak. Škotsko višavje Jezero Lochness Domžale /lamnik Iz Urada županje: tiskovna konferenca Prihaja delovna jesen Županja Cveta Zalokar Oražem je prvi dan septembra sklicala tiskovno konferenco, prvo po letošnjih dopustih. Po uvodnem pozdravu številnih novinarjev je skupaj z g. Bojanom Arhom, predsednikom Sveta za vzgojo varnost v cestnem prometu, predstavila dejavnosti v Občini Domžale za zagotavljanje varnih poti v šolo v prvih dneh letošnjega šolskega leta, posebno skrb pa namenila ukrepom za zagotovitev večje prometne varnosti v občini, in sicer: UREDITEV SEMAFORJA NA RODICI: predvidoma do 15, oktobra 1998 bo semaforizirano križišče cest na Rodici (proti Mengšu). Vrednost celotne investicije -semafor ter njegova postavilov in montaža - je eca 12 mio SIT PROMETNA UREDITEV CENTRA DOMŽAL: v izdelavi je projekt prometne ureditve centra [Domžal, v katerem bodo preverili sedanjo prometno ureditev in predlagali ustreznejšo. Med predlogi za boljšo prometno ureditev je semaforizacija križišča pred VELE ter proučitev možnosti zmanjšanja Števila prehodov za pešce na Ljubljanski cesti. UREDITEV PARKIRIŠČ ZA ŽELEZNIŠKO POSTAJO V DOMŽALAH: pp pogovoru s Slovenskimi železnicami bomo na območju opuščenih železniških tirov pridobili prepotrebna parkirišča. GRADNJA PLOČNIKA RA-DOMLJE-VOLČJI POTOK: ob velikem angažiranju Občine Domžale ter Krajevne skupnosti Radomlje so bila končno pridobljena vsa potrebna soglasja za odstop zemljišč. Investicija v vrednosti cea 11 mio SIT v dolžini u a 600 m bo predvidoma zaključena do konca letošnjega leta. Županja je predstavila tudi predviden začetek gradnje ATC Krtina, za katero je izdelan projekt PGD in PZI. V objektu ob OŠ Krtina bodo prostori ATC Krtina (avtomatska digitalna telefonska centrala s 480 priključki), v man-sardi pa prostori KS Krtina. Vrednost investicije (objekta) je blizu 18 mio Sil. Predviden pričelok del je 15. septembra 1998, rok izvedbe trije meseci, uporabno dovo ljenje naj bi bilo predvideno pridobljeno do 15. februarja 1999. Sledila je predstavitev gradnje kanalizacijskih omrežijo v občini Domžale, ki je obegala: gradnjo kanalizacije v KS KRTINI (začetek v aprilu 98 v Zgornji Krtini, kjer je že zgrajenih približno 60% fekalnih in meteornih kanalov. V letu 1998 bo uresničenih za 30 mio SIT del. Pripravljene so pogodbe o sofinanciranju); v KS ROVA se bo v septembru pričela gradnja I. faze, ki obsega del od priključka na že obstoječo kanali-acijo do črpališča v vasi, to je zbirni in povratni tlačni vod. Hkrati z gradnjo kanalizacije bodo sanirali vodovod in uredili cesto. Vrednost del v letu 19915 je 11 mio SIT, pričetek pa načrtujejo v septembru 1998, ler KS DRAGOMELJ-PŠATA, kjer pridobivajo še zadnja soglasja za izdajo enotnega gradbenega dovoljenja. Razpis je izveden in za izvajalca izbran VGP Hidrotehnik. Dela se bodo pričela pri čistilni napravi, glavni kanal bo potekal proti naselju Mala Loka. Trenutno je na voljo 18 mo SIT, pričetek del je predviden v jeseni 1998. Za novinarje so bile zelo zanimive informacije o rezultatih glede razpisov posojil za ugodno kreditiranje podjetništva in obrti ter drugega zasebništva, razvoj kmetij in kmetijskih dopolnilnih dejavnosti. Zvedeli pa so tudi, da je bilo za nakup, gradnjo, obnovo, prenovo in revitalizacijo stanovanj razdeljenih: za gradnjo oz. dograditev 32,640.000,00 SIT (61,58%) 19 upravičencem za nakup 11,980,000,00 SIT (22,607,,) 8 upravičencem za prenovo 9,380.000,00 SIT (15,82%) 9 upravičencem. Do konca razpisnega roka za sredstva za obnovo fasad je < )l> čina Domžale prejela 11 vlog, tako da bo'razpis najverjetneje ponovljen, razdeljena pa so bila vsa sredstva za sofinanciranje programov dela z mladimi, obnove kulturnih domov, večjih vzdrževalnih del na športnih objektih ter kul-turnh prireditev in založništva. . Županja je predstavila tudi letošnje POLETNE PRIREDITVE V MESTU DOMŽALE, med njimi so sodelavci radi HIT posebej predstavili SOBOTNO SEjMARIENJE, pred vprašanji novinarjev pa so se ti seznanili še z ETNO FESTIVALOM 98 ter predstavitvijo Občine Domžale v okviru Mihaelovega sejma v Mengšu. Med vprašanji novinarjev jih je bilo največ povezanih z razširitvijo magistralne ceste Depala vas-Črnuče in pridobivanjem zemljišč ter s problemom gadnje poslovno stanovanjskega objekta v KS Trzin. V. V. ŽUPANJIN SPREJEM ZA UDELEŽENCE TABORA »BISTRICA 98« Skupna skrb za okolje Županja Cveta Zalokar Oražem je v začetku avgusta sprejela udeležence Mednarodnega ekološko-reno-vacijskega delovnega tabora »Bistrica 98« in se z njimi zadržala v krajšem pogovoru. Pri predstavitvi Občine Domžale je bil poudarek dan skrbi za okolje, kar naj bi zagotovilo večjo kvaliteto našega življenja. Posebej je županja omenila varovanje okolja v naši občini, ki je bila že predstavljena na enem izmed mednarodih srečanj in je prejela zelo dobre ocene. Vse udeležence tabora je tudi seznanila, da Občina Domžale podrobneje spremlja in analizira njihove ugotovitve v zvezi s kvaliteto Kamniške Bistrice, pohvalila pa je tudi njihovo prizadevno delo pri urejanju igrišč in okolice šol ter so- delovanje z mladimi iz Slovenije. Martin, Uroš in Primož so na kratko predstavili že opravljeno delo, drugi udeleženci pa so županji postavljali tudi zelo zanimiva vprašanja s področja varovanja okolja. Posebej jih je zanimal problem Farme Ihan, višina davkov, ki jih plačujejo podjetja za onesnaževanja okolja, in njihova uporaba, vprašanja pa so se dotikala tudi čisto vsakdanjih zadev, kot je pomanjkanje kolesarskih stez v mestu in njegovi okolici. Županja se je mladim članom tabora za njihovo štirinajstdnevno prostovoljno delo zahvalila ter jim v spomin na obiske občine podarila knjigo O) TA SLAMNIK in jih povabila, da še kdaj obiščejo našo občino. V. Javna zahvala I. septembra I9'.)8 smo v Občini I lomžale pospremili v šole blizu 3600 Šolarjev. S skupnimi morini smo jim in jim bomo skušali zagotovili, da bodo njihovo šolske poti vame. To je bilo zlasti pomembno prve dni letošnjega šolskega leta, zato se iskreno zahvaljujeva prav vsem, ki so sodelovali v akciji za VARNE ŠOLSKE POTI. Predvsem iskreno hvala vsem prostovoljcem (ZŠAM in gasilska društva ter KS), Policijski postaji Domžale, osnovnim šolam, radiu lili ter vsem, ki so kakorkoli prispevali, da je akcija v naši občini uspela. VSEM ŠOLARJEM PA SREČNO IN VARNO VSI LETOŠNJE ŠOLSKO 1110! Cveta Zalokar Oražem, županja Občine Domžale Bojan Arh, predsednik Sveta za varnost in vzgojo v cestnem prometu OBČNA ZAGOTOVILA FINANČNE STIMULACIJ Za varovanje okolja, obnovo uličnih tabel in CRPOV Razdeljeni krediti za podjetništvo, obrt in kmetijstvo Občina Domžale je tudi v proračunu za leto 1998 zagotovila sredstva za ugodno kreditiranje podjetništva, obrti, turizma in kmetijstva. Tako sta bila v mesecu maju objavljena razpisa za ugodno kreditiranje podjetništva in obrti ter drugega zasebništva v občini Domžale in tudi razpis posojil za razvoj kmetij in kmetijskih dopolnilnih dejavnosti. Posojila za ugodno kreditiranje podjetništva in obrti ter drugega zasebništva so bila v sodelovanju z LB Banko Domžale razpisana v višini 302 mio SIT po obrestni meri TOM+2,75%, z dobo vračanja 4 leta. Posojila so bila namenjena za: • uvajanje oz. nadomeščanje proizvodnje ali izdelkov, ki odpravljajo obremenjevanje okolja; • izdelavo različne dokumentacije zahtevanih projektov in aktivnosti; • nakup nove in generalno obnovljene opreme in nadomestnih delov za popravilo opreme, • nakup, urejanje in opremljanje zemljišč ter pridobivanje dokumentacije za gradnjo fx>-slovnih prostorov; • nakup, gradnjo, prenos oz. adaptacijo poslovnih prostorov; • nakup patentov in blagovnih znamk za opravljanje dejavnosti; • pospeševanje turizma v občini. Pri dodelitvi posojil so bili prednostno upoštevani prosilci, ki odpirajo nova delovna mesta, opravljajo dejavnosti, ki dajejo učinkovite ekonomske učinke, so izvozno usmerjene oz. nadomeščajo uvoz, uvajajo sodoben, tehnološki in ekološki neoporečen, energetsko varčen delovni proces, posojila pa so bila namenjena tudi prosilcem dejavnosti na področju medicine, ki uvajajo nove metode diagnostike in zdravljenja z nakupom nove in zamenjavo stare opreme. Od 93 podjetnikov, obrtnikov in drugih zasebnikov, ki so se prijavili z zahtevki v višini 1.007 mio SIT, so bili krediti podeljeni 77 prosilcem, 16 prosilcev pa je bilo odklonjenih, največkrat zaradi nepopolne ali nepravočasne vloge. Najnižje posojilo je znašalo 045 mio SIT, najvišje 25,0 mio SIT, povprečna višina odobrenega kredita znaša 3,9 mio SIT. Posojila so bila prednostno podeljena za nakup proizvodnih strojev, gradnjo pro-izvodno-poslovnih objektov ter nakupe zemljišč. Prosilci bodo na osnovi teh posojil zagotovili več kot 100 novih delovnih mest. Za razvoj kmetij in kmetijskih dopolnilnih dejavnosti v Občini Domžale je bilo v sodelovanju z LB Banko Domžale, d. d., razpisano posojilo v višini 29,0 mio SIT po obrestni meri TOM+2,50% in z dobo vračanja 5 let. Krediti so bili namenjeni za: • gradnjo in adaptacijo kmetijskih proizvodnih in pomožnih objektov ter prostorov za dopolnilno dejavnost na kmetijah nakup opreme, ki se vgrajuje v kmetijske proizvodne objekte in za dopolnilno dejavnost na kmetijah, nakup kmetijske mehanizacije, kmetijskih zemljišč, specialne mehanizacije za vdrže-vanje kmetijskih infrastrukturnih objektov in naprav ter nakup računalniške opreme za namene kmetijskega planiranja in računovodstva, za nakup plemenske živine visoke kakovosti. Na razpis se je v roku prijavilo 7 prosilcev z zahtevki v višini 5,6 mio SEE Podeljenih je bilo 6 posojil v skupnem znesku 14,6 mio SIT, enemu prosilcu posojilo ni bilo odobreno zaradi nepopolne dokumentacije. Zneski odobrenih posojil so bili določeni med 1,2 mio SIT in 3,0 mio SET, povprečna višina odobrenega posojila pa je znašala 24 mjo SIT. Posojila so namenjena nakupu kmetijske mehanizacije in adaptaciji oz. izgradnji gospodarskih poslopij. Glede razlike med odobrenimi in razpoložljivimi sredstvi kredita v višini 14/4 mio SIT je bil objavljen ponoven razpis. O njegovih rezultatih bomo bralce seznanili v prihodnji številki SLAMNIKA. V. V. V proračunu Občine Domžale so zagotovljena tudi finančna sredstva za sofinanciranje programov s področja varovanja okolja, ki jih v okviru svojih de-javosti pripravljajo krajevne skupnosti. V ta namen je bilo v Proračunu občine Domžale za leto 1998 zagotovljena 2 mio SIT. Za varovanje okolja Na javno povabilo Občine Domžale so se s svojimi programi prijavile vse krajevne skupnosti. Njihovi programi so zelo obsežni in zajemajo različna področja varovanja okolja, občina pa bo s svojimi sredstvi le v manjši meri lahko pomagala, da bodo predlagani programi realizirani. Glede na izkušnje iz prejšnjih let Občina Domžale ugotavlja, da so bili programi s tega področja v celoti uresničeni, za to pa so KS zagotovile del svojih sredstev, kar precejšnji del programov pa je bil realiziran tudi s prostovoljnim delom, v katerem so sodelovala različna društva. V letošnjih programih krajevne skupnosti največ skrbi namenjajo: - sanaciji manjših črnih odlagališč, - urejanju kolesarskih in peš poti (npr. ob Kamniški Bistrici), počivališč, avtobusnih postaj, postajališč, parkov, namestitvi novih klopi v parkih, opozorilnih tabel in košev za smeti, - ozelenitvi posameznih površin, - vzdrževanju in barvanju zaščitnih mostovnih in drugih ograj - urejanje TRIM stez, - drugih manjših posegov, ki za-gotavljao lepše okolje Za obnovo uličnih tabel Na osnovi javnega povabila, na katerega se je prijavila večina krajevnih skupnosti, so bila v juliju KS iz proračna razdeljena finančna sredstva za obnovo dosedanjih uličnh tabel ter nakup novih v skupni višini 500.000,00 SIT. Za celostni razvoj podeželja in obnovo vasi V proračunu občine Domžale je 630.000,00 SIT nepovratnih sredstev, namenjenih tudi za sofinanciranje dejavnosti celostnega razvoja podeželja in obnovo vasi. Na osnovi javnega povabila se je za omenjena sredstva prijavilo osem interesentov, večina z območij, ki so z republiškim zakonom določena kot demografska območja. Finančna sredstva so bila razdeljena sedmim prosilcem, ki bodo z njimi sofinancirali naslednje dejavnosti: pospeševanje razvoja dopolnilnih dejavnosti (kmetije odprtih vrat, sušenje sadja, gradnja objektov za dopolnilne dejavnosti), obnova starejših objektov (kozo lec, kašča), urejanje infrastrukture (izboljšanje cestnih povezav do domačij) urejanje okolice objektov. V. V. Iskrena hvala V prvih dneh letošnjega šolskega leta za varnost šolarjev na območju Krajevne skupnosti Dragomelj-Pšata skrbijo tudi starejši člani Prostovoljnega gasilskega društva Pšata-Dragomelj. Iskrena hvala za pomoč, tako vodstvu društva kot vsem članom, ki pomagajo, da naši šolarji, katerim želimo srečno pot vse dni v šolskem letu, hodijo po varnih šolskih poteh. Svet KS Dragomelj-Pšata /lamnik Domžale NAJVEČJA PA TUDI NAJMANJŠA KRAJEVNA SKUPNOST G. Milan Šinkovec, predsednik Sveta KS Rova Med 14 dosedanjimi krajevnimi skupnostmi v Občini Domžale, po ustanovitvi Občine Trzin jih bo le 13, je Krajevna skupnost Rova nekaj posebnega. Po površini je namreč največja, po številu prebivalstva pa najmanjša, saj v njej živi manj kot 500 prebivalcev. Daljše prometne povezave, višje število naselij in večja oddaljenost od centra pa s seboj prinašajo specifične probleme, o katerih sem se pogovarjala z g. Milanom Šinkovcem, predsednikom Sveta Krajevne skupnosti Rova. Kateri so največji problemi? Glede na to, da smo površinsko največja in raztresena krajevna skupnost, so največji problemi nezadostno razvita komunalna infrastruktura. Kako ocenjujete razvoj KS v zadnjih letih ter katere so največje pridobitve? V zadnjih letih je krajevna skupnost s pomočjo samoprispevka asfaltirala lokalne ceste in dobila povezavo s sosednjo oMno Lukovica. Kaj najbolj pogrešate? Vse vasi in zaselki v naši krajevni skupnosti še nimajo zdrave pitne vode, v nekaterih vaseh pa je občasno primanjkuje, tako da jo je treba voziti z gasilskim avtomobilom. Prav tako imamo vasi, ki nimajo javne razsvetljave. Skozi vas Rova je cesta zelo dotrajana in brez pločnika, zato zelo pogrešamo dobro cesto, kolesarsko stezo in pločnik, zlasti za varno pot otrok do šole. Kaj je za KS Rova v letu 1998 najpomembnejše? V letu 1998 je za našo KS najpomembnejši pričetek gradnje kanalizacije in rekonstrukcije ceste skozi Rova. Katere so najpomembnejše naloge v prihodnjih dveh, treh letih? V prihodnjih letih bodo v KS na prvem mestu nadaljevanje gradnje kanalizacije, razširitev ceste skozi Rovo, obnova mostu čez Rovščico, zagotovitev zdrave pitne vode za vse vasi in zaselke, gradnja kolesarske steze in pločnika ter ureditev javne razsvetljave v vseh vaseh. Kako ocenjujete delo Sveta KS? Svet Krajevne skupnosti Rova sicer šteje sedem članov, ki zastopajo vse vasi. Imamo redne seje, katerih se člani polnoštevilno udeležujejo. Na seiah sodelujeta tudi obe svetnici Občinskega sveta občine Domžale iz naše KS. Katera društva delujejo v KS in kako ocenjujete njihovo sodelovanje s Svetom KS? V KS zelo uspešno delujeta gasilsko društvo in turistično kulturno društvo. Sodelovanje je zgledno. Se po vašem mnenju krajani dovolj vključujejo v delo KS in kje bi lahko bilo več njihovega sodelovanja? Krajani kažejo zanimanje za delo KS in tudi za probleme območja, na katerem živijo. Zato se tudi obračajo na svet KS s prošnjami in pobudami za reševanje posameznih zadev. Kako ocenjujete sodelovanje s sosednjimi KS in občino Domžale? Sodelovanje s sosednjimi KS je dobro. Glede na že omenjeno nerazvitost komunalne infrastrukture menimo, da se za razvoj tega področja v naši KS namenja premalo finančnih sredstev in se posamezne zadeve prepočasi rešujejo. Krajani to občutijo in svoje nezadovoljstvo prenašajo tudi na Svet KS Rova. Kaj bi še radi sporočili krajanom? Pričakujemo, da bo letos zgrajena vsaj prva stopnja kanalizacije. Ob tem prosim krajane, da z razumevanjem sprejmemo vse morebitne težave in zastoje, ki bodo nastali ob gradnji kanalizacije in ceste. Hvala. V. VOJSKA Mladi, skala, počitnice Pridige slovenskih ordinarijev so bile skrbno analizirane: medtem ko naj bi se mariborski in koprski škof zanašala ali sklicevala zlasti na Marijino pomoč v narodovih težavah, je ljubljanski nadškof poudaril, da bi se morali kristjani bolj angažirati v javnosti in se ne utapljati v zasebnosti, kar da je ostali-na oziroma posledica totalitarnega sistema. Sicer pa, kako naj nx)derni človek še pristaja na vnebovzetje Božje Matere Marije s telesom in dušo vred? Na to vprašanje ne želimo odgovarjati, da pri Bogu ni nič nemogoče, ampak se za spremembo vprašajnxo dm-gače. Vsi vemo, da je naš prostor tri-razsežnosten (dolžina, širina in višina), vse v nekakšni »podvrženosti« času, za katerega še nikomur doslej ni uspelo odgovoriti, kaj je, čas namreč. Za Boga kot predvzrok vsega stvarstva vsi priznavamo, če se odločimo za njegov obstoj in torej vanj vem jemo, cia je nečasovno, zunajčasno bitje, ker bi bil sicer podvržen staranju in bi torej ne bil Bog. Vendar popjeirno, da nikjer ni zapi- sano, da ne obstaja v neizmernem ve-soljstvu tudi večrazsežnosten prostor. Če izhajamo iz f)refxostegj primera: v našem, to je 3-razsežnostnem prosto-m ne moremo desne rokavice natakniti na levo roko tako, da bi se ji ta, torej rokavica roki, popolnoma prilegala. V 4-razsežnostnem prostom bi to lahko storili. Skratka: vesolje je večje od človeka, in tu mejramo računati na še neodkrite skrivnosti. Sicer pa je, kakor je nekdo dejal, lažje sprejeti tezo o vnebovzetju kakor gromke Ijesede: človek, zavedaj se, cii si prah in da se v prah povrneš. Tudi človeška ljubezen je neprera-čunljiva in nepredvidljiva in moramo vanjo enostavno verovati, da »skoz« pridemo. Tudi za dogmo o Marijinem vnebovzetju se moramo ali odločiti ali pa tudi ne: vsem in vsakomur po eno vprašanje, s katerim ne moremo opraviti takole »pod roko«, če smo razmišljajoči ljudje. Na vprašanje, zastavljeno v naslovu, naj si bralec poskuša odgovoriti sam. IVAN KEPIC Meseca maja smo vas pri Projektu SKALA povabili, da skupaj preživimo nekaj julijskih dni, danes pa vam bi radi povedali, kako smo se takrat imeli. V ponedeljek, 6. julija 1998, ob 10. uri dopoldan je Bus veselja poiskal svoj prostor na makadamskem parkirišču fX)leg Veleblagovnice. Takoj sta bila zraven dva fantiča in radovedno kukala skozi zadnja vrata v Bus. Ne, med šolskim letom nista bila redna obiskovalca, sta pa slišala, da bo ta teden avtobus v Domžalah in sta prišla pogledat. Takoj sta prijela za ročke in veselo začela pošiljati žogico od enega do drugega gola. Animatorji smo nekaj časa čakali, nato pa smo se malo sprehodili po Domžalah in se vrnili v družbi mladostnikov, ki so malce dlje poležali, sedaj bi pa radi pregnali dolg- čas. Skupaj ga bomo zagotovo, saj se na Busu in okoli njega vedno kaj dogaja. Po začetnem ogrevanju z nogometom na in poleg Busa smo preskusili svoje spretnosti v izdelovanju usnjenih mošnjičkov in denarnic ter se pripravljali na jeffov prihod. )ef f je en mladenič, s katerim se dopisuje naš civilnik Igor in letos sta se dogovorila, da se spoznata tudi osebno. Vendar se jef f v tujini, bolj slabo znajde, zato smo mu mi malce pomagali. Tako smo zaklenili avtobus in šli na železniško postajo pričakat ]ef fa. Nihče od nas ga še ni videl, tudi Igor ga je videl le na sliki. Na srečo večjih težav nismo imeli, kajti )ef f je prišel »oprtan« z veliko potovalko, izgubljeno se je oziral naokrog in na obrazu se je videlo, da prihaja naravnost iz Amerike. Veselo smo se pozdravili, pogovor je stekel, prijateljstvo je bilo sklenjeno. Prijazni gospod postajni načelnik pa nam je razložil še železniške poti, pomen lučk na njegovi komandni mizi in še marsikaj zanimivega. Obiskali smo tudi banko in pošto, kajti |eff je |X)treboval tolarje in želel je poklicati svoje starše, da jim pove, da je srečno prispel v Slovenijo in takoj spoznal nove prijatelje. Tako na banki kot ha pošti so nas zelo prijazno sprejeli, na banki so nas celo pogostili s sokom in obdarili s pisali, radirkami in šilčki. Počeli smo še marsikaj. Večkrat nas je zmočil dež, vendar smo se skrili le enkrat, drugače pa to našega navdušenja še malo ni motilo. Izdelovali smo prometne znake, spoznavali njihov pomen, rešili Rudijev test, s katerim je malo potipali, ko liko smo cestno prometno podko vani. Bil je zadovoljen z našim znanjem in dejal, da smemo takoj sesti na kolesa in se preskusiti na poligo nu, ki smo ga malo pred tem postavili. Ravno smo hoteli to storiti, pa sta prišla na obisk gospoda policaja, ki smo ju povabili, da nam kaj povesta o novih prometnih zakonih. Ker je takrat lilo kot iz škafa, smo se hitro nagnetli v avtobus in vrgli eno pravo debato. Kmalu sta se poslovi- la, mi pa smo hitro zajahali naše ko njičke in začeli vijugati med raznimi ovirami, deževnimi kapljami, prometnimi znaki, preluknjati smo morali vodni balon, zadeli gol, podreti skladovnico pločevink in osvojiti cilj. Na domžalskem bazenu smo bili dogovorjeni/ da pridemo plavat, pa nam je hlad in dež načrte prekrižal. Opogumila sta se le dva trenirana plavalca in preskusila svoje vzdržljivosti in toploto vode. Kmalu ju je začelo pošteno zebsti in sta si raje privoščila okusno kosilo v gostilni Repovž. Hvala gospodu Tomažu Repovžu, ker smo smeli zastonj koristiti bazen. Samo res škoda, da se je vreme skazilo. Čas, ki smo ga preživeli z mladimi v Domžalah, je hitro minil, ampak saj se bomo videvali še celo šolsko leto! V času od 16. do 21. julija 1998 pa smo z mladimi iz Domžal, Novih |arš in Eužin živeli kot pravi Indijanci. Tabor smo si postavili v Osilnic i ob Kolpi in vsak dan početi toliko razburljivih stvari, da smo vsak večer kar popadali v spalke. O taboru boste več lahko prebrali v naslednji številki, do takrat pa lepo bodite! BERNARDA VINDIŠAR Zakaj je ravno letošnji Veliki šmaren tako buril duhove, tudi domžalske DOBER DAN, OBČAN Gospod Jože Marolt Zadnji avgustovski dan se je prevešal v večer, ko sem pozvonila na Krakovski 26 v Domžalah. Moj današnji sogovornik, g. Jože Marolt, me je ljubeznivo povabil v skrbno pospravljeno kuhinjo. Na stenah starejše in novejše fotografije, ki pričajo o njegovem življenju, ki je zanimivo, predvsem pa tesno povezano s športom. Je namreč športnik po srcu. Srce je že v mladosti oddal »fuzbalu«, nato pa le posojal posameznim športom, katere je srečeval na svoji pestri življenjski poti. Zato je kar malce nenavadno, da so mu življenjsko pot prekrižali tudi ptiči, majhni ljubki kanarčki. Ampak to je sedanjost, midva pa sva se v prijaznem kramljanju vrnila precej desetletij nazaj. Začetek me je kar ma^e presenetil, saj se je g. jože Marolt rodil leta 1927 na Dolenjskem v Dobrem polju. Pa vendar čisto pravi Dolenjec: ni, saj sta se starša, ko je moj sogovornik dopolnil leto dni, preselila s svojima dvema sinovoma v Trzin in nalo v Mengeš, kjer je obiskoval osnovno šolo in se po koncu te izučil za čevljarja. Kar tri leta je preživel v vojski in se leta 1952 preselil v Domžale. V tedanji obrtni zadrugi je namreč spoznal svojo ženo in se preselil na njen dom. V zakonu sta se jima rodili hčerki Barbara, ki je cvetličarka, in Judita, ki je bila vrsto let odlična košarkarica. Vsaj del ljubezni do športa je zanesljivo podedovala od gospoda Jožeta, ki se je z nogometom srečal še kot »pokovec«, ko je ob robu nogometnega igrišča v Mengšu pobiral žoge, drugi športi pa so prišli kasneje in vsak po svoje vplivali na njegovo življenje. Gimnastika - le za kratko Iz obdobja življenja v Mengšu je tudi njegovo delo v gimnastiki v okviru TVD Partizan Mengeš. Tu je bil načelnik društva in v Mozirju opravil tečaj za vaditelja. Otroci so radi prihajali v telovadnico, »tako smo jih držali skupaj in niso imeli časa, da bi se razpuščeni potikali okoli,« poudarja in se spominja prijetnih uric, ki so se končale ob poroki in odhodu v Domžale. Nogomet - za vedno Ljubezen do nogometa je ostala in g. lože se je vključil v tedanji Nogometni klub Domžale. Največkrat je igral »center halfa«, bil tudi desni ali levi »half«. »Ker sem bolj velik, so me porabili tudi na drugih mestih ekipe NK Domžale, ki je bil tudi član 1. slovenske nogometne lige,« pripoveduje in se spominja dogodkov, povezanih z uvrstitvijo Domžal v 1. ligo, s katerim je povezana prava »drama«. V ligi bi nekateri rajši videli tedanjega Slovana, zato so za zeleno mizo sklenili, da gresta naprej dva. Potem so Domžalča-ni natešč s tedanjo NK Nova Gorica izgubili z 11:1, da bi onemogočili Slovana, končalo pa se je, da so se v prvo ligo uvrstili vsi trije klubi, g. )o žetu pa je ostal grenak občutek, da nogomet ni le dobra igra, ampak še vse kaj drugega... Nogomet je igral skoraj vse svoje življenje, zadnji gol je »zabil« pri 60 letih na tekmi v malem no gometu v hali Komunalnega centra. Z igranjem pri tedanjem NK Domžale so povezani številni lepi trenutki, ko so zmagovali, manj lepi so tisti, povezani s številnimi poškodbami, ki so mu pri- nesle invalidnost. Pogovor o tedanjem nogometu pa je tudi pogovor o doma izdelanih »kopač-kah«, ki jih je popravljal tudi drugim, dokler se je dalo »nabijati štofeljce nanj«, se smeji, ko se spo minja, kako prav mu je prišel čevljarski poklic. Drese? so prali včasih kar v Kamniški Bistrici, ki jim je koristila tudi kot kopalnica, pa še odžejala jih je, saj druge pijače tedaj ni bilo. »Garderob ni bilo, dokler jih nismo naredili sami, prej smo se preoblačili med smrekami,« se smeji in kar malce ganjen prizna: »Nogomet sem imel tako rad, da sem nekoč pred tekmo pospravljal seno na travniku v bližini oddajnika, vmes odigral nogometno tekmo, doma vzel pozabljeno vrv in zvečer srečno pripeljal seno domov.« Nogomet ostaja njegova velika ljubezen, čeprav z njim ni zadovoljen. »NK Domžale ali Tehnik ali BSTali ne vem kaj, je kar malce hud, ker se ime domačega kluba spreminja, bodo ostale v ligi,« pravi in še po ve, da na tekme ne hodi, ker mu je »izpod časti«. Nogomet ni več nogomet, je predvsem denar in to je velika škoda, pravi nekdanji nogometaš, z licenco trenerja 1. lige, ki je med drugim treniral tudi slovensko žensko nogometno reprezentanco in je še danes prepričan, da tudi ženske lahko zelo dobro igrajo nogomet. Kegljanje Koje tudi zaradi fx>škodovanega kolena postal invalid, je aktivno igranje nogometa po več kot desetih letih opustil in se vključil v društvo invalidov, ki je uspešno nastopalo na različnih keglja ških tekmovanjih. Bil je med pobudniki gradnje kegljišča v letu 1956, kar pa ni čudno, saj je njegov dom v bližini Športnega parka, katerega površine se razprostirajo tudi na »naši zemlji«. Ampak o tem človek težko govori, pravi in mimogrede omeni, kako danes premalo •skrbimo za športne objekte, za katere je sam po službeni dolžnosti skrbel več kot deset let. Največ so kegljali kot ekipa, bili dvakrat celiti, najslajši pa je spomin, ko so samo za en kegelj zmagali. Prav ob tej zmagi me mimogrede opomni, da njegov moto ni važno je sodelovati, ne zmagati, saj preveč dobro ve, da je veselje ob zmagi čisto drugačno, zato se je vedno trudil za zmago, ne le za sodelovanje. Balinanje Tudi pri ustanovttvi Balinarskega kluba Domžale je bil moj sogovornik zraven kot eden izmed članov, ki so podpisali ustanovno listino. Stezo za balinanje so naredili sami s svojim delom in kar so »nafehtali«. Balinišče so vzdrževali s prostovoljnim delom in ob tem nameniva kar nekaj besed športnim objektom, za katere se boji, da bodo počasi propadli. Ljudje niso več pripravljeni s prostovoljnim delom prispevati k boljšim športnim pogojem, vse preveč računajo na druge. Sam je najprej vedno poskrbel za streho nad športnimi objekti, potem je šlo vse po vrsti. Redno vzdrževanje omogoča da objekt živi, da di ha s športniki, |x>navlja. Če tega ni, počasi pro pada in g. Jožetu je zelo hudo, ko vidi, da posamezni objekti propadajo. Včasih je zelo rad ba linal, zdaj gre na balinišče le občasno pogledal stare znance pri kartanju, drugače je raje doma med svojimi kanarčki. Društvo za varstvo in vzgojo ptic Gospod |ože Marolt, ki me je spomnil, da se je včasih ukvarjal tudi s konji, o čemer priča vrsta fotografij, je tudi ustanovni član Društva za varstvo in vzgojo ptic Domžale. Lahko se [X)hv,ili z vrsto uspešnih akcij, med katerimi so bile včasih zelo znane razstave ptic in drugih malih živali, če se še dobro spominja, žal mu je, da v življenju ni nikoli zapisoval pomembnejših dogodkov, saj jih je bilo toliko, da se težko spomni vseh, je bilo to leta 1964 ob enem večjih potresov. Ob tem ga vprašam, če ga je davišnji potres prebudil. Ni, mi prizna, ker še kar dobro spim, sicer se pa zaradi neposredne bližine zelo prometnega križišča »tresem« vse dni, se smeji. [Društvo vzgaja in ščiti ptice, z njirn^pa so se predstavljali tudi na tekmovanjih. Ob tem poudarja, kako pomembno je, da v društvu držijo skupaj, da »smo le trije ali štirje, pa gre«. Prijateljevanje s 100 živahnimi kanarčki, za katere je v njegovi odsotnosti poskrbel vnuk, je njegov poslednji hobi, prizna in njegove oči so vedrejše, ko obiščeva te njegove ščebetajoče prijatelje, ki od njega najmanj vsak drug dan zahtevajo kar precej skrbi. Še vedno šport na prvem mestu V prijetnem domu ga velikokrat obišče hčerka |u-dita, ki mu pomaga pri nekaterih vsakdanjih opravilih, vse drugo naredi sam. Najraje skuham kaj, kar lahko počaka, mi pravi in prizna, da je za enega težko skuhati, ampak golaž je ena od jedi, ki jih rad skuha. Ob tem se nehote ustaviva tudi ob skrbi z,i starejše ljudi in moj sogovornik je k.ir m,il< e hud, ko se spomni, kako je vse življenje del svoje plače dajal za dom starejših občanov, danes pa vanj ne mo reš - niti tedaj, ko to želiš ali ko moraš. Pogovarja' va se tudi o Domžalah, o Domžalčanih, ki jih |x> njegovem mnenju skoraj ni več. Vse je novo, novi ljudje, neznani obrazi, vsak s svojimi skrbmi in težavami, s premalo časa zase in za ljudi okoli selx'. Šport ostaja pomemben del njegovega življenja. Nikoli na televiziji ne zamudi športnih prenosov, ki jih je po njegovem mnenju v Sloveniji vse premalo. Pogreša zlasti več nogometa in kar na hitro rx>-ve, kako težko čaka berlinski atletski miting, ki ga ne sme zamuditi. Š|x>rtni pregled gleda dvakrat in je jezen, ko v najbolj napetem trenutku televizija športni prenos prekine z reklamami. S sedanjim nogometom ni zadovoljen. »Za mene je fuzbal vse«, mi še enkrat pove, kot da se boji, da njegove velike ljubezni do nogometa nisem razumela. Pa sem ga razumela, tega zaljubljenca v nogomet, ki je najbrž eden izmed redkih od nas spoznal, da danes nogometa, kot ga je igral sam, ni več. »Nogomet je danes preveč zašel v denar, in to je slabo,« zaključi v.i pogovor in sv.i oh koncu njegove Življenjske poli, /.i katero nikoli ni mislil, da bo tako doig.i, za mišljen pove in se- že vrača v svojo mladost - za no gomet po njegovem boljše čase. Poslovim se, bogatejša za vrsto drobcev spomi-nov iz zgodovine domžalskega nogometa, predvsem pa za spomine g. Jožeta Marolta in njegovo iskreno i/poved o veliki ljul)e/iii mcmh nejše [x>stranske stvari na svetu. Etvala, g. |ože Marolt in srečno! VERA VOJSKA Domžale /lamnik Skavtski tabor IV.-1998 Tabor! Kaj je skavtski tabor? Kaj tam delajo? In čemu tabor? Taka in podobna vprašanja slišimo tako rekoč dnevno. Tabor je naselje v naravi, dovolj oddaljeno od prebivališč ljudi, kjer si skavti z najbolj preprostimi pripomočki uredijo življenje za krajše ali daljše bivanje z določenim dnevnim redom. Ponavadi taborijo pod šotori. Samo ležanje pod šotori pa še ni tabor, čeravno ste dovolj oddaljeni od naselja. Tabor je življenje v naravi, po določenih pravilih in z določenimi cilji. Če gre kdo v gozd in si tam postavi šotor, pod katerim samo spi, se poleg tega morda še sonči in ne dela ves dan ničesar drugega - tega ne moremo in ne smemo imenovati tabor. tabor ima svoj namen, vendar je namenov in načinov več, v glavnem pa je, da skavti i/polnijo in preizkusijo svoja teoretična znanja tudi praktično, da se nudi skavtom vse tisto, kar najbolj potrebujejo za to, da se lahko v poznejšem življenju čim bolj in čim lažje znajdejo ter da si znajo pomagati v vsakem položaju. Koristi tabora so neštete. Prebivanje v naravi, na svežem zraku, kjer je dovolj sonca in vode, skavtom koristi, jim krepi telo ter jih utrjuje proti vremenskim nevšečnostim in drugim nezdravim vplivom. Skavt rte) postaja samo okretnejši in spretnej-ši, ampak tudi samostojnejši. Življenje v taboru zahteva veliko spretnosti, samozatajevanja, in tudi iznajdljivosti. Na taboru se učimo raznih spretnosti, na primer pioneristike, ko ■ ■/// Ljubljanska 70 1230 Domžale Tel.: 713-421 KAJ PRIPRAVLJAMO V CENTRU ZA MLADE? Začelo sc jc novo šolsko leto, (enter z.a mlade pa žc tretje leto pripravlja različne programe za učenec, dijake in študente. Vabimo vas v naslednje dejavnosti: • ASTRONOMSKA DELAVNICA -mentorja Tadej Kokalj in Zoran Arsov • LIKOVNA DELAVNICA -mentorica Estcki Podgoršek • KIPARSKA DELAVNICA IN RISANJE Z OGLJEM mentorica Vesna Bukovec • OKOIJEVARSTVENA DELAVNICA -mentorica Anka Nastran Wcil • FILMSKA DELAVNICA -mentorica Jana llabjan • ANGLEŠKA KONVERZACIJA -mentor Peter Wcil • SKUPINA ZA VZAJEMNO POMOĆ -mentorica Lili Jazbec Delavnice bodo pričele delovati prvi teden v oktobru. Vpis jc možen vsak dan med 7.30 in 15.30, ob sredah pa do 18. ure, oz. po tel.: 713-421, faks: 715-105, c-mail: CZM@SIOLNET. Programska knjižnica jc na voljo na osnovnih šolah, v Knjižnici Domžale in v obeh knjigarnah. Skozi leto pa vas bomo vabili tudi v druge oblike druženja, na kar vas bomo v Slamniku Še posebej opozarjali. harjja, zajtedt Ivarija, spoznavanja živali in rastlin, napredovanja in spreminjanja vremena, ugotavljanja časa, znajdenja v neznanih krajih, kurjenja ognja,... Ppleg vseh teh ima tabor tudi družbene vplive. Na taboru so vsi skavti eno, vsi delajo enako, jedo in spijo. Za vse veljajo enaki predpisi, vsi imajo enakopravne dolžnosti in pravice, kakor tudi odgovornosti. Oblačijo, zabavajo, šalijo se in še marsikaj drugega počnejo vsi enakopravno med seboj. Na taboru se razvijejo prijateljstva, skavti so odvisni sami sebe, pa tudi drug od drugega. Tu ni mamice, ki bi postiljala posteljo, prala perilo in čistila čevje. Na taboru mora to opraviti vsak sam. Na taboru je dana tudi možnost vodstva, da se bolje spozna s svojimi člani ter skupaj občudujejo naravo in Stvarnika. Tako je potekal tudi letošnji tabor izvidnikov in vodnic čete Adam Rav-bar iz Domžal v Lokah pri Mozirju pod naslovom »Sreča na regratovi lučki«. Bivali smo na planetu, imenovanem »Regratova lučka«, kjer za vsako dobro delo zraste lep regrat! rv cvet, za vsako grdobijo pa umazan in bodikast osat in plevel. Tako smo ves čas preživeli v tem duhu, vmes pa smo si poleg rednih dnevnih tabornih opravil še ogledali sosednji planet Savinjski gaj in se v kapelici sv. Valentina udeležili svete maše, ki jo je daroval g. kaplan Miloš. Naslednji dan smo se razkropili po okolici in preživeli noč na prostem, kjer so prišla do veljave prav skavtska iznajdljivost, spretnost, pioneristika, malce »divjega« preživetja ter prvovrstnega doživetja. Po vrnitvi v tabor nam je na vso moč koristila osvežite v hladni Savinji in krajše spoznavanje vožnje s čolnom. V deževnem nedeljskem jutru so nas obiskali starši, se vživeli v naše vloge in se preizkusili v kuhanju, mi pa smo jim pripravili družabne igre. Vrhunec dneva je bila popoldanska sveta maša na prostem, nje so se udeležili starši, sosedje in okoličani ter še skavti od drugod. Po njej so sledile privlačne igre v nogometu, odbojki in lokostrelstvu. Naslednji dan je sledil krajši izlet in kopanje, popoldne pa »malce drugačno« športno tekmovanje. Torek je bil zaznamovan z obiskom sester klaris v Nazarjih; te so nam prijazno postregle s kosilom. Popoldanskega neurja in deževja ni in ni hotelo biti konec, zato se je tabor malce skrajšal. Ob tej priliki bi se lepo zahvalil vsem, ki so pomagali pri pripravi tabora, pomočnikom, roverjem in popotnicam, ki so bili na taboru, prav tako Župnijski Karitas in g. Herletu pri izposoji kombija, g. kaplanu Milošu za ves trud, staršem in prijateljem SKAVTI VABIMO V SVOJE VRSTE Kad raziskuješ, opazuješ, se pogovarjaš, poješ, kuhaš, spo-znavaš vse lepo v naravi in ljudeh...!1 Vse: to in še velike t več nas druži med šolskim letom in tudi med počitnicami, če si star 15 lel in več, fant ali dekle in si rad v veseli družbi, potem je sedaj pravi ('as za pravo odločitev. Skavt inje in skavti stega Žrnohtne žabe Domžale I te vabimo, da se nam pridružiš. Izbiraš lahko med dvema starostnima skupinama: novici,rt; to je priprava na vstop v klan, ki traja eno leto (mladi od 15. do 16, leta) klan (mladi od 16. ck.) 21. leta). Preračunaj, koliko si star, /beri dobro voljo iu /avrti naslednjo telefonsko številko: za novidat 716-579 (Bernarda ali Primož) za klan 721-653 (Blaž). Vabljena si tudi, da / nami praznuješ začetek skavtskega leta, ki bo 4. oktobra I998. Kraj praznovanja je še skrivnost, zagotovo pa te bomo pravočasno obvestili. Seveda ne pozabi povabiti svojih staršev in prijateljev. / veseljem te pričakujemo! domžalski skavti in vsem, ki ste prispevali k realizaciji tabora, LJpam, da smo vsakič, ko smo prižgali taborni ogenj, prižgali tudi ogenj v svojem srcu, ob njem pa smo govorili o bratstvu, ljubezni do bližnji 'ga, čeravno je današnji čas leobu-pno nasprotje. Da bi ta svetloba prišla v sleherno človeško srce, da bi razsvetlila vse temin in vse mračne obraze, da bi ta ogenj ljubezni objel vse. Lep skavtski pozdrav vedno vaš KORAJŽNI ČRIČK TABORJENJE Gorenja Trebuša '98 Desetdnevno taborjenje v Trebu-šah se je pričelo na soparen četrtek v juliju. Bilo je tako zelo vroče in soparno, da je od nas tekel znoj. Naši pogledi so iskali prostor, kjer bi se iahko ohladili. Kmalu smo ugotovili, da blizu tabora teče reka Trebuščka s kristalno mrzlo vodo. Po zgodnjem kosilu se je pričelo čofotanje v vodi. Z njim se je končal prvi dan taborjenja. Za zanimivost lahko omenim spoznavni večer ob ognju, kjer je blestel vod Pijavk s svojo pesmijo »Dvajset ljubic« z drugačno vsebino. Dolgo popevanje v noč je bil vzrok, da smo bili naslednje jutro kupček lenobe. Jutranja telovadba je potekala v počasnem ritmu. Vendar imamo taborniki v sebi veliko moči, tako da smo bili kmalu pri močeh. Resnica je, da smo vso noč prebedeli in da v resnici nismo spali več kot tri ure. Napisati moram, da vodniki za to niso popolnoma nič krivi, saj smo se za ta korak odločili sami in tudi posledice zaspanosti smo sami premagali. Iako smo se po kosilu odpravili na orientacijski pohod. Tekmovanje se ni končalo preveč bleščeče, saj smo našli samo prvo kontrolno točko. V Gorenjih Trebušah smo prvič, tako da ne poznamo bližnjih gc> zdov. Zaradi tega si nismo pokvarili dneva in zvečer smo plesali rim-šim-šim. Vsi, ki ne veste, kaj je to, povprašajte pri bližnjem taborniku. Povem lahko le to, da se pri tej igri veliko poljublja. Tako si lahko laže najdeš bodočega zakonskega partnerja. V soboto smo se navajali na tabor in njeno okolico. Po večerji je začelo deževati. Mislili smo, da bo samo manjša nevihta, vendar je deževje postajalo čedalje huje. Na koncu je začela padati toča s posameznimi neurji. Bila je tako močna, da je odpihnila šotor. Vodniki so pljunil v roke in se posvetili pripravljanju šotorov. Vsem, ki je zamočilo šotor, so naredili zasilno bivališče v jedilnici. Vendar ni bilo preveč hudo, ker nas niso odpeljali iz tabora, kot so to naredili v I. izmeni. Kriva je bila panika, ki je vladala pri mlajših tabornikih tako, da so nekateri hoteli oditi domov, kar sredi noči. Naslednji dan je bil hladen in blat-nast. Tudi ponedeljek je minil podobno kot nedelja. V torek smo se po kosilu G. G. (gozdovniki in gozdovnice) odpravili na dvodnevno bivakiranje. Prostor za bivake smo si izbrali 20 minut oddaljen gozdiček. V resnici je bil prostor za bivak oddaljen 35 minut, najbrž tisti, ki je rekel, da je 20 minut, ni poznal na uro ali pa je vzrok kje drugje. Ni bilo pomena, da bi se razburjali zaradi nečesa tako rie|)ornembnega, raje smo si postavili bivak - šolorke, vrvi in palic e /vezeš skupaj in etabiš preno (išči ■. V bistvu je fx istavljan|e bivaka zelo /aplelena stvar, in če nisi iznajdljiv, je bolje, da na vse skupaj lopo |x>/abiš. Še posebna, če ne /naš kuhali, ker si na bivaku skoraj ves čas lačen. Ješ, ješ in je< in hex':eš še več. In na koncu vsega /manjka. Naš vcxi Pijavk pa je bil pameten, zato smo na skrivaj jedle kruh, ki je bil namenjen /a /ajtrk. Tako smo se naučile preživeti v naravi. Zvečer, ko je na zemljo legel mrak, smo se odpravili na bližnji most in tam tulili v nebo, kot to počnejo volkovi. Zdi se mi, da smo se pri tem zabavali po svoje. Zjutraj smo bili zaspani, tako da smo spanec podaljšali za nekaj ur. Vstali smo šele okoli enajstih in si takoj naredili zajtrk. Pozno popoldan smo podrli bivak in se vrnili v tabor. Čakata nas je obilno ko sita ali pa je bila malica. Sreda je minila in tukaj je bil četrtek. Dan, ko se krstijo vsi taborniki, ki so prvič na taborjenju. Krst je potekal šaljivo kot vsako leto. Po krstih smo se Šli rim-šim-šim in imeli smo zadnjo možnost, da smo si izbrali svojega izbranca za naslednji dan. V petek je dišalo po bližnjih porokah, vzrok je bil v parfumih. Čeprav smo bili na taborih, to še ne pomeni, da se nismo »lišpali« mata manj, vendar smo se. Poroke so bile standardno šaljive za tiste, ki se niso poročili. To pa zato, ker je nesramni duhovnik dajal težke naloge za mladoporočence. Duhovnik Bobi je dobil, kar je iskal, saj je bil po pcxokah mo ker. Ženini so na njega zlili nekaj veder mrzle vode. Lahko je srečen, da jo je odnesel, ne da bi ga polili s sodom. Mladoporex":erK:i so odšli spat v svo je šotore in naslednji dan pozabili na to, da smo se poročili. V soboto - to je zadnji dan taborenja - smo imeli aktivno le-narjenje, to pomeni, da smo ves dan spali. Bilo je božansko, in to bi najraje počeli vsak dan. Zvečer smo imeli poslovilni večer. Prižgali smo svečke in nekateri so na skrivaj jokali, ker je bita na taborjenju tako zabavno in smo se lepo imeli. Da bi pozabili na bližnji cxthod, smo si naredili noč:no rajanje po taboru. Polivanje z vodo, podiranje Šotorov zavezovanje čevljev in še mnogo zabavnih stvari. Za vse nas je bolje, da to ostane skrivnost Gorenjih Irebuš. Za konec je še to: »VIDIMf) Sf NASLEDNJE LETO, DA BOMO SPET PELI OB OGNJU!!!« SIMONA PIR( Razlogi za izbiro študentskega servisa Največ dijakov in študentov se včlani v študentski servis šele malo pred počitnicami, takrat, ko hočejo kaj zaslužiti ali potrebujejo napotnico. Le malo je takih, ki se včlanijo zaradi dodatnih storitev, kot so posredovanje in-štrukcij, najem kombija, brezobrestni študentski kredit, pridobitev mednarodne študentske izkaznice. Rezultati ankete, ki sta jo v začetku poletnih počitnic izvedla Študentski servis Domžale in Študentski servis Kamnik na vzorcu 188 študentov in dijakov, so pokazali, da ti relativno slabo poznajo celotno |x>nudbo študentskih servisov, pri izbiri študentskega servisa pa gledajo predvsem na naslednje dejavnike. Posredovanje dela: Med poletjem se mnogi dijaki in študentje odločijo za delo in tako nekaj zaslužijo. Nekaterim predstavlja tako delo zgolj način, da si potem lahko privoščijo počitnice, drugim pridobitev izkušenj. Če še niso člani študentskega sevisa, se odločijo za servis, ki bi jim pomagal dobiti dobro plačano delo. Vendar pa se na študentskih servisih v poletnih mesecih kar množijo prošnje za delo, povpraševanje |x> delovni sili pa ne dohaja ponudbe. V večini študentskih servisov se prijave za počitniško delo zbirajo že maja. Pri pridobitvi dela imajo prednost tisti dijaki in študentje, ki se že dovolj zgodaj oglasijo na študentskem servisu in se prijavijo. Tisti, ki se odločijo, da bi mogoče le bilo dobro kaj zaslužiti šele nekje sredi junija, večinoma ostanejo praznih rok. Po številu prednjači število dijakov in študentov, ki si delo poiščejo sami in se na študentskem servisu oglasijo le zaradi napotnice. V tem primeru igra pri izbiri študentskega servisa največjo vlogo. Hitro izplačilo zaslužka. Nekateri študentski servisi sicer kreditirajo čas izplačila od podjetja, vendar le do določenega zneska. Študentski servis Domžale omogoča 100% za laganje za podjetja višjega bonitetnega razreda, kar pomeni, da študent dobi denar dan po tem, ko podjetje ali študent vrne napotnico na servis, ta torej krije čas izplačila od podjetja. Če ste član študentskega servisa Domžale ali Kamnik in imate dostop do interneta, potem lahko kar sami pogledate, če je denar že na vašem računu. Naročanje napotnic: Večina študentov se včlani v študentski servis le zaradi pridobitve napotnice. Po novem mora dijak ali študent dvigniti napotnico pred nastopom dela. Večina se še vedno raje oglasi osebno in ti pri izbiri študentskega servisa gledajo predvsem na lokacijo servisa. Večina servisov že omogcx^a tudi telefonsko naročanje napotnic. Novost pa je naročanje napotnic po internetu. Po začetni zmedi, ko mnogi niso vedeli, ali je njihovo naročilo našlo pot do servisa, so na Študentskem servisu [Domžale in Študentskem servisu Kamnik dodali povratno zanko, ki študentu potrdi prejem naročila. Prijaznost zaposlenih: K izboru študentskega servisa nedvomno pripomore tudi prijazen nasmeh zaposlenih in kakšna spodbudna beseda. V anketi se je pokazalo, da študentje uvrščajo ta razlog na drugo mesto. ' Urejen prostor: Nekateri prostori odbijajo, drugi privlačijo- K temu dosti pripomorejo tudi zaposleni, a vendar tudi sam prostor igra svojo vlogo, če je ta prijeten, svetel, ravno dovolj prostoren, je za 28,9 odstotka anketirancev dovolj velik razlog za izbiro servisa. Dodatne storitve: Število študentskih servisov kar lepo narašča, zato postaja vse bolj pomembno tisto več. Vsi ponujajo posredovanje dela, prijaznost zapostanih, ugodno lokacijo, torej, ko pride do končne odločitve, pridejo do veljave te dodatne storitve. Taki dodatki so npr. odpiranje tekočih računov na servisu, brezobrestni študentski krediti, najem kombija, lasten dostop do ponudbe ali na interr^tu, prijavila nje za deta na internetu, turizem, predprodaja kart, popusti in ugodnosti... BARBARA HABE /lamnik Domžale Zveza prijateljev mladine Domžale in počitnice Poletje je nudilo prijetne dneve za bivanje na morju. Ravno tako je tudi zveza prijateljev mladine ponudila otrokom bivanje v Domža-slem domu na Krku. Ponudba je bila za tri izmene po 11 dni od 13. julija do 12. avgusta, katero je izkoristilo 200 otrok. Lahko bi jih bilo več, saj to dovoljuje kapaciteta doma. Življenje otrok v domu je bilo zelo pestro. Začelo se je s telovadbo in končalo s plesom, vmes pa so bile razne aktivnosti. Tako se je ena skupina odpravila na plažo s kolesi (slika). Pot jih je vodila skozi gozdiček do plaže, ki je bila oddaljena od doma 7 - 15 km. Druga skupina je odšla na daljšo plažo, naslednja pa v Porat po kanuje in na veslanje. Na kratki plaži pa se je že začela vaterpolo tekma, vožnja na kolačku in v tubi ter surfanje. Popoldne pa je eno skupino čakalo potapljanje Nihče ni imel časa za poležavanje ali domotožje, tudi v bolniški sobi ni bil nihče. Ob večerih so bili sprehodi, plesi in nastopi. Vsi otroci, ki imajo radi takšne aktivnosti, so že drugič na Krku in bodo še kdaj gotovo prišli. Organizacija letovanja in pridobivanje sredstev je bila naša naloga, iz- Priprave za odhod na plažo vajanje programa pa je opravilo podjetje Leštan & Leštan v Domžalskem domu. Vsi, ki ste bili zadovoljni, se tudi pri- Skupina kolesarjev pred domom hodnje leto udeležite takšnih počitnic. Zveza prijateljev mladine Domžale MARIKA HALER Okrasno drevje v mestu Domžale Domžale imajo sorazmerno malo strnjenih parkovnih povšin, vendar pa je izjemna pestrost v pogledu drevesnih vrst, ki dajejo mestu določeno podobo. Lipa, ki je značilno slovensko drevo, je v mestu precej razširjena. Ohranjena so tudi posamezna drevesa divjega kostanja ali po nekaj dreves skupaj pred stavbami) ali ob njih. Z urbanizacijo mesta so dobile prostor tudi javoroliste platane. Te so dokaj odporne na mestne okoljske vplive in zelo dobro dušijo zvok. Rastejo ponavadi ob prometnih cestah, v Domžalah med drugim pri avtobusni postaji. Zelo odporni na okoljske vplive so tudi pajeseni oziroma latinsko imenovani Ailanthus altissima. Visoko rastoča pa tudi mlada nižja drevesa te vrste so v križišču s Savsko cesto, v bližini obnovljenega gasilskega doma. Drevesa spoznamo po velikih, pernato sestavljenih listih, ki imajo značilen, nekoliko neprijeten vonj. Cigarar z velikimi srčastimi listi, trobentastimi cvetovi ter kasneje dolgimi luskastimi rjavo obarvanimi plodovi je redko drevo v Domžalah. Posamična rastejo v bližini občinske stavbe. Tu in tam so breze posamično ali po nekaj dreves skupaj. Zelo pogoste so razne vrste javorja. Tao vzdolž Miklošičeve ceste raste ostro-listni javor z latinskim imenom Acer platanoides in pred domom upokojencev srebrasti javor, Acer Sacharinum, ki ima liste bele barve s spodnje strani. Vse naštete drevesne vrste so vsaj po videzu zelo mogočne, lahko bi rekli neuklonljive. Vendar pa star pregovor pravi: Videz vara! Prav slednje boste lahko tudi sami ugotovili, če se boste zazrli npr. v drevesa javoroliste platane. Listi so namreč zgodaj, včasih že julija ali pa avgusta, rumeno ali kot pravimo klorotično obarvani. Razlog za takšen videz pa ni neposredno poletno vreme, suša in vročina. Če liste bliže pogledate, boste na spodnjih straneh opazili nekaj milimetrov velike živalce s snežno belimi krilci, ki spominjajo na čipke. To so stenice čipkarke (Corythuca Oliata), ki sesajo sokove iz listov. Njihove drobne ličinke so temne, podolgovate in prav tako sesajo na spodnjih straneh listov. Opazili boste še drobne črne pikice, ki so iztrebki živalic.Čipkarka je doma v Ameriki. Leta 1964 so jo ugotovili v Italiji (Padova), potem pa se je dokaj hitro širila zlasti v južnih delih Evrope. V urbanih središčih se je razširila in se udomačila tudi pri nas. Razširila se z zračnimi tokovi, pa tudi z dejavnostjo človeka, še zlsti s pomočjo motornih vozil. Odrasle živalce prezimijo skrite v razpokah drevesne skorje. Tudi divji kostanj je lahko plen samo kakšne milimeter velike žuželke. To je kostanjev zavrtač (Came-raria ohridella), ki smo ga prvič opazili v Domžalah na posameznih kostanjih pred tremi leti. Metuljčki ozkih krilc izletijo iz odpadlega lista, če ga jeseni niso pograbili in odstra- DRUŠTVO SMO Starši - Mladi - Otroci vabi otroke od 6 do 15 leta starosti v likovno delavnico, ki jo vodi ga. Breda Podbevšek V likovni delavnici se boste seznanili in preizkusili v različnih tehnikah in materialih -glina, mavec, fimo masa. svinčnik, oglje, akvarel, kreda, risali in slikali, izdelali praznične voščilnice, oblikovali malo grafiko in plastiko, slikali na svilo in majico... Informacije in prijave po tel. 727-947 PREVENTIVNA GIMNASTIKA za odrasle z zdravo hrbtenico, s pretežno »sedečimi« poklici in za tiste, ki imajo težave z njo, poteka VSAKO SREDO od 20. do 21. ure v mali telovadnici - 1. nadstropje OŠ Venclja Perka pod vodstvom Fl ZIOTER A P F. VTK E IZ PROGRAMA: - vaje za krepitev mišic - vaje za preprečevanje bolečin v križu, za preobremenjene mišične skupine - sprostitvene vaje DA NE BO PREPOZNO - PRIDRLJŽITE SE NAM ZA DOBRO POČUTJE. BREZ BOLEČIN! Prijave: tel. 727-947 Društvo SMO Domžale StarSi - Mladi - Otroci nili izpod dreves. Lani je bil izlet metuljčkov iz odpadlega listja po naših opažanjih konec meseca maja oz. v začetku junija. Samičke odložijo jajčeca na liste, ličinke pa se potem, ko se izležejo, zavrtajo v liste in v njih delajo okroglaste rove, ko se hranijo s tkivom. Listi imajo v začetku najprej posamične svetlo zelene lise (izvrtine), ki se večajo in združujejo tako, da se listi kasneje zvijajo, rjavijo, suhi listi pa že zgodaj odpadejo.Poleti se razvije po preteku stadija bube v odpadlih listih nova generacija metuljčkov, ki spet odlaga jajčeca na kostanjeve liste še v istem letu. Žuželke kasneje v odpadlem listju prezimijo. Kostanji zaradi močnega na--pada izgubijo dekorativni videz in so tudi manj odporni na druge neustrezne okoljske dejavnike. Med poglavitnimi ukrepi za zadrževanje razširjanja te žuželke, je zdaj skrbno grabljenje odpadlega listja že poleti in jeseni, odvažanje ter sežiganje ali ustrezno prekrivanje na deponijah, ki mora biti strokovno izvedeno. Z odvažanjem listja v okolje, kjer uspeva divji kostanj, pa lahko žuželko še prenašamo. Opažamo, da so tudi v mestu Domžale manj napadeni tisti kostanji, izpod katerih odpadlo listje skrbno grabijo in sproti odstranjujejo. Tudi ta žuželka se je k nam razširila od drugod. Njena domovina je po vsej verjetnosti okolica Ohridskega jezera v Makedoniji, od koder se je v začetku devetdesetih let širila proti zahodu in severu. Tako prizadeva kostanje že nekaj let v Domžalah. Na posamičnih drevesih je letos v prvih dneh avgusta že prek 50% listov prizadetih zaradi kostanjevega za vrtača. Vendar pa so še drugi razlogi za sušenje kostanjevega listja, ki jih mestoma opažamo v Domžalah. L. M. Zveza prijateljev mladine Domžale in prvošolčki Že tretje leto se zveza prvi šolski dan s torto spomni prvošolčkov. Tako dobijo v oddelek torto, ki jo skupno razrežejo in pojedo. S tem jim zaželimo prijetno delo in bivanje v šoli. Vsem pa tudi sporočamo, da zveza deluje in vabi aktivne člane za delovanje v društvih, ki so osnova zveze in boljša povezava z okoljem, v katerem naj bi društvo delovalo. Društveno delo je zaživelo ponovno v Ihanu in v Lukovici. M. H. SIBON CENTER ZA TUJE JEZIKE PREVAJANJE, SODNO TOLMAČENJE TEČAJI TUJIH JEZIKOV PISARNIŠKE STORITVE Ljubljanska 76, Domžale Vpisuje v jezikovne tečaje AN, NE, FR, IT in RUŠČINE. Informacije po tel.: 720-240 od 10. do 18. ure. Kaj bi danes rekel Cankar Eden največjih slovenskih socialdemokratov, naš Ivan Cankar, je pred 90. leti za svoj čas ustvaril svojo osrednjo programsko povest HLAPEC JERNEJ IN NJEGOVA PRAVICA zgodba o hlapcu, ki zaman išče v imenu svojega dela pravico zoper gospodarja. Tedaj je bil kapitalizem gospodarsko zelo napreden, vse premalo pa socialen in veliko ljudi je bilo prikrajšanih za pošteno plačilo. Sam sem že v otroških letih med vojnama na kapitaliste gledal precej kritično. Najbolj me je motilo, da so njihovi Otroci imeli v osnovni šoli veliko protekcij. Za enake drobne lumparije ali bardhe so bili manj kaznovani kot otroci revnih staršev. Za enako ali celo slabše znanje pa so dobivali boljše ocene kot drugi otroci. Nekateri zgodovinarji pišejo, da je med drugo svetovno vojno partija organizirala revolucionarni boj predvsem za večje socialne pravice. Žal pa je bil njen cilj komunizem, češ da bomo vsi enaki. Kakšen nesmisel! Skrajnosti nikoli ne prinesejo rešitve. Ljudje so tako različni in je nemogoče, da bi de-lomrznež ter priden in vesten delavec zaslužila enako. Kjer pa se to dogaja, lenuh živi na račun poštenega delavca. Vojne je bilo konec, revolucije pa ne. Zanimivo je, da so revolucionarji, ko so poldrugo leto borce še pridobivali (naprej so večinoma mobilizirali), jedli še vsi iz enega kotla. Ko pa je partija po Dolomitski izjavi izsilila svoj monopolni totalitarizem in so borci jedli že iz treh loncev, je bilo proletarske enakosti konec. To se je vleklo naprej. Po vojni so imeli vodilni politiki, prekaljeni kadri in oficirji svoje trgovine (da deset drugih privilegijev niti ne naštejem). EJorci in tako imenovani borci so imeli do osamosvojitve celo svoje zdravstvo in svoje zdravnike. Ne vem, ali so se bali, da bi se njihova čista boljševistična kri pomešala s krvjo drugovrstnih Slovencev. Toda še danes nekateri novinarji toliko pišejo o enakosti v minulih petdesetih letih. Ob tem, ko so naši politični voditelji ctalga leta po vojni trobili: »Ne maramo kapitalistične podpore«, pa zadnje čase prihaja na dan, da je Jugoslavija dobila celo več gospodarske |X)mcx*:i kot nekatere zahodnoevropske dr zave. Toda našo politiko so tedaj vodili ljudje z osnovnošolsko izobrazbo. Povrhu pa smo večkrat za vse dopoldne zaprli šole, urade in tovarne, potem pa dolge ure čakali ob cesti, da smo videli našega ljubljenega. Toda ta naš ljubljeni si je dajal delati obleke pri Diorju, za njegova potovanja po svetu pa so šle debele milijarde. Medtem ko se je petdeset let Zahod gospodarsko razvijal, smo se šli mi udbovsko-politične igrice in vsakovrstne gospodarske reforme, pri tem pa duhovno in materialno za zahodnimi državami za trikrat zaostali. Za povrhu je ves čas 8 odstotkov Slovencev plačevalo v zvezno blagajno kar 16 odstotkov prispevkov in davščin.Napredne Matičiče in Kavčiče pa smo kar »sami« pospravili. In to v partijski Dolini šentflorjanski. Osamosvojili smo se. Svet je priznal našo državo. Kako se pride do samostojnosti, danes vidimo, kaj se etagaja na Kosovu. Srbi so grozili: »Počakajmo dva meseca, pa bo Slovenije konec! Prav zato danes leti preveč kritike na tedanjo Peterletovo vlado. Res je bila sreča, da smo se obdržali, cbbili svojo ustavo, zastavo in denar. Več kritike naj bi šlo na prvi tridomni parlament. Tam je bilo marsikaj zamujenega, in to po zaslugi Zbora združenega dela, ki je deloval zaviralno, saj mu je šlo predvsem za ohranitev stolčkov. Toda držav.i je bila poceni (42%). Potem nas je zadela nesreča. Prišel je predsednik, ki je najprej dvignil plače poslancem, češ na Zahodu so tudi dobro plačani. In domine so začele padati. Sledilo je sodstvo, nato so se s stavko oglasili zdravniki, večje plače je zahtevalo visoko šolstvo, na vrsti so medicinske sestre, učitelji, cariniki in policisti. In še in še. Zanimivo je tudi to, da je danes pri nas več kot polovica u|x>kojencev, ki prejema manj kot 60.000 SIT na mesec. Na tisoče je delavcev ki za pošteno opravljeno cJelo prejemajo od 40 ck) 50 tisoč tolarjev. Po drugi strani pa imamo nekaj tisoč izvoljencev, ki imajo deselkr.il ali celo dvajsetkrat večje prejemke na mesec. Predvsem so to sinovi nekdanjih revolucionarjev, ki so čez noč bajno obogateli. Toda plače, stavbe, stroji, oprema in inventar niso »skupaj spravljeni« iz njihovega denarja. To je nastalo iz žuljev vseh Slovencev. Partijska »enakost« iz ieta 1943 prihaja do veljave. lako spet jemo iz treh loncev. Pri prvem loncu so na predragi »hrani« bur-žujska elita, pri drugem sredina, pri tretjem pa vsa raja s premajhnimi dohodki. In to so sodobni Hlapci |erneji, ki jih je kljub manjšemu biološkemu prirastku Slovencev vedno več. To misel bi zagotovo potrdil tudi Ivan Cankar. FRANCE CERAR IZ FIZIOTERAPIJE ZRNEC 376-004 Redna telesna vadba - potrata časa, moda ali skrb za zdravje? Telesna vadba spada med tiste dejavnosti, ki jih večina izmed nas ne izvaja redno in dosledno, saj za preživetje ni nujna. Ker se premalo zavedamo njenega dobrodejne-ga učinka na naše telo in tudi na »dušo«, jo zanemarjamo, in prej ali slej se srečamo z zdravstvenimi težavami, ki so naravna posledica zanemarjanja telesne dejavnosti. Večina ljudi misli, da nima časa za telovadbo! Vendar pogledamo, kako zdravilen učinek na telo imata npr. že dve uri telovadbe na teden oz. na preostalih 166 ur v tednu, zato je vsekakor prepričanje, da nimamo časa za telovadbo, zelo slab izgovor. Naše telo je ustvarjeno za gibanje. Današnji način življenja pa brez načrtne skrbi za telesno gibanje ne nudi cbvolj. Prvi zunanji znaki, ki kažejo na premajhno telesno dejavnost, so slaba telesna vzdržljivost, hitra utrujenost, nagnjenost k debelosti, prebavne motnje, zmanjšana psihična vzdržljivost, dolgoročno pa hitrejša ck>vzet-nost za vse vrste bolezni in poškodb. Kakšne pa so spremembe v našem gibalnem sistemu? V sklepih in hrustancu se začne tvoriti maščobno, to je manj kvalitetno tkivo, ki spremeni strukturo sklepa. Nadalje se zmanjša kvaliteta vezi, ki varujejo sklepe. Tudi mišice, katerih naloga ni samo delo, ampak tudi zaščita kosti in sklepov pred poškodbami, oslabijo /možnost telesa na tem področju, Sklepi postanejo manj stabilni in dovzetni za poškodbe že pri obremenitvah, ki jih zdravo, normalno vzdržljivo telo zlahka prenese. Raziskave so pokazale, da se pri telesno neaktivnih ljudeh razvije oste-oporoza veliko prej kot pri telesno normalno aktivnih ljudeh. Učinkovita skrb za naše fizično telo vključuje prehranjevanje z zdravo prehrano, dovolj počitka in sprostitve ter redno telesno vadbo. Dober program telesne vadbe oblikuje naše telo na treh področjih: vzdržljivosti, gibljivosti in moči. Vzdržljivost pridobimo z vajami ali telesnimi aktivnostmi, ki povečajo srčni utrip. Z njimi povečujemo sposobnost srca, da poganja kri po žilah. Gibljivost povečamo oz. ohranjamo z vajami za raztezanje mehkih struktur gibalnega sistema. Moč pridobimo z vajami, ki vplivajo na mišično odpornost, Če se odločate, v kakšno obliko oz. vrsto programa telesne aktivnosti bi se vključili, morate biti preudarni. Posebej, če do sedaj niste: bili telesno dejavni, je velika možnost, da boste s programom pretiravali in izzvali nepotrebne bolečine, poškodbe ali celo trajne okvare. Boljeje začeti počasi in postopoma povečevati zahtevnost vadbe. Če se ck) sedaj niste ukvarjali s telesnimi vajami, bo telo nedvomno ugo varjalo tej spremembi; sprva vam ne bodo všeč. Morda boste vaje celo mrzili. Vendar vztrajajte, kajti nagrada, ki jo prinese redna telesna aktivnost, je izredna, in prinese dolgoročne učinke: fttlOTSIIAKjA ZRNEC 1 . tmUk 8 r ttmbk večjo telesno moč: in vzdržljivost, boljše počutje, lažje obvladovanje dela in stresov, boljše zdravje, večjo odpornost, /avesl, da sle naredili nekaj zase in konec koncev - tudi lepši videz. Posebej pozorni pa morajo biti pri izbiri programa oz. vrste telesne vadbe ljudje, ki že imajo težave z zdravjem. Njihovo telo zahteva prilagojen program, ki je v skladu z njihovim zdravstvenim stanjem. Na primer: ljudem s pogostimi bolečinami v kri/i i aH vratu svetujem najprej fizioterapevtski pregled hrbtenice; ta |xwe, v kakšnem stanju je njihova hrbtenica in kakšni previdnostni ukrepi so potrebni, da bi preprečili napad bolečine. Pri srčnih bolnikih je npr. potrebno med vadbo meriti srčni utrip, itn,... Fizioterapija Zrnec ponuja s septembrom tri programe telesne vadi«; 1. program: terapevtske vaje za hrbtenic o; 2. program: zmerna relaktivna vad ha; 3. program: telesna vadba za starejše; Prijazno vabljeni, da se vključite v enega izmed njih! Informacije in prijave so vsak dan med IZ in 12,30. Najboljša naložba za slatosl je redna telesna aktivnost! BARBARA ZRNEC višja fizioterapevtka Domžale /lamnik Izlet nas je združil Društvo invalidov Domžale je v juliju organiziralo vsebinsko bogat in zanimiv izlet v Švico in Liechtenstein. Strokovno vodstvo je prevzela gospa Marija. Pot je utemeljevala / geografskega, zgodovinskega, etnološkega, arhitekturnega in umetnostnega stališča. Bila je vzorna in prepričljiva. Že pri ogledu Innsbrueka je navdušenje izletnikov raslo. Prela/ Arlberg je lo še potrdil. Navdušujoč je bil Vaduz, ki zvečer spremeni običajno poetabo. Otok Mainatl v Bodenskem jezeru je potešil Zeljo ljubiteljev cvetja in eksotičnega drevja, umetniškim dušam je veliko za-dovoljstva in užitkov nudil pogled na poslikana pročelja hiš v slikovitem kraju Ste-in am Rhein. S svojo veličino in lepoto pa so vse izletnike navduševali slapovi, naj- vi ■( |i vi vropi, na reki Rhein, ki se prela ka po ozemlju štirih evropskih držav. Luzern je nepozaben. Vabi s sedmimi' mostovi čez reko Reusse, posebnost predstavlja MH) let star lesen most. Vsepovsod je bilo prijetno in lepo. Zasluge za i", da smo vse to doživeli, imata zagotovo v največji meri predsednik društva, gospod Edvard Završnik, in taj-ni< a, gospa Dragica Sodnik, ki je še posebno veliko truda vložila v organi/ae i jo izleta. Vse, že tako lefx>, je / duhovitim ravnanjem popestrila gospa Karmen, vodja turistične agencije. Polni novih spoznanj, lepih vtisov in prijetnih doživetij smo se vrnili v domovino, ki je ena sama, z željo, da bi podobnih srečanj bilo še več. IZLETNIKI Klub upokojencev Domžale KLUB UPOKOIENCEV DOMŽALE želi v življenja svojih obiskovalk in obiskovalcev vnesti več veselja in raznovrstnosti ter hkrati zagotoviti udeležbo vsakogar na področju, ki ga veseli in zanima. Zato OBVEŠČA IN VABI SVOJE ČLANE IN PRIJATELJE, DA GA OBIŠČEJO: • v klubu ste dobrodošli vsak dan, razen četrtka, od !(>.()() do 20.00 ure in tudi ob nedeljah od 1030 do 15.00 ure; • prva čajanka lx> organizirana v nedeljo, 7 septembra I998; obiščite jo, vsak obiskoval« dobi čaj ali kavo brezplačno; 0 vsako prvo soboto od 3. septembra dalje bomo od 19.00 do 24/JO ure orga nizirali zabavo s plesom. Naši gostje Ujelo prvovrstni harmonikarji, kol so: I lete, Lindič, Kreča, lene in drugi. Razpored na- stopajočih bo objavljen v klubskem prostoru; • v mesecu oktobru 1998 bomo pričeli / zdravstvenimi predavanji, na katerih bomo predstavljali priljubljene in želene teme. Vsebina in naslovi predavanj bodo objavljeni na OglaSni deski in v Slamniku; • šahovska sekcija pridno dela in vabi vse, da se vključite vanjo; • živahno delajo tudi filatelijska, Loto sekcija in sekcija domače obrti. Vsi, ki vas te dejavnosti veselijo, se oglasite v našem klubu; tu se bomo pogovorili tudi o drugih vaših predlogih in vprašanjih; • vse informacije lahko dobite vsak torek v klubu ob 1)1.00 uri. NASVII )l NJI V KI.UBU UPOKt )|l N-(IVIX ivtZAII. na Ljubljanski 36 v Domžalah! ALO|Z MUHAR, predsednik Spominska pot vojne za Slovenijo Spominska pot vojne za Slovenijo je etapna spominska pot v dolžino 71 km, in poteka na območju občin Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Pohod je skupinski in se organizira vsako leto - tokrat že drugo leto. Poteka v dnevih, ki so podani v nadaljevanju tega vabila. Olj spominske poti je, da se udeleženci pohodov seznanijo z avtentičnimi podatki o dogajanjih na lokacijah in kri jih, ki so v |uni|sko-|uli|ski vojni v letu 1991 pomembneje zaznamovali posa mezne vojaške dogodke ali naloge Teritorialne obrambe na območju navedev nih občin. Trasa pe>ti poteka tudi mimo dok* enih s|X>minskih obeležij NOB ter turističnih krajev oziroma kulturnih spo menikov. Na pričetku rx>hoda - startu 1. etape vsak udeleženec pohoda prejme pohodni karton s spominskimi te>č:kami, katere je> potrebne) žigosati ob prihodu na pe)samezno točke) spominske pot i. Posamezne etape pohoda lx>ck> organizirane v naslednjih terminih: 1. elapa: Nedelja, 13. septembra 1998; Zborno mesto: gostilna ŠPORN Radomlje; Pričetek pohoda ob 8.00 uri! Pohod bo potekal na smeri: Radomlj-Kolovec-I )upeljne-Mala Lašna-Brezovi-ca-Krajno Brdo-Sp. Loke (cilj: gostišče Amige)) Dolžina [x>htxia 22 km! Prihexl na cilj e>b 15.00 uri! 2. etapa: Nedelja, 4. oktobra; Zborno mesto: gostilna KKAIJ Moste pri Komendi; Pričetek pohoda ob 8.00 uri! Pohod lx) potekal na smeri: Mostc-Že'je'-Me?ngeš-|able-Trzin<)ddajnik Dom-žale-Oljska gora-Sv. Jakob-Dragomelj-Pšata (cilj:ge>stilna Janežič) I )olžin.i |x>hoda 24 km! Prilioel na e ilj e>b 15.00 uri! 3. etapa: Nedelja, 25. oktobra; Zborno mesto: gostišče Amigo Sp. Loke pri Krašnji; Pričetek pohoda ob 8.00 uri! Pohexl lx) [x>te'kal na smeri: Sp. Loke-Limbarska gora-Hrastnik-grad lušianj Zg. Javorščica-Trojica-Gorjuša! (cilj: Jamarski dom) I )eil/ina pohoda 25 km! Prihod na e ilj ob 15.00 uri! Vsak |X)lxxl vodi vexlnik pohoda. Pohodov se' lahko udeležijo vsi zainteresirani ohrani. Prihod na ztx)rno mesto in odhod / e'lapnega e ilja ek)mov si orga-ni/ira vsak rx)sameznik sam. Pot ni zahtevna in jo priporofianio tudi mlajšim občanorrt, njihe>vim staršem in drugim. Za sam pohod priporočamo vsem ude-ležencem ustrezno pohodno opremo 'lueli /a primer slabega vremena) in lastne) e)skrbo s hrane) in pijačo, Čeprav se bo možne) oskrbeti tudi na določenih točkah pohoda. Pohodi potekajo e>b vsakem vremenu! I\ilx>da se vsak posa luevnik udeleži na lastne) e)dge>ve)rnost! Vse dodatne informacije lahko dobile na telefon 722 738 popoldan! I etos prejme' vsak udeleženec' polio da spominsko majico Združenje veteranov vojne' za Sleive'nije) Domžale. Na majici bo natiskano območje i >• btnega pohoda, posamezne etape oziroma smeri In določenimi prizori iz voj-ne za Slovenijo. Vsi, ki želite prejet i te) majico, se? morate prijaviti na pohod (pismeno ali tele^ fonično) najkasneje ek> 12. septembra 1998 na naslov: Dominik Grmek, Ljubljanska 27 Domžale; tel: (061) 722-738. Startnina za pohod znaša 300 SIT in jO je potrebno plačati pred startom 1. etape pohoda, dne I >.9.startnina + majie a pa znaša 1200 SIT. Vas vabi in pričakuje Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo DOMŽALE SKUPAJ JE VEDNO LEPŠE Sodelovanje lepša življenje vseh Društvo invalidov Domžale združuje več kot poldrugi tisoč članov z območja občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče in v svojem vsakoletnem koledarju predstavlja aktivnosti, med katerimi imajo ob skrbi za socialni in materialni položaj invalidov, posebno mesto različna srečanja, izleti in letovanja v toplicah, ki so zlasti pomembna za izboljšanje zdravstvenega stanja invalidov. Dobrodpšli, člani Društva invalidov Izola! Ob vsakoletnem srečanju invalick>v, ki se ga v marcu navadno udeleži blizu tisoč članov, ima v programu posebno mesto tradicionalno sodelovanje s pobratenim Društvom invalidov Domžale. G. Edvard Završnik, predsednik Društva invalidov Domžale, pravi, da je vsakoletno srečanje invalidov obeh dltiŠtev eno izmed najtežje pričakovanih dogodkov, za katerega se vsako leto prijavlja več članov. V več kot desetletnem sodelovanju so se namreč med invalidi obeh društev spletle globoke človeške in prijateljske vezi, ki so trdne tako pri izmenjavi strokovnih izkušenj iz dela obeh društev, kol lueli mead posameznimi člani, saj si z medsebojnimi, si ee anji lajšajo tegobe, ki jih prihaja invalidnost. Tudi letos ni bilo drugače. Ker je domžalsko društvo prijatelje iz Izole že večkrat popeljalo po posameznih območjih občin, kjer živijo njegovi član!, so se letos odlepili, da Izolane popeljejo po naši »prelepi« Gorenjski. Prijatelje so sprejeli na parkirišču avtoceste Voklo in po kratkem postanku, ko ni manjkalo niti prijazne do-brock>šlic:e niti solz ob snidenju starih prijateljev, se je več kot 250 članov obeh društev odpeljalo mimo Pred-vorana Jezersko, kjer so zlasti prijatelji s Primorske občudovali vršace Kamniških Alp in čudovito planšarsko jezero. Po kratkem okrepčilu v bližnjem hotelu, kjer ni manjkalo niti domačih sladkih dobrot, pripravile so jih pridne članice Društva invalidov Domžale, so se skupaj odpeljali na Šmarjetno goro pri Kranju, kjer je bil drugi del srečanja. Uradni del je pričel g. Edvard Završnik, predsednik domačega društva. Pozdravil je prisotne, predvsem pa goste, ki so vsak s svoje strani prinesli tople pozdrave. Prisotnim je zaželel prijetno popoldne in jih povabil, da se tudi v prihodnje v tako velikem šte- SPOMINI ŽIVIJO Zvestoba in ljubezen do domovine »S tega zbornega mesta so 27 7 1941 odšli prvi borci za svobodo na oborožene akcije proti okupatorju«, je zapisano na spominku ob cesti Preserje-Radomlje, ki ga domačini bolj poznajo kot kraj v smrekcah in kjer vsako leto borci NOV pripravijo slovesnost. Letošnjo proslavo so z znano partizansko Stoji tam v gori partizan pričeli pevci Moškega pevskega zbora iz Raek>-melj, številni udeleženci slovesnosti so se z minuto molka spomnili vseh žrtev, prvolx>ree Kosta Bizjak pa je prižgal plamenici). Zbranim, po pripovedovanju tistih, ki na tradicionalni slovesnosti v smrekcah nikoli ne manjkajo, jih je bilo letos največ doslej, je spregovoril borec Rajko I lalner, |x>dpreilsi'dnik ()lx"inske-ga odbora ZZB NOV Domžale. Iz njegovega govora povzemam nekaj misli. Leto 1941 je' bilo najbolj usodno za slovenski narod in odločitev, sprejeta 27 aprila 1941, je bila pogumna, (xlločna ter edina pravilna, saj so okupatorji z izse Ijevanji zavednih Slovencev že v prvih dneh druge svetovne vojne pokazali, kakšen je njihov namen. Zato je treba spoštovati in negovali s|x)min na vse žrtve, tudi na poštene fante, ki so 27 julija I'141 oblikovali radomeljsko !x>jno skupino. Fantje, ki so tedaj odhajali v gozek) ve, niso I lili obremenjeni z ideologijo, bili so odločni in pošteni rodoljubi, ki niso priznali okupatorske oblasti in jih je do uresničitve cilja: na svoji zemlji svoj gospodar vodila le zvestoba do zemlje in ljubezen ek> slovenskega naroda. Zato jih nihče, prav nihče, niti visoki uradnik, ne more imenovati kriminalce. Prav zvestoba do zemlje in ljubezen ck> sle renskega naroda sla ohranila slovenski narod, to je bila osnova za samosle »jnosl, ki smo si je > Slovenci priborili skozi stoletja. (.. I lafner je poudaril, da je na zmagovalce v drugi svetovni vojni, kamor se? uvršča tudi Slovenija, ponosna vsa Evropa, zato smo lahko in moramo biti |X)nosni na partizansko torbo ter negovati s|X)mine in resnico o dogodkih iz tega obdobja. Kulturni program so skupaj s pevci Moškega |xvskega zbora Radomlje oblikovali še pevci Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Moravče ter gospa Francka Kosmač z dvema do-živetima recitacijama. Znanim narodnim in partizanskim pesmim pa so ob koncu slovesnosti pritegnili vsi navzcx'i. V. vilu udeležujejo vseh dejavnosti, ki jih pripravlja društvo. O delu invalidskih društev je spregovoril g. Mirko Gali-čič, predsednik Društva invalidov Kranj in hkrati podpredsednik Izvršnega odbora Zveze delovnih invalidov Slovenije. Poudaril je pomembnost organiziranosti invalidov za izboljšanje njihovega socialneega in material neoga položaja ter pohvalil Društvei in validov Domžale za njihovo vsestransko uspešno delo. Vsi so zaploskali tudi g. Zmagu Višnjevcu, predsedniku Društva invalidov Izola, ta je poleg pozdravnih besed in zahvale domačemu društvu za vedno prijazna srečanja vse prisotne povabil na povratno srečanje v začetku septembra v Izoli. Zbrane je pozdravil tudi g. Vinko Palčič, predsednik društva invali- dov Koper, s katerim Domžalčane prav tako družijo prijateljske vezi. Sledilo je družabnem srečanje, v njem ni manjkalo priložnosti za cjo-mačo slovensko pesem, za prijazne pogovore, zlasti pa izmenjavo izkušenj in sprejem dogovorov za skupno delo v prihodnjih ietih. Vedno novi predlogi V lanskem letu so člani Društva invalidov Domžale ugotavljali, da se je vnjihove dejavnosti vključilo več udeležencev, kot imajo članov. Kljub temu da so z odzivom članstva zadovoljni, skušajo svoj program, čeprav je prilagojen tudi težjim invali-ciom, iz leta v leto bogatiti z novimi predlogi in pobudami, ki jih dajejo posamezni člani. Tako poleg letovanja v Izoli organizirajo tudi okrevanje v hrvaških termah in toplicah na Češkem, bolj prizadetim invalidom pa njihovo okrevanje sof inaneirajo v dogovorjenem znesku. Letos so med izlete vključili ogled nekaterih evropskih prestolnic, kot sta Zurich in Dunaj. Prav v Švico so se letos napotili prvič in ga. Dragica Sodnik, tajnica društva, ki usklajuje vse dejavnosti, povezane z izleti in letovanji, je po prihodu iz ogleda čudovitih naravnih znamenitosti v Švici dejala: »Vsi člani so zelo zadovoljni in obljubljajo, da se naslednje leto vrnejo.« Kljub poletni vročini že priprave na naslednje leto Kljub poletni vrejčini in dejstvu, da je do novega leta še dale*-, pa vodstvo Društva invalidov Domžale že razmišlja o pripravi tradkionalncega koledarja za prihodnje leto, v kratkem pa bodo začeli s pripravami na vsakoletne praznične obiske hudo prizadetih invalidov ob koncu leta. V. VSAK DAN MANJ NAS JE V pričakovanju pravic Čeprav vsak dan kakšen od nekdanjih izgnancev, civilnih invalidov vojne, taboriščnikov, ukradenih otrok in nekdanjih taboriščnikov koncentracijskih taborišč na območju republike Slovenije prejme dokončno odločbo o pravicah iz Zakona o žrtvah vojne, slovenski izgnanci s potekom odločanja o njihovih pravicah niso zadovoljni. Še 50 let? Kljub večkratnim obljubam, da bodo upravne enote in pristojno ministrstvo do konca (lanskega) letošnjega leta izdalo ustrezne odločbe, marsikdo ne verjame, saj nekateri še niso dobili niti odločb z upravnih enot, od koder jih nato posredujejo ministrstvu. Hkrati pa ugotavljamo, da se ne izvaja dogovor med Ministrstvom za delo, družino in sex:ialne zadeve ter Društvom izgnancev Slovenije, da imajo prednost pri reševanju vlog starejši od 75 let ter hudo bolni. Seznam teh je pripravilo tudi domžalsko društvo, vendar žal ugotav Čeprav se planiške skakalnice ne vidijo, se bo več kot 100 članov Društva izgnancev Domžale ob ogledu te fotografije zanesljivo spomnilo junijskega izleta na Višarje in Gorenjsko. ljamo, da kar nekaj naših članic in članov, ki so starejši od 80 let, še vedno pričakuje ugodno rešene odločbe. Problem zase ostaja še vedno ne-sprejet Zakon o skladu za poplačilo vojne odškodnine, ki ga Vlada še ni poslala v drugo obravnavo v Državni zbor. V Društvu izgnancev Slovenije Spomin na težka in junaška dela Tudi člani in simpatizerji krajevne organizacije Zveze borcev Vir smo se udeležili veličastne proslave v spomin na pogumna in človekoljubna dejanja borcev NOV ter zaveznikov v reševanju življenj ranjencev in preganjanih od okupatorjev in njihovih pomagačev. V skoraj nemogočih razmerah so naši ljudje s pomočjo pcjgumnih zavezniških letalcev rešili tisoče življenj, za kar jim moramo biti tudi današnji ro- dovi hvaležni. Na to nas je opomnil tudi naš predsednik republike, g. Milan Kučan, isto pa so poudarili tudi gostje iz ZDA, Velike Britanije, Rusije ter drugi zastopniki tujih protifašističnih organizacij po svetu. Skupni cjpomin vsega srečanja je bil: ne pozabimo strahot in ne dovolimo, da se to še kdaj ponovi. lekst in foto: IVAN BOLHAR OSTAJAJO ZVESTI TRADICIJI Praznik Krajevne skupnosti Dob V spomin na enega izmed prvih uspešnih bojev na našem območju - boju na Hrastove u, Dobljani 7 avgusta že leta praznujejo krajevni praznik. Tudi letos so člani organizacije Zveze borcev NOV Dob in Krtina oh ix>mexN Krajevne skupnosti Dob pripravili pri-" jetno slovi'iiost pred s|X)minskim obeležjem na Hrastovcu. t .'deTe'Ze'in i so se zbrali pri ilomai iji Kokalj na Brezovu i, ki je že leta prijazna gostiteljica. Ob »podpori« harmonikarja g. Lada Smolnikarja, ki nikoli ne manjka, se je blizu sto udeležencev napotilo na kratek pohod do spominskega obele-žja, kjer je vse skupaj pozdravil g. Jože Opaškar, predsednik krajevne organizacije ZZB NOV Dob-Krtina. O preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, v kateri je vsem zaželela vejč strpnosti in poudarjanja dobrega v vseh stvareh, pa je spregovorila ga. Vera Vojska. Po gozdu je zadonela partizanska |X' sem, nato pa so se udeteženc i slovesnosti napotili k Šuštar-jevi domačiji, kjer je' bilo družabno srečanje. Spominsko obeležje na Hrastovcu sta zelo lepo obnovila g. Franc Gostič in g. Franc Pirnat, st. V okvir praznovanja Krajevne skupnosti Dob lahko štejemo tudi uspešno organizirano gasilsko tekmovanje za |xi kal KS Dob. Pripravili so ga člani Prostovoljnega gasilskega društva Dob, v bližnji prihodnosti pa naj bi z manjšimi slovesnostmi zaključili lueji nekatere pomembne komunalni' investie ije in jih predali svojemu namenu. B. so ogorčeni, da vladni organi pet let niso uredili zade?v za uresničevanje 33. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in da je cxj prve obravnave Zakona o skladu za poplačilo vojne odškodnine, ki je bila 19. 7 1995, minilo tudi že več kot dve leti in pol. V tem času pa slovenska država kljub velikim prizadevanjem društva še ni uredila statusa, da so izgnane i žrtve vojnega nasilja ter njihovega zdravstvenega, socialnega in pokojninskega varstva, kaj šele, da bi ure?di-la vprašanje pravične vojne eadškodni-!i' Drušlvo izgnancev Slovenije zahteva, da se vsa ta vprašanja rešijo hitro in brez odlašanja, saj so slovenski izgnanci 1941-1945 in pobegli pred izgonom starejši ljudje, veliko je bolnih, invalidnih, zlasti pa revnih, zato je nehumano, da jih trpinči sedaj že več kot sedem let samostojna slovenska država, od katere so izgnanci morali vse, kar so dosegli, izsiliti. Program se uresničuje Glavna naloga društva izgnancev na našem območju tako tudi v pri-hextnje ostaja nuđenje pomoči svojim članom, čeprav velja zakon že več kot dve leti, ugotavljamo, da Se vedno r»e-kaj nekdanjih izgnancev ni vložilo prošenj za prizanje statusa žrtev vojne in drugih pravic. Zato pozivamo vse nekdanje izgnance in pregnane žrtve, ki tega še niso storili, da vložijo vloge za priznanje pravic po zakonu. Vse informacije rjobite pri g. Jožetu Kvedru, Vrhpolje 38, še vedno pa je vsak petsk v prostorih občine Domžale po 13. URI MOGOČE DOBITI INFORMAO |l IN OBRAZCE. Društvo izgnancev Domžale medtem pospešeno uresničuje svoj program. Po udeležbi na slovesnostih ob dnevu izgnancev v Kamniku in Mo-stecu smo pripravili načrtovani obisk Gorenjske. Kljub jutranjemu slabemu vremenu se je kmalu zjasnilo in veZ kot 100 članov društva se je čez Rateče odpeljalo v Trbiž in po kratkem postanku do žičnice. Nekateri malo s strahom, večina pa se je z velikim pričakovanjem povzpela do ene najbolj znanih romarskih poti Slovenosv, na Višarje. Manjkala ni tudi slovenska pesem, s katero smo obisk Višarij zaključili in se odpeljali v dolino Planice. Zaradi velikesga zanimanja je Društvo izgnancev Domžale izlet v začetku septembra ponovilo, uvrstili pa ga bomo tudi v program za pomlad 1999. Že sedaj pa vabimo vse člane, da se udeležijo izlela v Posavje (Podčetrtek, Brestanica, Brežice, Krško) v začetku oktobra 1998. Vsi prijavljeni boste obvestilo prejeli v drugi polovici septembra, ostali pokličite znane telefonske številke! Vabljeni! Prijetno jesi s \' V. V. /lamnik Domžale »OB ROD« Gasilski dom v Desnjaku sredi Prlekije je bil dva dni prijazno zatočišče članov Slovenskega društva Slovenija Ruti iz Švice in njihovih prijateljev. DRUGO SREČANJE SLOVENSKEGA DRUŠTVA SLOVENIJA RUTI V čudoviti Prlekiji Sodelovanje med Slovenskim društvom Slovenija iz Rutija, ki združuje Slovence, zaposlene v okolici glavnega mesta Švice, ter Občino Domžale se nadaljuje tudi v letošnjem letu. Tako so učenci Osnovne šole Domžale sodelovali pri tradicionalni prireditvi Slovenski otroci vabijo v Unteribergu, ki je letos praznovala že srebrni jubilej, z mag. Jožico Polanc, ravnateljico iste šole, pa sva se udeležili tudi letošnjega drugega srečanja SD Slovenija v domovini. Člani SD Slovenija, še vedno jih vodi predsednik g. Mirko Ivkovič, vsa leta skušajo krepiti povezovanje z domovino. To se najbolj kaže pri njihovi panoči in sodelovanju s slovensko šolo in učiteljico g. Slavko Pogač, pri organizaciji različnih prireditev, katerih osnova je slovenski jezik, pa tudi pri krepitvi stikov z domovino. To je še zlasti pomembno, ker se je kar precej njihovih članov že vrnilo v domovino, nekaj jih pa to tudi načrtuje. Spoznava- nju domovine in krepitvi stikov z njo so namenjena tudi tradicionalna srečanja članov SD Slovenija, saj jih vedno organizirajo med dopusti v domovini. Letošnja gostitelja sta bila nekdanji predsednik SD Slovenija, g. Jože Lašič z ženo Dragico in hčerko Viktorijo; ta je srečanje pripravil sredi prelepe Prlekije v svojem rojstnem kraju Desnjak. Sobotno dopoldne je bilo namenjeno sprejemu gostov, tem so dobrodošlico gostitelji izrekali v novi stanovanjski hiši sredi velikega vinograda, ki ga družina Lašič kljub delu v Švici pridno obdeluje in prideluje zelo dobro belo vino. Po prisrčni dobrodošlici se je več kot petdeset udeležencev, med katerimi so bili tudi predstavniki ostalih slovenskih društev v Švici, zbralo v gasilskem domu, kjer se nam je pridružil tudi ljutomerski župan g. Ludvik Bra-tovž. Domžale mu niso neznane, saj smo kar hitro obudili spomine na prizadevanja naše županje ge. Cvete Zalokar Oražem, ki se zaradi dopusta srečanja ni mogla udeležiti, in drugih žu- EN SVET PRIPOROČA Energetsko knjigovodstvo v gospodinjstvu Z večletnim spremljanjem porabe goriva si lahko ustvarimo dodaten nadzor, kako deluje ogrevalni sistem. S primerjavo porabe goriva v posameznih ogrevalnih sezonah lahko takoj ugotovimo velika odstopanja, ki nam pokažejo okvaro ali nevzdrževanje ogrevalnega sistema. Letno porabo goriva primerjamo s sosedi ali znanci, ki imajo podoben objekt ali stanovanje. Velika poraba goriva je posledica: - nepravilnosti na ogrevalnem sistemu, - pomanjkljive toplotne zaščite objekta, - slabih bivalnih navad stanovalcev. Energetsko knjigovodstvo zajema spremljanje porabe vseh ener-gentov (premog, drva, EL kurilno olje, električna energija...). Za nadaljnjo analizo potrebujemo še podatke o ogrevalni površini prostorov ter porabljeno količino poljtibnega energenta. Na osnovi teh podatkov lahko izračunamo energijska števila za določeno stanovanjsko zgradbo. S podatkom o porabi količine goriva in s tem pridobljene toplote za ogrevanje želene bivalne površine lahko izračunate porabo energije na bruto površino, ki jo imenujemo energijsko število v kVVIV nr. Za energetsko oceno hiše velja naslednja lestvica: ENERGIISKO ŠTEVILO kWh/mJ OCENA STANJA HIŠE 50-100 zelo varčna hiša 100-150 varčna hiša 150-200 povprečna hiša 200-250 pot ratna hiša nad 250 zelo potratna hiša ENERGETSKA SVETOVALNA PISARNA DOMŽALE-KAMNIK je odprta vsako sredo od 1Z do 20. ure v prvem nadstropju v stavbi Občine Domžale (Domžale, Ljubljanska 69), tel. 720-100. Vaša vprašanja in prijave sprejemamo vsak dan v Uradu županje občine Domžale na tel. štev. 721-321. panov ter skupni nastop proti vladi v zvezi s financiranjem občin, s katerim je bilo povezanih kar več obiskov g. Bratovža v Domžalah. V uradnem delu srečanja smo poslušali spomine ljutomerskega župana na skupno šolanje z gostiteljem g. Jožefom Lašičem, prav vse navzoče pa je navdušil s slikovitim opisom Prlekije, najlepše pokrajine v Sloveniji. Sledili so pozdravi gostov, najboljše želje za uspešno sodelovanje v prihodnje pa smo vsem članom SD Slovenija prinesli tudi iz Občine Domžale. Kosilo je bilo pravo pr-leško - z vsemi za to pokrajino značilnimi jedrni. Nato smo se z avtobusom odpeljali do pravega, edinega tradicionalnega mlina na Muri, kjer smo prisluhnili kratki zgodovini mlinarstva ob Muri; predstavil nam jo je lastnik g. Babic. Podrobno smo si ogledali mlin, nekateri so se opremili z razglednicami, večina pa s pravo domačo moko in že je bil na vrsti obisk pri najbolj znanih slovenskih konjerejcih Slavičih v Klju-čarovcih, kjer smo si ogledali najimenitnejše kasače. Po kratkem kramljanju smo se mimo značilnih prleških vasic in gričev odpeljali v Stročjo vas, kjer nam je vodička Marja, sicer napovedovalka Prleškega vala, obljubila presenečenje. Presika, Nunske Grabe in Rinčetove grabe so namreč 1. avgusta 1998 praznovale 50-letnico krajevne organizacije Rdečega križa, zato so medse povabili najbolj znanega svetovnega skakalca Primoža Peterko. Ta je bil na prireditvi kot član delega-c ije Občine Moravče, ki s tem območjem navezuje tesnejše sodelova- nje. Na prireditvi smo ponovno srečali ljutomerskega župana g. Bratovža, ki je dr. Matjažu Kočarju, županu Občine Moravče, v spomin na prvo srečanje izročil pravi klopotec. Po uradnem delu, v katerem zlasti mlajši obiskovalci, njim pa so se pridružili tudi naši švicarski prijatelji, niso nehali oblegati Primoža, je bilo prijetno družabno srečanje. Ker je našo skupino čakal obisk še ene značilnosti Prlekije - Ljutomerske kleti, smo se po kratkem pozdravu s predstavniki sosednje občine odpeljali nazaj v Ljutomer in ob pomoči prijaznega predstavnika Ljutomerske kleti pogledali klet in okušali različne vrste vina. Zvečer je bilo pravo družabno srečanje, ki ga je požlahtnil pravi prleški ansambel, predvsem pa veliko prijateljskih besed in obljub, da se še srečamo in skupaj obogatimo sodelovanje med SD Slovenija in Občino Domžale. Midve sva se poslovili, srečanje naših prijateljev pa se je naslednji dan nadaljevalo z obiskom oljarne in zdravilišča Radenci ter skupnim kosilom na eni od prijaznih domačij. Prijetne spomine na srečanje v vedno prijazni Prlekiji sva z ga. Polanče-vo strnili v posebni oddaji Prleškega vala, v kateri nisva pozabili na kratko predstaviti tudi < )bčine Domžale, sodelovanje s SD Slovenija Ruti ter f x)slu šalce prisrčno povabiti, da morda kdaj obiščejo našo občino. Gostiteljem, družini Lašič, iskrena hvala, prijateljem iz Švice pa kmalu na svidenje! V. VOJSKA DRŽAVNO ČLANSKO PRVENSTVO V ATLETIKI Bojani in Jožetu - bronasti medalji Atletska sezona, v kateri Atletski klub Domžale praznuje svojih prvih dvajset let uspešnega dela, se bo zaključila z Evropskim atletskim prvenstvom v Budimpešti, za domžalske atlete pa je zaključek pomenil državno atletsko prvenstvo v Mariboru. Majhna ekipa Atletskega kluba Domžale, ki so jo sestavljali lože Pir-nat, Meta Pungerčar, Bojana Vojska in Dušan Zaje, je na državno prvenstvo odpotovala tr- Jože Pirnat, bronasta medalja v metu kopja dno odločena, da v okviru možnosti doseže najboljše uvrstitve. To jim je v veliki meri tudi uspelo. Jože Pirnat, ki je medaljo s slovenskega članskega prvenstva že imel, saj je pred leti osvojil že naslov državnega prvaka v metu kopja/ je tokrat osvojil bronasto medaljo. Bojana Vojska, ki je pred mesecem postala državna prvakinja v teku na 400 metrov z ovirami med starejšimi mladinkami, se je tudi tokrat izkazala in za najboljšima Slovenkama v teku na nizkih ovirah Meto Ma-čus in Majo Gorjup osvojila bronasto medaljo. V. V. ATLETSKI POKAL SLOVENIJE Prvo mesto Dušanu Zajcu Konec avgusta je v Ljubljani v organizaciji ZAK Ljubljana potekalo tekmovanje za Atletski pokal Slovenije za pionir je, pionirke in -mlajše mladince in mladinke. Iz AK Domžale so se ga udeležili naslednji tekmovalci: mladinci Sabina Milanovič (krogla), la-risa Capuder (kopje, krogla) in Dušan Zaje (1500 m zapreke) ter pionirji Nastija Gipuder (višina, daljina), Tjaša Gor-janc (tek na 1«) m in 300 m) ter Klara Nahtigal Dušan Zaje (100 m in 300 m). Najbolje je šlo tokrat mlademu tekaču Dušanu Zajcu,-saj je zmagal v teku mlajših mladin- cev na 1500 m ovire, La-risa Capuder pa je bila med mladinkami v metu krogle četrt.) ter peta v metu kopja. Čestitamo! Za Atletski klub Domžale pa je v začetku septembra 1998 prišla še ena dobra novica, saj se je njihova članica Bojana Vojska uvrstila v reprezentanco RS do 25 let in lx) nastopila na trohoju Italija-Francija-Slovenija, ki bo 11. septembra v Lucci v Italiji. V. V. PET MINUT ZA 10 VPRAŠANJ NAJMLAJŠEMU OLIMPIJCU Kljub poletju z mislijo na smučarske skoke Med mladimi športniki imamo v Občini Domžale veliko obetavnih tekmovalcev, ki med svojimi vrstniki v posameznih panogah dosegajo zelo lepe uspehe. Lahko pa rečemo, da je veliki sen vsakega športnika -udeležba na olimpiadi doslej uspel le maloštevilnim tekmovalcem, med njimi pa je Mihi Rihtarju, smučarskemu skakalcu, ki se je kot najmlajši slovenski tekmovalec udeležil zimske olimpiade v Naganu na japonskem. Ker je poleti malo več časa za pogovor, pozimi namreč smučarskih skakalcev skoraj ni doma, sva z Mihom poklepetala o pretekli sezoni in njegovih načrtih za vnaprej. Kateri so bili tvoji cilji za preteklo sezono in ali so se ti uresničili? Na začetku pretekle sezone sem želel doseči čimboljšo formo in se uvrščati na tekme svetovnega pokala. V njem mi je trikrat uspelo osvojiti točke, največ v Planici, na zaključku svetovnega pokala, kjer sem bil 15. Najbolj pa sem bil srečen, ko sem bil izbran med peterico skakalcev za Olimpijske igre v Naganu. To je bilo zame nepopisno doživetje. Uspešno si opravil tudi 2. letnik ekonomske šole v Kranju. Kako glede na veliko odsotnost tako uspešno usklajuješ šolo in tekmovanja? Vrhunski šport in šolo je zelo težko uskladiti. Pomagajo mi sošolci in profesorji na Ekonomski srednji šoli v Kranju, kjer obiskujem športni oddelek. V lanskem šolskem letu sem bil odsoten okoli 600 ur ali z drugimi besedami, v šoli sem bil le septembra in maja. Časa za učenje je malo, zato bi se rad zahvalil za pomoč instruk-toricama g. Neži Bešter in ge. Konstanti Retinger, ki sta se trudili z mano. Kakšni so tvoji cilji za letošnjo sezono? Na katero tekmovanje se boš posebej pripravljal? Za letošnjo sezono se temeljito pripravljam. Želim si ponovno čimvečkrat nastopiti na svetovnih prvenstvih in se seveda čimbolje odrezati. To pomeni: ob pravem času doseči vrhunsko formo. Še posebej se bom pripravljal na polete na velikanki v Planici. Kateri so tvoji rekordni dosežki (v m) na mali, veliki skakalnici in kakšna je tvoja želja po daljavi? Na kateri skakalnici bi jo po tvojem mnenju najlaže dosegel? Trenutno je moj osebni rekord 140 metrov v Planici na 120-metr-ski Bloudkovi velikanki. Mislim pa, da ga bo najlažje preseči letos po- zimi na velikanki. Kakšen je tvoj delovni dan -med poukom? Moj delovnik se prične ob 5.30, saj se moram do 7 ure pripeljati v Kranj. Po šoli počakam na trening, ki traja do pol petih. Nato me čaka pot domov, kosilo, ker sem že zelo lačen, in seveda še malo učenja. Kdaj boste ali ste že začeli s treningi in kako so ti videti poleti? Treniramo že celo poletje. Skačemo na plastičnih skakalnicah s keramičnimi smučmi, največkrat v tujini. Veliko treninga pa namenjamo kondiciji in učenju tehnike. Katere tekme se še posebej rad oz. (ne)rad spominjaš? lanska sezona je bila zame zelo uspešna. Rad se bom spominjal svojih prvih nastopov in točk v svetovnem pokalu. Vedno in najrajši pa se bom spominjal Olimpijskih iger v Naganu na Japonskem. Kdo so tvoji glavni sponzorji? Svojih sponzorjev še nimam, še vedno imam prazen prostor na smučeh, ki je namenjen za osebnega sponzorja, Karkoli - kar misliš, da bi bilo še dobro napisati? Želim si, da bi bilo za skakalni šport več posluha in da bi v Sloveniji končno zgradili objekt - 90-metrsko skakalnico, pokrito s plastiko, da bi lahko več. trenirali doma. Kako boš (si) preživel letošnje počitnice? En teden počitnic sem preživel na morju. Veliko sem se potapljal in lovi I ribe. Toda tudi na morju ni šlo brez treningov. Če pa bon) ujel še kaj prostih dni, bi rad odšel v planine - na Krn. Rad bi videl, kje je potekala Soška fronta. Hvala, Miha, in veliko uspešnih skokov ti želim! V VOISKA Teniški klub Radomlje in Krajevna skupnost Radomlje prirejata odprto prvenstvo dvojic za pokal KS Radomlje, ki bo v soboto, dne 19. septembra 1998, na teniških igriščih v Radomljah s pričetkom ob 9. uri. V primeru slabega vremena pa v soboto, 3. oktobra 1998. Tekmovanje bo potekalo v eni sami kategoriji, omejitev za udeležbo ni. Prijavnina za dvojico znaša 2000 SIT in se vplačuje pri prostorniku V. Črniču najkasneje 15 minut pred pričetkom turnirja. Igra se na 9 dobljenih gemov, pri stanju 8:8 sledi podaljšana igra. Polfinalne in finalne tekme se igrajo na 2 dobljena seta, turnirska pravila bodo v celoti objavljena na oglasni deski TK Radomlje. Zmagovalna dvojica bo prejela pokal KS Radomlje in naslov prvaka dvojic za leto 1998. Po končanem tekmovanju in podelitvi vabimo na srečanje. Krajevna skupnost Radomlje Teniški klub Radomlje 7M Domžale /lamnik Mednarodni košarkarski turnir za mlade Tudi letošnje leto smo se v Košarkarskem klubu Domžale odločili sodelovati na enem največjih košarkarskih turnirjev za mlajše kategorije v Evropi; ta je potekal v Torinu v Italiji od 18. do 21. 6. 1998. V skupni organizaciji s Košarkarskim klubom Zagorje sta tako na turnir odpotovali ekipi starejših in mlajših pionirjev (letnika 1984 in 1985) našega kluba pod vodstvom trenerjev Uroša Križani« a in Braneta Kuzme ter vodje mladinskih selekcij v klubu Saša Kisele. Sprejem v Torinu je bil tako kot vedno zelo topel, saj se turnirja z raznimi selekcijami udeležujemo že četrto leto zapored, in to vedno izjemno uspešno - lani je ena od naših selekcij celo zmagala v svoji kategoriji. Za mlade igralce je poseben doživljaj vedno že sama namestitev v Torinu, saj nikoli ne vemo, kam nas bodo namestili, vendarle pa se organizator vedno potrudi, da nam je udobno. Turnir poteka v več kategorijah; naša starejša ekipa je igrala v kategoriji, kjer je bilo prijavljenih 8 ekip, ki so jih razdelili v dve skupini po 4. Že prva tema pa je bila za naše fante usodna, saj je italijanski sodnik zaradi domnevne napačne menjave v naši ekipi tekmo prekinil ter VODOVODNE IN SANITARNE INŠTALACIJE - kompletne adaptacije kopalnic - zamenjava odtočnih cevi - polaganje keramičnih ploščic - popravilo in čiščenje bojlerjev PERIN INŠTALACIJE, d.n.o. Tel./faks: 728-601, GSM: 041-749-213 Radomlje INDUSTRIJSKA PRODAJALNA Količevo 2, Domžale tel. 715-233 VELIKA PONUDBA BARV IN LAKOV ZA ZAŠČITO IN DEKORACIJO LESA, KOVIN IN STEN. SUPER UGODNO! Na razpolago izvenserijski zračno sušeči premazi za kovino in les v različnih barvah (temno rdeča, siva, bež, bela). Karton okrog 8 kg stane 1600 SIT. NE ZAMUDITE ENKRATNE PRILOŽNOSTI muis je bila kasneje registrirana z 20:0 za naše nasprotnike. Žal sta bili vse dokazovanje in prepričevanje, da je bilo pri menjavi vse v redu, zaman -naš nasprotnik je bila namreč domača ekipa (torinski FIAT) in kdor je že kdaj igral na podobnem turnirju v Italiji, ve, da domačinom vedno skušajo pomagati do zmage. Naši igralci so v nadaljevanju turnirja zatem v svoji skupini premagali Interbasket iz Torina ter izgubili proti ekipi Kolbe-ja, s tem zasedli 3. mesto v skupini, kar je pomenilo borbo od 5. do 8. mesta. Tu so bili zatem dvakrat uspe- Vpis v Košarkarsko šolo V Košarkarskem klubu Domžale nadaljujemo v začetku septembra z aktivnostmi v Košarkarski šoli za otroke, rojene v letu 1984 in kasneje - do starosti 8 let. Vpisovali bomo vsak dan od 16. do 17 ure v hali KC Domžale. Informacije lahko dobite na klubskem telefonu 721-015. KK DOMŽALE šni, saj so>najprej premagali ekipo Srečko Kosovel iz Sežane z 68:57 nato pa še ekipo Tirane iz Albanije z KOŠARKARSKI KLUB HELIOS DOMŽALE Razpored prvenstvenih tekem v 1. delu državnega prvenstva 1998/99 1. krog, sreda, 9. 9. - POSTO|NA : HELIOS; 2. krog, sobota, 12. 9. - HELIOS : UNION OLIMPIIA; 3. krog, sreda, 30. 9. - TRIGLAV : HELIOS (prestavljena tekma); 4. krog, sobota, 19. 9. - SLOVAN : HELIOS; 5. krog, sobota, 26. 9. - HELIOS : KRKA; 6. krog, petek, 2. 10. - ZM LUMAR (OVNI) MARIBOR : HELIOS; 7 krog, sobota, 1". 10. IIFLIOS : PIVOVARNA LAŠKO; 8. krog, sobota, 17 10. - KRAŠKI ZIDAR : HELIOS; 9. krog, sreda, 28.10. - HELIOS : LOKA KAVA; , 10. krog, sobota, 31.10. - SAVIN)SKI IIOPSI POLZELA : HELIOS; 11. krog, sobota, 7 11. - HELIOS : POSTOJNA 13. krog, sobota, 5.12. - OLIMPIIA : HELIOS; 14. krog, sobota, 12.12. - HELIOS : TRIGLAV; 1.5. krog, solata, 19.12. - HELIOS : SLOVAN 16. krog, sreda 23.12. - KRKA: HELIOS; 17 krog, sobota, 26. 12. - HELIOS : ZM LUMAR (()VNI) MARIBOR; 18. krog, sobote, 2. 1. - PIVOVARNA LAŠKO : HELIOS; 19. krog, sobota, 9. 1. - HELIOS : KRAŠKI ZIDAR; 20. krog, sobota, 16. 1. - LOKA KAVA : HELIOS; 21. krog, sobota, 23.1. - HELIOS : SAVINJSKI HOPSI P( )LZELA; 22. krog, sreda, 27 1. - POŠTA MARIBOR BRANIK : HELIOS. Vse tekme, ki jih bo Helios igral v domači Dvorani komunalnega centra, se liodo začenjale ob 19. uri. Pokal Radivoja Korača - kvalifikacije 1. tekma, sreda, 16. 9., 20.30 - HELIOS : SLOBODA DEEA TUZLA (BiH), 2. tekma, sreda, 23. 9. - SLOBODA DEFA TUZLA (BiH): HELIOS. 93:91 ter osvojili končno 5. mesto. V kategoriji, kjer so igrali naši mlajši pionirji, je bilo prijavljeno kar 28 ekip. Naši fantje so svoje delo opravili odlično; v predtekmovanju so namreč zapovrstjo premagali ekipe Agnelli (89:34), Grugliasco (10133), Sea (96:36) ter Treviso (72:27). S tem so se uvrstili v polfinale, žal pa so v tekmi, ki je odločala o tem, kdo bo igral v velikem finalu, ki ga igrajo v veliki, prelepi okrogli dvorani, po ogorčenem boju morali priznati premoč ekipi Pepsi iz Riminija (za ta klub je v minuli sezoni igral Boris Gorenc), ki so zmagali s 67:58. Tako so naši fantje na koncu osvojili 3. mesto, kar je vsekakor izjemen uspeh. ()h koncu bi se radi zahvalili vsem sponzorjem in seveda staršem naših igralcev, ki so nam omogočili udeležbo na turnirju ter s tem nepozabna doživetja v Italiji. SAŠO KISELA Četrto tekmovanje za pokal Domžal Čas tekmovanj, zato smo se tudi v PGD Domžale - mesto odločili, da organiziramo tokrat že 4. tekmovanje za pokal Domžal. Skupno se je tekmovanja udeležilo 53 enot in med njimi so bili tudi gostje iz DVD Koprivnice. Da smo samo tekmovanje lahko izvedli, bi se v imenu gasilskega društva Domžale - mesto zahvalila Nogometnemu klubu Domžale, ki nam je odstopilo igrišče, Atletskemu klubu Domžale za stezo in nazadnje še Dolar d. o. o. za darovane pokale, ki so prijetno razveselili najboljše ekipe. Poleg uspešnih ekip članov, članic ter veteranov pa imamo v PGD Domžale - mesto tudi obetavne pionirske in mladinske ekipe, ki tudi sodelujejo pri tekmovanju Mladi gasilec. Ob tej priložnosti bi se v imenu vseh članov PGD Domžale - mesto najlepše zahvalila vsem mentorjem, ki uspešno poučujejo mladino, kot tudi tistim, ki se trudijo za lepo urejenost našega gasilskega doma in njegove okolice. za PGD Domžale - mesto SONJA PAVLIŠIČ Marjan Košak in Brane Kuzma v Lastovki >topa tekri zveznem košarkarskem tekmovanju ali bolje rečeno .3. SKL in osvojenem skupnem 68. mestu v državi gre KK Lastovka v sezono 1998/99 s kar največjimi ambicijami - napredovanje v 2. SKL. Po končani krstni sezoni in osvojenem 7 mestu v 3 SKL - vzhod 2 je bil obstoj kluba pod velikim vprašajem, saj je šlo (X) uvodnih visokih (x>razih vse navzdol. Ekipa je bila sestavljen,) takorekoč na vrat na nos, v zvezi z organizacijo tekem nismo bili najbolj vešči, za nameček pa tudi ni bilopra vega odziva gledalcev. Razumljivo je padla motivacija tako igralcem kol upravi in porajalo se |o vprašanje na sli i| nuja v sezoni 1998/99. Nato pa je prišlo do velikega preobrata prav v času dopolnilnega prestopnega roka v začetku avgusta. Na izrednem sestanku Upravnega odbora je bil sprejel sklep 0 nadalje vanju tekmovanja in načrt dela v prihodnji sezoni. Najbolj pereča tema sestanka je bil igralska in trenerska zasedba, pa tudi finančna sredstva. Od sedemnajstih,registriranih igralcev jih je kot okostje ekipe pretekle sezone ostalo le sest, zalo je bila nujna pridobitev svežih moči. In prav v okrepitvah se skriva ta veliki optimizem pred se/ono. Iz Kamnika se vrača Jure Ge- drih, z Jezice Grega Zdovc in Primož Polanc, reaktiviral se je Matej Pajnič, iz Heliosa je prestopil Jaka OgrirK , barve Lastovke pa bo zastopal tudi vsem dobro znani Marjan Košak. Ker pa L>rez dobrega trenerja ne gre, bo lastovko treniral lansko leto pomočnik trenerja Gorjana pri Heliosu, Bra- ne Kuzma. Tako bock) črno - rumene barve Lastovke zastopali: 1. Ambrož Boštjan, Gedrih Jure, Košak Marjan, Kovačič Uroš, Ogrinc Jaka, Pajnič Matej, Plavčak Štefan, Polanc Primož, Popovič Marko, Volkar Matjaž, Zdovc Grega, Zorman Bojan. Trener: Brane Kuzma Ekipa je tako v primerjavi z lansko sezono pridobila ogromno in daje garancijo za privlačno in atraktivno igro. Sezona bo dolga in naporna, zato igralci že trdo trenirajo in željni čakajo prve tekme, da dokažejo, da se v Domžalah igra kvalitetna košarka. Zato ste vsi ljubitelji košarke lepo vabljeni na prvo prvenstveno tekmo proti Kostanjevici, ki bo že 20. septembra 1998 ob 19. v Hali komunalnega centra v Domžalah. Vstop je prost, zato vas vabimo, da se udeležite tekme v čimvečjem številu in ponesete Lastovko novim uspehom naproti. Na koncu naj se zahvalim še vsem, ki so nam finančno pomagali v start sezone: Gat - Design d. o. o. iz Kamnika, Vistra d. o. o. Domžale, Cirus Bar Domžale, Metod Vode, Igor So-bočan, Milan Sočaj, Darko Hac in, Ni ko Svetlin. V kolikor pa vas zanima sponzoriranje ali pomoč Košarkarskem klubu Lastovka, pišite na naslov KK Lastovka, Ljubljanska 59, Domžale, poklici te na 041/704-597 04V689-564, pošljite fax. 061/712-689 ali na e-mail la-stovka@yahco.com. Domžale ponovno v središču košarkarskih zanesenjakov Navajeni smo že, da je v našem mestu poleti kar vroče, prijetne sence, ki nam jih nudijo različni gostinski lokali s pestro ponudbo hladnih pijač, nam v mesecu avgustu pomagajo preživeti »peklensko vročino«. Da pa pri mrzli pijači ne postane dolgočasno in se imamo o čem pogovarjati, pa v teh pasjih dneh že sedmo leto zapored poskrbi g. Boštjan Dobrovoljc, direktor del. družbe TEN-TEN. V naše mesto pripelje različne košarkarske reprezentance, ki se kljub vročini zagrizeno pomerijo med seboj. Pravijo, da igrajo prijateljske tekme, nekateri na vso moč; drugi malo manj; vsi udeleženci košarkarskega turnirja za domžalski pokal pa nas gledalce za čas, ki ga preživimo v košarkarski dvorani, postavijo v drugačen svet. Nekateri opazujejo mete na koš, nekateri celoten potek tekme, drugi zopet razmišljajo, koliko vsak igralec stane posamezen klub. Mogoče kdaj pa kdaj kdo razmišlja podobno kot jaz, ko si ogledujem tekmovalce, ki jih sicer ne bi nikoli videla v »živo«. Moje razmišljanje je vedno povezano z cAroštvom teh tekmovalcev, koga so gledali, nad kom so se navduševali, kje so videli zanimivega igralca, ki jih je s svojim znanjem »zastrupil«, da so mu hoteli postati podobni, enaki, boljši. In takemu razmišljanju v mladi glavi potem prisluhne gospod, ki se mu reče trener. Mislim, da je prav prvi trener tisti, ki v mladi glavi pripravi mesto, kamor se bodo skrivnosti košarkarske igre spravljale in se uporabljale takrat, ko bo v igri to pot rebrn. Skrivncjsti je iz tekme v tekmo več, otroci postajajo fantje in dekleta, pa možje in žene. Za vse to je potreben čas, volja, denar, odpovedovanje različnim stvarem, kijih počnejo vrstniki, razumevajoči starši, dobri vrtci in šole, ki iščejo pri otrocih znanje in krepijo njihove sposobnosti. Zato menim, da je tak turnir, ki ga že toliko poletij pripravlja g. B. Dobrovoljc s tehnično službo, ki jo vodi g. j. Prelovšek, za domžalsko mladež posebna poslastica, s katero se posladkamo tudi tisti odrasli ljubitelji športa, ki vemo, da je šport trdo delo, ki besede ne zmorem ne pozna, ki radi pogledamo sockhne ase in se ob fotografijah košarkarskega kluba HELIOS pregovarjamo o začetkih košarke v našem mestu. Prva asfaltna plošča je bila pravi balzam za Saša, Marjana, Borisa, Vineta, pa še in še imen fantov bi lahko naštela, ki so se za žogo pod koši podili še po peščenem igrišču. In ta presneta HALA, ki je bila pred desetimi leti tako sodobna, tako enkratna, je postala »tehnično prestara«, da bi TV SLO lahko iz nje direktno prenašala najzanimivejši tekmi turnirja, ki sta potekali v solx)to in nedeljo. Zato je morala naša županja vzeti pot pod noge, odpeljati prehodni pokal CX)čine Domžale v Ljubljano in ga tam v hali Kodeljevo, pred očmi vseslovenske javnosti, podeliti zmagovalcu turnirja, ekipi košarkarskega kluba Panathinaikos iz Grčije. Čas za »delanje« novega občinskega proračuna se bliža, Ixj mogoče v njem tudi postavka za preureditev TEN-TENA v domžalski poletni košarkarski VVimbledon? Kdo ve, kaj bodo prinesk' nove volitve, mogoče bo pa župan kdo od bivših košarkarskih igralcev? Počakaj, pravi previdnost, pa boš zvedela. M. KAVKA EVROPSKO PRVENSTVO V MOTOKROSU RAZREDU DO 125 CCM, CONA D Roman Jelen s pokalom za prvo mesto V DOMŽALAH V NAKUPOVALNEM CENTRU BREZA OPTIKA Helena Dolinšek Breznikova 15, 1230 Domžale Telefon: 061/716-436 odprto - od ponedeljka do petka: od 9h do 12h, od 16h do 19h sobota: od 9h do I2h Roman jelen skupni zmagovalec V nadaljevanju evropskega prvenstva v motokrosu v razredu do 125 cem, v katerem Slovenija nastopa skupaj s še devetimi državami v coni D, je bila 4. dirka na Slovaškem, v kraju Myjava. Roman Jelen, član Sitar pneumatic teama iz Kamnika, ki uspešno nadaljuje tradicijo uspehov motokrosistov iz širše okolice Domžal, je znova stal na stopničkah tokrat na tretji. V obeh vožnjah je osvojil 4. mesto. Pri tem je imel veliko smole, saj je v 1. vožnji padel, ko je bil na 2. mestu, v drugem nastopu pa se je po slabem startu iz <>/.mI ja prebijal v ospredje. Na zadnji, 5. dirki v Zarnestiju v Romuniji, je bk>stel. Na hitri progi, ki mu bolj leži, je obakrat zmagal z veliko prednostjo. Tako je stopil na najvišjo stopničko - zmagal je v skupni oceni cone D. S tem je dosegel svoj doslej največji uspeb v karieri. Zdaj ga čaka le 5e vse-odločujoča finalna dirka z desetimi najboljšimi iz vseh štirih < on, v Franciji. V odmoru omenjenih dirk se je prvič v karieri preizkusil na dirki za svetovno prvenstvo v razredu do 125 cem za Veliko nagrado Kalije v Monteverchiju. V svoji težji skupini je dosegel i2. čas in se mu tako ni uspek) uvrstiti med 40 finalistov. Zagotovo pa je to dragocena izkušnja. MIRAN KOKAIJ ZV 73 /lamnik Domžale Sankukai karate v naši občini Letos je v Umagu potekala že enaindvajseta letna karate šola, katere se je udeležilo preko 300 ljudi vseh starosti (od 7. leta naprej) in različnih stopenj znanja. Organizirani so bili redni in dodatni treningi pod vodstvom Vlada Paradižnika, mojstra kara-teja 5. dan. Redna treninga sta bila dva, in sicer jutranji in popoldanski, na katerih smo se učili novih tehnik, dodatne treninge pa smo izkoristili za utrjevanje in ponavljanje. Poleg vseh dejavnosti pa je preostalo še dovolj časa za kopanje, sončenje, počivanje, za igranje odbojke in zapravljanje počitniškega časa. Ob koncu je sledil izpit za višji pas za kandidate, ki so želeli, da letno karate šolo izkoristijo za napredovanje in doseganje svojih zastavljenih ciljev. Pozdrav pred treningom Kot vsako jesen ob pričetku šole pa SANKUKAI KARATE KLUB iz DOMŽAL s svojimi sekcijami: Rodi- SOUZAtifJEJEZHEE VPIS DO 15. 9. 98 9.-13. In 16.-19. INFORMACIJE tel. 723-089 LJUBLJANSKA 110, DOMŽALE TEČAJI TUJIH JEZIKOV NEMŠČINA - ANGLEŠČINA - ITALIJANŠČINA ca, Dob, Vodice in Dol pri Ljubljani, pričenja z vpisom novih članov, članic in pionirjev v začetne tečaje karateja za vse tiste, ki jim ta šport pomeni možnost, da aktivno in uspešno preživijo svoj prosti čas. Nekateri imajo karate za veščino, drugi, da se naučijo samoobramb, tretji želijo povečati telesno aktivnost, drugi zopet koncentracijo, nekaterim pa pomeni to spoznanje novih prijateljev in druženje s svojimi vrstniki. Treningi, ki potekajo ločeno glede na starost udeležencev (pionirji, mladinci, starejši) in nivo znanja (stopnja pasu), potekajo pod vodstvom izkušenih trenerjev borilnih spretnosti, zato na treningih jamčimo strokovnost in varnost. Če se želite podrobneje seznaniti z našim delom ali postati član kluba, vas vabimo, da se oglasite na naših rednih treningih v Domžalah. Vpis novih članov, članic in pionirjev poteka do 17 septembra PLESNA ŠCU Ml|\| «r/nrr/t /ifJtff/,(jr fb črtf/orrft/t fitmi vpisuje v plesne tečaje - celoletni plesni tečaji za predšolske - celoletni plesni tečaji za osnovnošolce in mladino (jazz balet, standardni in latinsko-ameriški plesi, hip-hop) - tečaj stepa - tečaj klasičnega baleta - tečaji družabnih plesov za odrasle VPISI v plesne tečaje: Fit-Top Mengeš - petek, 18. 9., od 17. do 19, ure sobota, 19. 9, od 10. do 12. ure. Fitness center Panter Jarše - od ponedeljka, 21. 9., do petka, 25. 9., od 17. do 19. ure Informacije in prijave tudi na telefonu 0609/635-783. in vabi v Fitness center Panter v Jarše - na vadbo na napravah za mladino in odrasle - aerobiko za ženske in moške (body crunch, body sculp, TNZ, povver step, fat burner, latino aerobika, aerobika za starejše) - organizirano vadba za ženske - telovadbo za nosečnice - telovadbo za otroke Pričetek vseh organiziranih vadb v ponedeljek, 14. septembra! Informacije in prijave po telefonu 061/722-788 ali 0609/635-783. 1998 vsak torek in četrtek na naslednjih lokacijah: KARATE KLUB DOMŽALE: torek in četrtek od 18.00 do 20.00, za Knjižnico Domžale (stara OŠ V. Per-ko); RODICA: torek in četrtek od 18.30 do 19.30, stara OŠ Rodica (oddelki )arše); DOB: torek in četrtek od 1700 do 18.00, OŠ. Dob (velika telovadnica); VODICE: torek in četrtek od 1700 do 18.00, OŠ Vodice; DOL PRI LJUBLJANI: torek in četrtek od 16.30 do 1730, OŠ Dol pri Ljubljani. G. J. JOGA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU jc sistem vadbe, ki jc zaradi svoje postopnosti, enostavnosti in učinkovitosti priznan in sprejet v celem svetu. Zajema poučevanje vseh glavnih vej joge (RAJA, CjYANA. B1IAKTI, KARMA), prilagojenih razumevanju in potrebam zahodnjakov. V' VSA K DANI BM W L! EN JIJ VPISUJE V ZAČETNO VADBO JOGE Izoblikoval ga jc indijski učitelj Paramhans Swami Mahcshwarananda na podlagi izvornih indijskih učenj ter praktičnih izkušenj v dolgoletnem delu z učenci po svetu. Vadba po sistemu »Joga v vsakdanjem življenju« vam tako omogoča postopen in zanesljiv razvoj, ne glede na to, kateri aspekti joge vas zanimajo. Rezultati redne vadbe so: * sposobnost, da si pomagamo v vseh življenjskih okoliščinah * izboljšanje zdravja in počutja * povečana sposobnost koncentracije * samozavest in spokojnost * osvoboditev nezaželenih navad in vezanosti * samospoznanjc V začetni stopnji jc vadba preprosta in enostavna, primerna za vse generacije in priporočljiva za vse tiste, ki imajo težave s hrbtenico in se težko zberejo. Vse, ki si nam želite pridružiti. vabimo k vpisu od 21. 9. do 14. 10. 1998. DOMŽALE: STARA OŠ VENCLJA PERKA (za knjižnico) PONEDELJEK IN SREDA OD 18. DO 20. URE KAMNIK: OŠ 27. JUUJ (zraven policije), Tomšičeva ul. 9 PONEDELJEK IN SREDA OD 19. DO 21 URE ALPINISTIČNI ODSEK Vzponi članov A0 Domžale Člani AO Domžale tako kot nobeno poletje do sedaj tudi to poletje nismo počivali. Klemen Vodlan in Jani Abe sta se že konec maja odpravila na plezalno turnejo po plezališčih zahodnega dela ZDA. V dobrih dveh mesecih sta preplezala več težkih smeri. Klemen je v plezališčih Mo-unt Charleston in Rifle plezal smeri z rdečo piko do 5.13c ali 8a+ in do 5.12c ali 7b+na pogled. Odpravo v Ameriko so mu omogočili AO Domžale, Občina Domžale, Knjigarna Barvica, Baloh, Žmavc, Vrtnarstvo Tratnik, Controlmatic, Horjak precise, Ob-likovina, Subaru service Pustotnik, Infomark, Ciril Rudolf s. p., SCT Elektroobnova, Slovenske ceste. Med najbolj aktivnimi člani je bil Silvo Karo. V stenah narodnega parka Paklenica je s soplezalci preplezal več smeri med njimi El Condor pasa (8/8+), Albatros (7+), Klin (7+/8-) in Carismatic Mistake (7a+ ali 8+). Po vrnitvi domov je veliko plezal tudi v domačih stenah. V steni Tren-tarskega f )/< hnika je preple/al dve dolgi športni smeri, in sicer Gorska roža (7b) in Harlekin, sluga dveh gospodov (7a). Obe smeri je preplezal na pogled. Silvo se je |x> svetil tudi opremljanju novih smeri v hribih in plezališčih. V steni Šit je podaljšal in na novo opremil smere, Das ist nicht kar tako, ki je sedaj dolga 300 metrov, ocenil pa jo je z oceno 8+9-. To je sedaj ena najtežjih smeri v naših hribih. V Paklenici je v Stolpu preple/al in opremil novo smer Lastovka (7a, 50 m), v Črnem Kalu Almino smer (7a+, 30 m) ter smer Za star motor in hudega psa (7a, 20 m) v Mišji peči. Silvo je kljub obilici plezanja našel čas za literaturo - izdal je nov plezalni vodnik o plezališčih Kraškega roba. Tudi Primož Bečan, načelnik našega odseka, je kljub vročini plezal smeri v naših hribih, med drugim je s Kle-mnom Mikličem v S steni Triglava preplezal smer I lelha (6-, A0, 350 m) ter lubilejno (V .500 m) v Dolgem hrbtu z Mojco Grzinčič. Z Alešem lanžekovičem sta ponovila Wi siakovo v Triglavu (V+, 7(X) m). Janez Cerar je z Dušanom Gerarjem v Veži preplezal smer Tik pred dvanajsto, ki je ocenjena s VII, v Paklenici smer Sohna Meu (8-, l(X) m), v Beli peči nad Tržičem pa z različnimi soplezalkami preplezal več smeri. S Kle-mnom Mikličem pa je bil v Triglavu uspešen v Tržaški (V+, 700 m). Klemen Miklič je plezal še v Planjavi, kjer je s so-plozak em v enem dnevu opravil z dvema smerema, in sicer s Sobotno (V+/IV-V 270 m) ter s smerjo Humar-Škar-ja (V-III-IV 270 m). Naš član Dušan Cerar se je med pripravami na odpravo na himalajski osem tisočak Šiša Pangma povzpel na Mont Blanc, na š[x>rtno plezanje pa vseeno ni pozabil in tako je v Kotečniku preplezal smer Katarza (7b+c). Večina članov odseka pa krepi svojo fizično moč na naši umetni steni, ki smo jo letos postavili v prizirlku OŠ Rodica. Ob tej priložnosti se še enkrat zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali pri ureditvi stene. I etošnjo jesen bomo v sfx>min na našega prijatelja in soplezaka Janeza logliča-johana organizirali tekmo v športnem plezanju. KLEMEN MIKLIČ in ALENKA ZIERNFELD Športno plezanje -alpinizem Alpinistični odsek pri PD Domžale bo organiziral od septembra dalje več tečajev športnega plezanja za osnovnošolsko in srednješolsko mladino ter odrasle. Tečaji bodo na novi umetni steni pri Osnovni šoli Rodica. Za vse tiste, ki pa jih zanima alpinizem, bo organizirana alpinistična šola. Vse podrobnejše informcije: SILVO KARO, tel. 712 633. ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. JAGODA STREHOVEC Potočnikova 15, Domžale Obveščam cenjene stranke, da je delovni čas ordinacije: PON., SRE., ČET. 13.00-19.00 TOR., PET. 8.00-13.00 Informacije po telefonu: 712-990 in 722-122. Domžale /lamnik KOTALKARSKI KLUB PIRUETA Pirueta '98 Ko je večina Slovencev uživala zasluženi dopust, so mnogi športniki na vseh koncih Slovenije merili svoje moči. Nič drugače ni bilo s kotalkarji, ki so se tudi to poletje v Domžalah že tradicionalno borili za čimboljše uspehe. Kotalkarski klub Pirueta Domžale je namreč letos že šestič organiziral tekmovanje v umetnostnem kotalka-nju, imenovano PIRUETA '98. V teniškem centru TEN-TEN je konec julija, bolj natančno 25. julija, občinstvu in socJnikom pokazalo svoje znanje okoli šestdeset tekmovalcev iz Italije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Tisti, ki ste tekmovanje spremljali v prejšnjih letih, boste verjetnd ugotovili, da je letos sodelovalo nekoliko manj držav kot prej. Razlog tiči v težavi, s katero se klub Pirueta že dalj časa ukvat ja, in sicer gre za pomanjkanje prostora v primeru slabega vremena. Edina ustrezna dvorana, ki je dovolj blizu, da bi se tekmovalci iz Ten-Tena v primeru dežja lahko zatekli vanjo, je domžalska Hala Komunalnega centra, vendar organizatorji tekmovanja zaradi adaptacije tega objekta niso bili popolnoma prepričani/ da bi bilo tekmovanje izvedljivo v sami hali. Na pomoč jim je priskočila domžalska /upanja, ga. ( vela ZalokaM)ta/em, ki se ji klub Pirueta ob tej priložnosti iskreno zahvaljuje. Zahvale pa gredo tudi Košarkarskemu klubu Domžale, ki je vendarle uspel pripraviti dvorano za primer, če bi bila potrebna prestavitev tekmovanja v pokrit prostor. Vendar je bil pesimizem odveč in v soboto, 25. julija, je toplo sijalo sonce, na kar so verjetno vplivali tudi odlični uspehi domžalskih kotalkarjev. Prav blesteli so tekmovalci KK Pirueta in pobrali kar nekaj pokalov za prva mesta. S tem tekmovanjem in pa z uspelo - že tradicionalno - predstavo po končanem tekmovalnem delu so umetnostni kotalkarji zaključili letošnjo tekmovalno sezono. Se eno uspešno pripravljeno tekmovanje za Pirueto torej in seveda nove spodbude in ideje za naprej. S svojo organiziranostjo znotraj kluba so člani namreč pokazali svojo pripadnost klubu in pripravljenost na sodelovanje še v bodoče. Tako obljubljajo drugo leto še bolj pestro tekmovanje, pravi kotalkarski praznik, saj razmišljajo, da bi spremenili samo obliko prireditve. S tem hi v teniški center prav gotovo privabili več obiskovalcev, tudi takšnih, ki niso ravno neposredno pove zani s kotalkarskim športom, ampak jih zanima ples, umetnost in glasba. Da dobri rezultati tekmovalcev iz domačega kluba na omenjenem tekmovanju niso zgolj naključje in da so mladi Piruetniki tudi to poletje v odlični formi, nam potrjujejo rezultati z državnega prvenstva v umetnostnem kotalkanju, ki je potekalo samo leden dni pred domžalsko Pirueto. Kar pet tekmovalcev iz tega kluba je namreč osvojilo naslov državnega prvaka, in sicer Nejc KOTAR, Maxi CERAR, Maruša in Blaž RAVNIKAR ter Nina GRILI. Ker pa v klub Pirueta spada tudi sekcija »hitrostnikov«, torej tekmovalcev v hitrostnem rolanju, lahko v kratkem upamo še na nekaj uspehov članov kluba. 11. oktobra jih namreč čaka državno prvenstvo v hitrostnem rolanju, kjer lahko utemeljeno pričakujemo vsaj še nekaj naslovov državnih prvakov. Med hitrostniki prav gotovo izstopa mladinec: Jernej STIPA-NIČ, ki je zasedel 12. mesto (med 30 nastopajočimi) na evropskem prvenstvu na Portugalskem, sedaj pa ga po leg omenjenega državnega tekmovanja čaka se svetovno prvenstvo v sosednji Italiji. Držimo torej pesti za Jerneja in Piruetnike nasploh, saj sreča poleg znanja in dobre pripravljenosti, za kar skrbijo odlični trenerji, vedno prav pride. Kombinacija vsega tega pa pomeni gotove uspehe, ki tekmovalce in vodstvo kluba še bolj spodbujajo, saj vedo, da počivanje na lovorikah le malokdaj prinese nove zmage. »V prihodnosti nas čaka še mnogo dela tako na področju organiziranosti društva, predvsem pa smo sedaj vse svoje sile usmerili v priprave na postavitev šotora skupaj z Nogometnim klubom Domžale v športnem parku. Sami uspehi nas ne smejo uspavati, ampak se moramo še bolj potruditi, da bi končno našli rešitev večnega problema prostora za vadbo,« je zaključil predsednik kluba, g. Anton Grilj. ANDREJA KMETIC III. MEDNARODNE IGRE MLADIH V SASBACHVVALDU Uspešen nastop tekačev Domna in Bernarda Jarca Domen in Bernard Jarc sta domžalska atleta, ki sta posebej uspešna v gorskih tekih in sta stalna člana reprezentance Slovenije v gorskih tekih. Na osnovi uspešnih gorskih tekov: tek na Osolnik, tek Edelvajs in tek na Krvavec, ki je bil hkrati tudi državno prvenstvo v tekih navzgor, sta postala tudi člana slovenske reprezentance, ki se je udeležila III. mednarodnih iger mladih v Sasbachwaldu. Igre so potekale od 10. do 12. julija 1998, udeležilo pa se jih je 86 mladih gorskih tekačev in tekačic iz osmih evropskih držav: Velike Britanije, Nemčije, Moldavije, Ukrajine, Slovaške, Poljske in Slovenije. Povprašala sem mlada atleta, v katerih disciplinah sta nastopila in kakšne rezultate sta dosegla. Domen: V Nemčiji sem nastopil v gozdnem teku in štafeti 3x800 m. Zaradi bolezni sem nastopil slabše1 in osvojil v gozdnem teku šele peto mesto, naša štafeta pa je naslednji dan zmagala v svoji skupini pred štafeto Nemčije. Bernard: Letos sem nastopil v gozdnem teku, gorskem teku in štafeti. V gozdnem teku sem zasedel nehvalež no četrto mesto, medaljo sem izgt il lil v c iljnem sprintu. V gorskem teku sem osvojil peto mesto, naša štafeta pa je med mlajšimi dečki osvojila prvo mesto pred štafeto iz Nemčije. V posebno lepem spominu jima ostaja prijetno druženje z mladimi športniki iz različnih držav. Všeč jima je bilo tudi lepo naravno okolje, v katerem so bile letošnje igre, posebno zadovoljna pa sta bita s pravo športno prehrano. Poleg udeležbe in uspešnega sodelovanja na III. mednarodnih igrah mla dih pa sta oba športnika sodelovala tudi na drugih tekmovanjih in na moje vprašanje o letošnjih tekmovanjih, predvsem pa o pričakovanjih, sta odgovorila naslednje: Domen: Moj največji letošnji uspeh je /m, iga na pokalni tekmi v Mežici (lek I c le Tv. ijs). Sicer pa so moje želje, da v letošnjem letu osvojim eno prvih mest v Pokalu Slovenije, še eno zmago v pokalnih tekmah ter dobro uvrstitev na jesenskem krosu Dela. Bernard: Moja letošnja najboljša uvrstitev je tretje mesto na državnem prvenstvu navzgor, s katerim sem si tudi priboril mesto v reprezentanci v svoji kategoriji. Želim si uvrstitvi" na tretje mesto v |x>kalu Slovenije in še dobri uvrstitvi v pokalnih tekmah, od katerih naju prva čaka že v teh dneh. Obema tekačema želim še veliko uspešnih tekov! V. v. wHIIKKlKKKmllllKllmli Domen Jarc oh prihodu na cilj III. mednarodnih iger mladih v Nemčiji. Bernard Jarc (drugi z leve) med sotekmovalci. Šahovske novice Griže Zadnjo soboto v juliju (25. 7 1998) je v ciklusu odprtega prvenstva Šahovskega kluba Griže »Ciklus 98« na 5. šahovskem turnirju v pospešenem šahu (15. min.) zmagal mojster Vladimir Ivačič, ŠD Napredek Domžale. Drugo-uvršCeni Jan Gombač, komaj 15-letni prvokategornik, član SO dr. Milan Vidmar, je zbral enako število točk kot zmagovalec, ki ga je v medsebojnem dvoboju tudi premagal v 4. krogu. V gostišču Pri zibki je sodelovalo le 12 šahistov, najmanj doslej. Končni vrstni red: 1. Vladimir Ivačič (M), 2. Jan Gombač (1. kat.) 7,3 t., 3. Radiša Rajkovič (1. kat.), 4. Milan Matko (MK) 6, itn. Šobec, Lesce Pod pokroviteljstvom Turističnega društva Lesce - 40 let je Šahovsko društvo Murka Lesce 5. julija 1998 organiziralo 5. mednarodni šahovski turnir »40 let smo turizem ljudje«, na katerem je tekmovalo 33 šahistov. Po 9 krogih švicarskega sistema po slovenskem ratingu v pospešenem šahu (2x15 min.) je drugič zapored zmagal FIDE mojster Leon Mazi (75 t.). Dobro 7 mesto je osvojil mojster Vladimir Ivačič (61.). Na solidno 17 mesto se je uvrstil moravski prvokategornik Alojz Cerar (4,51.), 25. mesto je zasedel Janez Bizjak (4 t.) in 28. mesto Janez Grčar (3 t.). Končni vrstni red: 1. Leon Mazi (FM), 2. Marjan Še-mrl (MK) % 3. Jan Gombač (1. kat.), 4. Harald Gen-ser, 5. Tomaž Mikac (FM), 6. Bojan Hribar (MK), 7 Vladimir Ivačič (M) 6 itn. Finale Na finalni turnir se je uvrstilo 30 šahistov, vendar je na njem 15. avgusta 1998 sodelovalo 25 najlx)lje uvrščenih šahistov v ciklusu 5 turnirjev »40 let smo turizem ljudje«. Zmagovalec finalnega mednarodnega turnirja je že krog pred koncem postal mednarodni mojster Nebojša llijin. Na 2. mesto se je uvrstil domači FIDE mojster Vojko Mencinger. Odlično 6. mesto je osvojil Alojz Cerar, prvokategornik iz Moravč, saj je za seboj pustil deset mojstrskih kandidatov, enega mojstra, pet FIDE mojstrov in celo enega mednarodnega mojstra. Šele 15. mesto je dosegel mojster Vladimir Ivačič (4,5 t.), mojstrski kandidat Boris Skok (4 t.) pa dokaj solidno 20. mesto. Končni vrstni red: 1. Nebojša llijin (MM) 8, 2. Vojko Mencinger (FM) 7 3. Vladimir Hrešč (MM) 6,5, 4. Primož Šoln (FM) 6, 5. Janez Barle (M)M), 6. Alojz Cerar (1. kat.) 5,5, 7 Igor Kragelj (FM), 8. Bojan Hribar (MK), 9. Marjan Crepan (FM), 10. Jan Gombač (1. kat.), 11. Leon Mazi (FM), 12. Bogdan Podlesnik (MM) 5 itn. Odprti turnir Istega dne kot je bil finalni šahovski turnir, je ŠD Murka Lesce pod pokroviteljstvom Turističnega društva Lesce organiziralo še »Open«, odprti mednarodni turnir (2x15 min.), na katerem je sodelovalo 42 šahistov. Prvo mesto je osvojil mednarodni mojster in poslanec Državnega zbora RS Leon Gostiša, ki je v 9 krogih zbral 7 točk in pol. Končni vrstni red: 1. Leon Gostiša (MM) 7, 2. Andrej Vošpernik (MK), 3. Evald Ule (MK), 4. Drago Rabič (1. kat.) 7, 5. Uroš Kavčič (MK), 6. Tomaž Marinšek (MK) 6,5, 7 Aleš Drinovec (MK), 8. Darko Amonijevi« (MK) 6..., 28. Janez Bizjak (4. kat.) 4 itn. Radovljica Letošnje odprto državno prvenstvo v hitropoteznem šahu je bilo v nedeljo, 30. avgusta, tehnična ot ganizai ija turnirja (ŠD Murka Lesce) je že na samem začetku »zaškripala«, kajti tekmovanje se je začelo z več kot enourno zamu- cb. Nedopustno! Namesto da bi se turnir končal ob 14. uri, kot je bilo predvideno, se je zadnji, 13. krog, konča! šele ob 15.40, razglasitev končnega vrstnega reda pa šele |x>l ure kasneje. Prvo mesto je nekoliko nepričakovano med 119-imi udeleženci zasedel 24-letni mednarodni mojster Marko Tra-tar, ki je v trinajstih partijah zbral 10 tctfk in rx.il. Drugouvr-ščeni mednarodni mojster Miran Zupe in tretjeuvršteni velemojster Georg Mohr sta zbrala pol točke man). Med šahisti ŠD Napredek Domžale se je najdlje uvrstil Vitjo Janjič (1. kat), to je na 28. mesto (81.). Sledijo: 30. MK Bogdan Osolin (751.), 45 MK Boris Skok (71.), 77 M Vladimir Ivačič (61.) in 87 Peter Zupančič (5,51). Še nekaj uvrstitev »domačih« šahistov: 31. MK Jože Skok (751.), 68. Janez Grčar (61), 80. Alojz Cerar (5,51.) in 102. Janez Bizjak (4,51). Končni vrstni red: 1. Marko Tratar (MM) 10,5, 2. Miran Zupe (MM), 3. Georg Mohr (MM) 10, 4. Matjaž Justin (MK), 5. Miha Furlan (FM), 6. Marjan Kašteli« (MK), 7 Vojko Zorman (MK) 9,5, 8. Janez Barle (MM) 9 itn. Dopisni šah Končan je prvi turnir zadnjega ciklusa dopisnih tekmovanj, in sicer turnir igralcev na prvi deski prvega moštve-nega dopisnega prvenstva Slovenije. Po zelo dobri in borbeni igri se je na prvo mesto povzpel veteran slovenskega in tudi dopisnega šaha, Vid Vavpetič, član ŠD Napredek Domžale, ki je s tem rezultatom napovedal svojo uspešno vrnitev na področje dopisnega šahiranja. S tem odličnim rezultatom na najmočnejši deski je verjetno tudi odlično prispeval svoj deiež k skupni ekipni zmagi svojega moštva ŠD Napredek Domžale. 1. deska - končni vrstni red: 1. Vid Vavpetič (MK) 5,5, 2. Klemen Šivic (3. kat.) 5, 3. Milan Horvat (MK) 4,5, 4. Anton Kraševec (M) 3, 5. Janko Bohar (MM) 2 točki. Za šahovske sladokusce Rublevskv, S. 2685: Karpov, A. 27Ž5 Rubinstein memorial, 25. 8. 1998 1. e4 c6 2. d4 d5 3. Sd2 d:e4 4. S:e4 Sd7 5. Lc4 Sgf6 6. Sg5 e6 7 De2 Sb6 8. Ld3 h6 9. S5f3 c:5 10. Le3 Sbd5 11. Se5 a6 12. Sgf3 Dc7 13.0-0 c:d4 14. L:d4 Lc:5 15. Lb5+ abcdefgh Kf8 16. L:c5+ D:c:5 17 Lc4 g6 18. L:d5 S:d5 19. c 4 Sf6 20. a3 Ld7 21. Tfd1 Le8 22. b4 De7 23. Db2 Kg8 24. Td4 Kh7 25. Tad1 Tf8 26. T1d3 Tc8 27 h3 Tc;7 28. Dd2 Kg7 29. Td8 Sg8 30. T3d6 La4 31. T:f8 Drf8 M. Dd4 Kh7 33. Td8 De7 34. c5 Le8 35. Dd6 La4 36. Tf8 f6 37 Tf7+ Drf7 38. W W 39. D:e6 Td7 40. Kh2 h5 41. De3 Se7 42. Sd2 Sf5 43. L> i Lc6 44. Sc4 Kg7 45. Sa5 Lb5 46. Dal La4 47 Sc4 Td8 48. Del Td7 49. De6 Lc6 50. Sa5 Te7 51. Dc8 Te8 52. Dc7+ Te7 53. Db8 Td7 54. Dc8 Se7 55. Db8 Kf7 56. a4 h4 57 S:c6 S:c6 58. Dh8 Ke7 59. Dg8 g5 60. b5 a:b5 61. a:b5 Sd8 62. Dh7+ Sf7 63. f4 Td4 64. f :g5 f :g5 65. Dg6 Td7 66. Db6 Ke8 67 c6 b:c6 68. b:c:6 Td8 69. c7 1-0 Bogdan Osolin RQBEX PEUGEOT SERVIS, PRODAJA Rova 3a 1235 Radomlje Pooblaščeni prodajalec In serviser vozil PEUGEOT prodaja (061) 727-798 servis (061) 727-010 faks (061) 727-319 — UGODNI KREDITNI POGOJI TOM + 2 5°/ KOMPLETNI PROGRAM PEUGEOT KOLESA PEUGEOT SKUTER PEUGEOT 348.000,00 SIT P-106 1.330.000,00 SIT P-306 2.031.000,00 SIT P-406 2.946.000,00 SIT P-406 COUPE 5.286.000,00 SIT P-PARTNER 1.648.500,00 SIT (5% p.d BOXER 2.402.000,00 SIT (5% p.d.) P-PARTNER SPREJEMAMO VPLAČILA ZA PEUGEOT 206 VSA VOZILA IZ PROGRAMA PEUGEOT SI LAHKO OGLEDATE IN KUPITE PRI R0DEX-U RADOMLJE /lamnik Domžale DRUŠTVO MIHAELOV SEJEM MENGEŠ in pokrovitelj OBČINA MENGEŠ vljudno vabita na 6. tradicionalni MIHAELOV SEIEM v Mengšu, ki bo v petek, 25. 9. 1998, od 19. ure dalje, v soboto, 26. 9. 1998 in nedeljo, 27. 9. 1998 Stara domača obrt »slamnikarstvo in kitarstvo« je nekdaj dajalo kruh številnim družinam v Mengšu. Prikazovanje priprave slame za pokrivanje streh in pletenje kit bo povezovalo sejemska dneva. POVABILO! Društvo izgnancev Domžale obvešča vse svoje člane, da je izlet v Posavje in na Štajersko 8. oktobra 1998. Vabljeni! Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale bo opravilo odvoz kosovnih odpadkov v jesenskem periodu. Le-ti se bodo odstranjevali na dan rednega odvoza komunalnih odpadkov po naslednjem razporedu: 21. 9.-25. 9. Občina Domžale 30. 9. in 1. 10. Občina Mengeš & in a 10. Občina Moravče 12, 13. in 14. 10. Občina Lukovica Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki kot so: embalaže škropiv, olj in barv, lakov in podobno, ki jih odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov. Ravno tako tudi ne avtomobilski deli in akumulatorji. Poleg tega med kosovnimi odpadki ne bomo odstranjevali gradbenega materiala in vej od odrezanega drevja, oziroma živih mej. Že spomladi je bilo največje zanimanje za UMETNOSTNO ZGODOVINO. Za začetek smo šli na ogled kulturnih in zgodovinskih posebnosti Kamnika. Ogledali smo si: - Sadnikarjev muzej in grad Zaprice - Frančiškanski muzej s staro knjižnico, - Kapelico Božjega groba - eno zadnjih del arhitekta Plečnika - Znamenitosti starega dela mesta in Mali grad. Upokojenke in upokojenci Naredimo naše življenje lepo, zanimivo in bogato. Vključite se v različne oblike, ki jih bo organizirala UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE pri ISCG d. o. o. Domžale. Kolodvorska c. 6, Domžale tel. 711-082 ali 713-973. Z UMETNOSTNO ZGODOVINO pričnemo v začetku oktobra. Spoznali bomo značilnosti gradbenega, kiparskega in likovnega ustvarjanja človeka v posameznih zgodovinskih obdobjih. Naša usmeritev bo, da si bomo kar največ teh lepot ogledali. Prisrčno vas vabimo tudi v: USTVARJALNO DELAVNICO ZDRAVJA IN NOTRANJE LEPOTE. Spoznali bomo naše telo in preko energetskih con vplivali na bolečine, ki nas mučijo. Pogovarjali se bomo o zdravi prehrani, delali sprostitvene vaje in svoja srca napolnili z mirom, harmonijo in ljubeznijo. LITERARNO DELAVNICO Vsi tisti, ki vam skozi stihe ali prozo govori duša in ki poizkušate opisati svoja doživetja in opažanja - pridružite se nam. Smo pred izdajo prve- ga zbornika del članov literarne delavnice. V naslednjem bodo lahko objavljena vaša dela. DELAVNICO ROČNEGA DELA - kvačkanje - pletenje - šivanje - oblikovanje gline - slikanje na svilo - mekrame CVETLIČARSKA DELAVNICA urejanje cvetličnih gredic - aranžiranje cvetja KUHARSKA DELAVNICA - kuhinja za seniorje - vegetarijanska kuhinja - posebnosti različnih kuhinj Novost na področju jezikovnega usposabljanja je poseben način učenja angleščine za začetnike. MAVRIČNE STOPNICE DO ANGLEŠČINE To je neke vrste alternativa šolski klasiki. Ob učenju tujega jezika se ne bomo obremenjevali z mislijo na napake, te so sestavni del učenja. To obliko bo vodila priznana anglistika in avtorica Dušica Kunaver. Na področju jezikovnega izobraževanja bomo nadaljevali z vsemi oblikami od spomladi nemščina, angleščina in pogovorna srečanja iz obeh jezikov. Na novo bomo začeli tudi z - ZAČETNIM TEČAJEM NEMŠČINE - TEČAJEM RAČUNALNIŠTVA: Word v programu VVinclovvs. Računalniki so postali del vsakdanjosti. Srečujemo jih povsod. Ne bojmo se jih - spoznajmo in uporabljajmo jih. Prisrčno vabimo vse seniorje, da se nam glede na vaš inleres pridružite, da si osvežite znanje in pridobite nova spoznanja. METKA ZUPANEK Zavod za izobraževanje odraslih CONTINUA, Domžale vpisuje v verificirane programe izobraževanja odraslih - strojni tehnik - ekonomsko komercialni tehnik - trgovinski (živilski) poslovodja Pogoj za vpis je ustrezna triletna šola. Začetek 21. septembra. Informacije o izobraževanju dobite po telefonu 061 773-592 vsak dan med 14. in 22. uro. CONTINUA je zasebni zavod, ki deluje na področju verificiranega izobraževanja odraslih od marca 1993. i¥T#' A I i PPT ■ PRODAJA RABLJENIH VOZIL ■ ODKUP VOZIL POSREDNIŠKA PRODAJA VOZIL KREDIT IN LEASING Preserje, Tovarniška 6, 1235 Radomlje Telefon in faks: 061 727 705, mbtl: 041 647 510 Kinološko društvo Domžale Kinološko društvo Domžale vabi lastnike mladih psov, starih, od 8 tednov do 6 mesecev ne glede na pasmo, da se udeležijo srečanja na društvenem vadbišču za Sumbcrkom. Namen srečanja je, da se mladi psi navadijo drugih psov in se s tem prepreči bojazljivost ali napadalnost do sovrstnikov in, da se praktično prikaže pravilni pristop k igranju z predmetom, kar je pomembno pri nadaljnem šolanju oziroma vzgoji psa in privajanju na okolico v kateri se nahaja. Prvo srečanje bo brez psov v prostorih društvenega doma za Šumberkom v četrtek, 17. septembra 98, ob 17. uri, kjer bodo lastniki seznanjeni s pravilno prehrano, vzgojo in zdravstveno zaščito psov. Praktično delo z psi pa se bo pričelo v četrtek, 24. septembra 98, ob 17. uri na društvenem vadbišču. Vsak udeleženec naj poleg psa prinese s seboj še njegovo najljubšo igračo in hrano (brikete) za nagrajevanje psa. Tečaj bo potekal ob četrtkih in sicer štirikrat zaporedoma. Cena tečaja je 5000 SIT. V pričakovanju na srečanje z vami in vašim štirinožnim prijateljem Vas pozdravljamo s Informacije: tel. 711-037, KINOLOŠKIM POZDRAVOM Hribar KD Domžale Komisija za šolanje Krajevna skupnost Ihan Ihan, Breznikova c. 78 1230 DOMŽALE RAZPIS Krajevna skupnost Ihan išče najugodnejšega ponudnika ZA PLESKANJE DOMA KRAJANOV V IHANU. Ponudbe pričakujemo do 20. septembra 1998 na naslov: Krajevna skupnost Ihan, Ihan, Breznikova c. 78, 1230 Domžale POHIŠTVO salon |tlttz Paratttama NOVI MODELI KVALITETNEGA POHIŠTVA - Sedežne garniture, novi modeli, izredne cene! - Dnevne sobe iz masivnega lesa (novi modeli) - Kuhinje (64 modelov), izdelava po meri! - Otroške sobe in spalnice FARO MASIVA (komplet) samo 187.060,00 SIT POHIŠTVO PO MERI! "1 REGAL 1 »REN« dim. 3,60 m komplet . 97.430 SIT Vse to v salonu Lnz Karantania: Domžale, Antona Skoka 2, tel.: 710-130, in Ljubljana, Topniška 5, tel.: 130-77-30. Delavnik: a do 12. in 15.30 do 19. ure. Domžale /bmnik JUS-SECURITY d.o.o. =>AVTOŠOLA => VARNOSTNA SLUŽBA =* TRGOVINA (alarmi in telefoni) Ljubljanska c. 102, DOMŽAL36 Delovni čas: od 8.-12. in 15.-18. ure Telefon: 719-890, 041/638-007 Vrba 7 1225 Lukovica ■7nri iiirun. IZOLbUJctMU: - cvetlična korita - kamine, fontane - ograjne elemente - tlakovce, plošče, robnike - tople grede, kompostnike - škarpne elemente - vinogradniške stebre tel.: 061/735-408 od «.-17.ure Krajevna skupnost Ihan Ihan, Breznikova c. 78, 1230 DOMŽALE OBJAVA Krajevna skupnost Ihan vabi k sodelovanju tajnika krajevne skupnosti Pogodbeno razmerje bo sklenjeno za določen čas. Zaželeno je, da je kandidat(ka) krajan(ka) KS Ihan. Ponudbe s kratkim življenjepisom pričakujemo do 20. spetembra 1998 na naslov: Krajevna skupnost Ihan, Ihan, Breznikova c. 78, 1230 Domžale KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC, d.o.a Tesovnikova 27a, Ljubljana Naročila po tel.: (061) 16 83 700 Vsak delovni dan od 8.-20. ure. . Ob sobotah od 8.-13. ure. Nujni primeri ob vikendih in praznikih mob. 0609 634-945 RadOVatl ZajC, dr. vet. med. mag. \Z\dOT Trstenjak, dr. vet. med. mag. Iztok ValentinČiČ, dr. vet. med. NOVO • NOVO• NOVO • NOVO Trgovina s tekstilom LIDO Odprli smo novo trgovino s tekstilom v Zaborštu pri Domžalah na Šumberški cesti 56 (bivša Ajda). Nudimo vam vse vrste tekstila (moško, žensko, otroško), po ugodnih cenah: - moške srajce - ženske bluze -jeans hlače od do - športni copati 1.830,00 SIT 2.670,00 SIT 3.950,00 SIT 7.500,00 SIT 3.360,00 SIT Delovni čas: od ponedeljka do petka od 9h do 12h in od 15h do 19h v soboto od 8h do12h |w Dobrodošli v trgovini LIDO it- o Telefon: 715-072 Razpis štipendij za nadarjene učence in študente za šolsko leto 1998/99 Na podlagi 10. člena Pravilnika 0 štipendiranju nadarjenih učencev in študentov v Občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 10195) Oddelek za družbene dejavnosti Občine Domžale objavlja RAZPIS $fc ŠTIPENDIJ ZA NADARJENE UČENCE IN ŠTUDENTE ŠOLSKO LETO 1998/99 PREDMET RAZPISA Občina Domžale za šolsko leto /998/99 razpisuje štipendije za nadarjene učence srednjega izobraževanja in študente dodiplomskega izobraževanja, ki so državljani RS in ki dosegajo: a) učenci: prav dober ali odličen uspeh b) Studenti s povprečno oceno vseh opravljenih izpitov zadnjega letnika najmanj prav dobro (8) Kandidati morajo predložiti: • dokazilo o vpisu v tekoče šolsko leto, • dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraževanja, • dokumentacijo s katero kandidat dokazuje posebno nadarjenost (izjemni dosežki na tekmovanjih, bibliografija ohjdvljenih del, potrdilo o sodelovanju pri znanstvenih raziskavah, priporočila,...) • potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije, • dokazilo o stalnem prebivališču v občini Domžale, • življenjepis, • vključevanje v delo društev in organizacij, • dokazila o dohodkih oziroma prejemkih na družinskega člana. Prednost pri podelitvi bodo imeli kandidati z višjo oceno in višjih letnikov, ob čemer se lahko podeli štipendija učencem od vključno drugega (2) letnika dalje. Prošnje s prilogami naj kandidati pošljejo najkasneje do 2. OKTOBRA 1998 do 12 ure na naslov:'OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti. 0 rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po opravljenem izboru. OBČINA DOMŽALE Oddelek za družbene dejavnosti RADOMLJE VABI K SODELOVANJU - več mizarjev, lahko tudi pripravniki, s IV. stopnjo izobrazbe - več delavcev za delo v proizvodnji s I. stopnjo izobrazbe (končana OŠ) - strojnega mehanika - pripravnika s IV. stopnjo izobrazbe Zaradi povečanega obsega dela je zaposlitev za določen čas, z veliko možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Pisne prošnje naslovite v 15 dneh od objave na Kadrovsko službo podjetja, Preserje, Pelechova 15, 1235 Radomlje. Dodatne informacije lahko dobite v službi po tel.: 727-122. OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale, tel.: 061/714-006 Slovenska 24, P.E. Mengeš, tel.: 061/738-980 RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER lip Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale, tel./faks 713-660 E-pošta: clip("clip-domzale.si TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur); WIND0WS, W0RD EXCEL (20 ur) ACCESS (20 ur) _i_t_ INTERNET (8 ur) STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur) - 12 ur računalništva z urejevalnikom besedil W0RD - 48 ur vaj iz strojepisja Za pogodbeno izvajanje (skupine) priznamo 10% popusta. Brezposelnim, dijakom in študentom priznamo 20% popusta Delavcem, ki so zaposleni pri samostojnih podjetnikih (S.P.), stroške izobraževanja delno povrne Sklad za izobraževanje delavcev pri obrtnikih. V prijetnem okolju, v neposredni bližini trzinske osnovne šole. gradimo stanovanjsko poslovno sosesko T3-Trzin center; stanovanja, lokale in poslovne prostore. Nudimo ugodne kreditne pogoje InvcstilorijhSGP Kraški zidar, d.d. Nepremičninska družba Poteza, d.o.o., IN.CO Invest, d.o.o. Vse informaeije o prodaji: NKroiCMJĆNlNSKA DRUŽBA POTEZA d.o.o., Ljuhljana. Stiska I. 1(10(1 Ljubljana, tel. /061/125 41 KO. taks 061/222 4UK ISCG IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o.. DOMŽALE 1230 Domžale, Kolodvorska 6, tel. 0611711-082, tel.lfaks: 0611712-278 RAZPISUJE • SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI: - poslovodska šola (V. stopnja) - trgovska šola (IV. stopnja) - usposabljanje računovodij (V/1), 400-urni program - ekonomsko komercialna šola - strojna šola (dokvalifikacija 3+2) - elektro šola (dokvalifikacija 3+2) - gostinska šola (kuhar, natakar) - agroživilska šola (pek, slaščičar, mesar) PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE • TUJI JEZIKI: - nemščina in angleščina po programu College PANTEON • RAČUNALNIŠKI TEČAJI: - Windows 95, Word for Windows, Excel, OFFICE 97... • USPOSABLJANJE ZA DELO - EX seminar - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) - Seminar: računovodstvo malih podjetij - Seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. - Varstvo pri delu in požarno varstvo - Seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) - Tečaj strojepisja - Tečaj skladiščnega poslovanja - Tečaj za voznike viličarjev - Tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki • TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV • PROGRAMI ZA PROSTI ČAS: - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure ali na telefonski številki (061) 711-082 in (06D 712-278 V Izobraževalne programe se lahko vpišete do 30. 9. 1998. /lamnik Domžale SUBVENCIJE »SUBVENCIJE -SUBVENCIJE msver 6NERGCTSKO SVCTOVANJC ENERGETSKO SVETOVALNA PISARNA obvešča vse zainteresirane občane za izvedbo projekta obnovljivih virov energije v gospodinjstvih: -SOLARNI SISTEM ZA SANITARNO TOPLO VODO - IZVEDBA ZIMSKEGA VRTA - TOPLOTNA ČRPALKA - BIOMASA Če to nameravate, se lahko dogovorite za svetovalni termin z energetskim svetovalcem na naslovu: ESP - KAMNIK ESP - KAMNIK Glavni trg 23 (izpostava Domžale) 1240 Kamnik Ljubljanska 69 tel.: 0611817-443 1230 Domžale tel: 0611720-100 Vsak torek in četrtek od 17. do 20. ure Vsako sredo od 17. do 20. ure RASO.IN JAKI .ifiTVl!riti TOPLE GREDE /». i II /i I 1 I i Vi Montaža: tut 1 -steklenjakov -plastenjakov - v -toplih gred SfjSr SONČEK -pokrivanje pergul jftfr oo»Smz -garažnih nadstreškov ■^Šjf— -mrežnikov m,.; mu 716 - 479-obhišnih rastlinjakov Tako tiho, skromno si trpela, takšno tudi življenje si imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal ho lep, a boleč spomin. ZAHVALA V šestinsedemdesetem letu starosti nas je nepričakovano za vedno zapustila naša draga mama, tašča, stara mama, sestra in teta Frančiška Ložar Pengavova mama z Male Loke Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, za darovano cvetje, sveče in sv. maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Prav posehno se zahvaljujemo beograjskemu nadškofu in metropolitu dr. Francu Perku, dr. Bogdanu Dolencu, ihanskemu župniku Francu Zaplati in dr. luretu Rodetu za tako lepo opravljen pogrebni obred, ihanskemu pevskemu zboru, g. Andreju Zajcu in g. Ivanu Kopaču za poslovilne besede, nosačem, trobentačema za lepo zaigrane žalostinke ter Tišino, praporščaku ter gospe loži Hribar za prijaznost. Vsem še enkrat hvala. Vsi njeni V okviru POLETNIH PRIREDITEV V MESTU DOMŽALE RADIO HIT vabi v soboto, 19. septembra 1998, na Kolodvorsko ulico v Domžalah na SOBOTNO SEJMARJENJE V DOMŽALAH. Nastopile bodo priznane glasbene skupine, pripravili bodo nagradne igre in bolšji sejem. Prireditev je namenjena Domžalčanom in okoličanom, predstavitvi občine, spoznavanju starih obrti in še marsičemu. v Pridite in se prepričajte, da so tudi DOMŽALE lahko sejemsko mesto! REDNO ALI HONORARNO ZAPOSLIMO ČISTILKO IZ OBMOČJA DOMŽAL. ČISTOČA, d.o.o., tel.: 715-710. Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4 B, DOMŽALE TEL: N.C. 061/720-020 TRGOVINA 061/720-560 FAKS: 061/713-288 Prodajni center Latkova vas Latkova vas 84, PREBOLD TEL: 063/702-250 FAKS: 063/702-251 Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje 1A, STAHOVICA TEL: 061/827-030, 827-035 FAKS: 061/827-045 Franšlzlng: Slporex-SAM SAK d.o.o., KISOVEC TEL: 0601/71-182 FAKS: 0601/72-071 AKCIJSKA PRODAJA V MESECU SEPTEMBRU NUDIMO VAM AKCIJSKE POPUSTE do 14% ZA: •APNO • OPEKO MODULARNI BLOK • FASADE DEMIT in JUBIZOL • GRADBENA LEPILA • TERMO- in HIDROIZOLACUSKE MATERIALE • SIPOREX • MIVKO • KOMBI PLOŠČE • OKNA LESNA Radlje • PE FOLIJO • TESNILNE MASE • MEŠALCE in SAMOKOLNICE Popust velja v času od 1. 9. do 31. 9. 1998. • >• AKCIJA za enkraten nakup blaga - IZDELKOV TIM-a Laško - v vrednosti nad 50.000 sit Udeležba v NAGRADNEM ŽREBANJU za VODNI GLISER - MINI. Ugoden nakup in morda tudi kanček sreče. Zakaj pa ne ??? 3- NOVO: opaž za okrogle stebre MONOTUB DD V trgovinah vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. V SPOMIN Osemindvajsetega avgusta 1998 je minilo dve leti, odkar nas je tragično zapustila naša ljuba žena, mama, babica, prababica in tašča Tončka Kokalj iz Domžal, Rojska c. 9 Naj ji bo lahka slovenska zemljica. Vsi njeni ZAHVALA V dvainšestdesetem letu starosti nas je zapustil dragi oče in ded Alojz Fotivec, st. papirniški delavec v pokoju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se Mercator Savici in Sario Slovenija, patronažni sestri Dragici za vso pomoč, gospodu župniku za lepo opravljen pogreb, pevcem za zapete pesmi, trobentaču za odigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Oh boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka ■ .<# M Franca Frasa iz Mačkove n.h. se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sosedom za pomoč, darovano cvetje in sveče. m Zahvala tudi gospodu župniku. Vsi njeni V SPOMIN Dvanajstega septembra 1998 je minilo leto dni od smrti Marinke Urbanija iz Domžal Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate, prižigate sveče in postojite ob njenem grobu. Žalujoči: mama Marija in sestra Vida Spomin na mater pokopano, komu ni drag, komu ni svet, ,i ona umrje vsem prerano, čeprav jih sto dočakala let. ZAHVALA V petinosemdesetem letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, sestra, teta, b.ibk ,i, prababica Frančiška Prosenc iz Češnjic pri Moravčah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, sveče, mase in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Dežmanu, sestri Irmi in Kristini, g. župniku Viktorju Primožiču. Hvala tudi za cerkveni obred in lepe besede ob slovesu ter moravskim pevcem. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni V SPOMIN 16. avgusta 1998 je minilo deset let, kar si odšel od svojih ljubljenih Bogdan Grudnik V naših srcih pa si še vedno z nami Hvala vsem, ki se ga še spominjate. Vsi njegovi Domžale /lamnik ZAHVALA V devetinsedemdesetem letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ati, ded, tast, brat in stric Jože Vehovec iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Zahvala ZZB, praporščakom, pevcem, trobentaču za odigrano Tišino in bivšim sodelavcem iz podjetja Stol Kamnik. Se enkrat hvala vsem, ki sle ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi BafeOlI rii se skrili tudi solze zatajiti, a kako srce lx>li, ko te, AljoSa, več med nami ni. V SPOMIN Petega septembra 1998 je minilo žalostno leto, odkar je v cvetu mladosti v tragični nesreči ugasnilo mlado življenje našega ljubega Aljoša Kolenca iz Trzina Se vedno ne moremo razumeti krute resnice, da ga ni več med nami. V naših srcih ostaja in hvaležni smo vsem, ki se ga spominjate in ga imate radi. Vsi njegovi V SPOMIN Jože Zule Devetindvajsetega avgusta 1998 je minilo petnajst let, odkar te ni več med nami. Se vedno si v naših srcih. Vsi tvoji Nikdar več, glej ne zavije nama noga v mir noči, l>a i oprav Se luna sije In ljubezen sr gori. (Hvron) Mnogo prezgodaj je odšel od nas naš dragi mož, oče in stari ata. Dane Kokalj iz Stegen Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in sveče ter izrekli ustna in pisna sožalja. Hvala godbenikom in pevskima zboroma za zapete pesmi ter govornikom za tople besede. Ostali so le lepi spomini na leta, ki smo jih preživeli skupaj. Vsi domači ZAHVALA V dvainsedemdesetem letu starosti nas je zapustila naša draga mama in orni Mira Janža roj. Skalar iz Domžal Zahvaljujemo se vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti ter g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete pesmi, trobentačema, praporašu in še posebej ge. Ivanki Vodeb za vso njeno skrb ter spodbudne besede. Žalujoči: sinova Peter in Andrej z družinama V SPOMIN Osemnajstega septembra mineva pet let žalosti, odkar te ni med nami, ljubi mož in oče Vinko Juhart z Rodice, Dragarjeva 20 Pogrešamo te. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem preranem grobu. Vsi tvoji Tiha misel zablestela nad večernim krajem duša odblestela z zlatim je sijajem! V 79. letu starosti nas je zapustila naša draga mama in nana Ana Malešič iz Srednjih Jarš, Kokaljeva 6 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani,.še posebej Mariji Klopčič; vsem, ki ste nam pisno in ustno izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje, sveče in maše, ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. Vrbančiču za odlično organizacijo pogreba, Društvu upokojencev Domžale za prapot ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Hčerka Ivanka z družino V SPOMIN V loh dneh je minilo šest let odkar je od nas odšel oče in leto, odkar smo se poslovili od mame Jože Avbelj Katarine Avbelj Gmajnerjevih iz Vidma Hvala vsem, ki ju še nosite v svojih srcih in spominu. Njuni otroci ZAHVALA V petinštiridesetem letu nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oči, sin in dedi Leon Habat z Vira Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iz Jurčičeve ulice, prijateljem, znancem, sodelavcem SARIIO Količevo in MENINA Kamnik, Kegljaškemu klubu Kamnik, Kulturnemu društvu Vir, Pustni sekciji Striček z Vira, za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku Andreju Svetetu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem kvinteta Gorenjci iz Naklega, trobentaču Toniju Ambrožu za zaigrano žalostinko, gospodu Konradu Vrbančiču za organizacijo pogreba in cvetličarni Nuša Stupica. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Vsi njegovi fHej, zemlja ti je vzela, kar je njeno. le kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (Svetlana Makarovič) -.........' m ZAHVALA m m "II; ■ Poln življenjske moči, volje in načrtov je prezgodaj tragično končal svojo zemeljsko pot naš dragi mož in ati Vojko G ril j Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki nam v težkih trenutkih dajete moč in toplino. Hvala vsem, ki ste dragega Vojka spremili na zadnji poti, izrazili pisna in ustna sožalja, darovali cvetje, sveče, druge darove in se ga spominjate v molitvi. Posebna zahvala dobrim sosedom iz Zrinjskega ulit e, prijateljem in znancem, kolektivu Sarrto Slovenija Količevo, g. Stanetu Oražmu za tople poslovilne besede, kolektivu in učencem OŠ Rodica, SŠCRM Kamnik, Srednji šoli Domžale. Iskrena hvala gospodu župniku ložetu Tomšiču za toplino zadnjega slovesa. Žena Anica, sin Tomaž, hčerka Katarina Bolečina da se skriti, tudi solze zatajiti, a kako srce boli, ko te med nami več ni. ZAHVALA Bil je dan, ko je nepričakovano zaključil svojo pot naš ljubeči mož, oči, sin, brat, stric, vnuk, nečak in bratranec Milan Jamšek iz Dol pri Krastah Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste ga imeli radi in ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti, darovali cvetje, sveče, nam izrekli sožalje in stali ob strani v najtežjem trenutku ter nam nudili vsestransko pomoč. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen obred, gospodu Miranu Q-rarju za poslovilne besede, pevcem bratom Pirnat za odpete žalost inke, gasilcem ter gospodu luretu za zaigrano Tišino. Neutolažljivi: žena Martina, sin Rok, mami, sestra Marija z družino, stara mama ter vsi, ki ga imate radi ZAHVALA Dvanajstega julija zvečer je v oseminclevetdesotom letu prenehalo biti plemenito in utrujeno srce nase drage mame, tajce, babice, prababice in praprababtos Alojzije Perko roj. Kavčič vdove po pok. učitelju Venclju Perku Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem /a izrečena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti v večnost. Posebej se zahvaljujemo govornikoma g. Dragici Koleni in g. luriju Vulkanu /a občutene poslovilne besede, (jevcem za prelepo petje, za zaigrano žalostinko, praporščakom in |X)grelxem. Zahvalo izrekamo tudi kolektivu OŠ Vene Ija Perka, ZZB NOV Domžale, Krajevni organizac iji ZB NOV Vene Ija Perka, Društvu vojnih invalidov Domžale in Ribiški družini Bistrica Domžale za pozornost in darovane vence. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo tudi vodstvu in celotnemu osebju Doma starejših občanov za vso nego in skrb, izkazano med njenim bivanjem v domu. Vsem še enkrat naša globoka zahvala in spoštovanje. Njeni žalujoči Osta/o grenko je sooznan/e, to je resnk a, niso sanje, da Tebe, draga mamka, /ena in rejenka, več nazaj ne bo, za vedno vzela si slovo. ZAHVALA Po kratki in kruti bolezni nas je v '.(>. letu starosti zapustila ljubljena mamica, žena in rejenka Maja Arnuš Bvantnčeva Milena iz Krašc pri Moravčah Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala vsem za darovano cvetje, sveče, sv. maše in besede sožalja, ter pisna sožalja. Hvala dr. TomaŽu Mušicu /a lajšanje lx>lečin na domu in obiske patronažnihsester. Hvala dr. (erarjevi in njenemu osebju iz Onkološkega inštituta v Ljubljani. Hvala za denarno pomoč družini Vidi< iz Dol, Tosami Vir, Varnosti iz Menftša in šoli Moravče. Zahvala tudi gos|x>du župniku Viktorju Primožiču za obiske na domu in za lepo opravljen pogrebni obred ler pogrebnemu zavodu Domžale, pevcem l.imbar in pevcem Tosame za zapete Zalostinke. Hvala govornka- ma Tosame in Pe|x i Urlxinija za ganljive besede. Hvala Damjanu Jemoj, ki je poskrbel z vsemi dobrimi sosedi za lepo opravljen pogrebni »prevod. Hvala vsem sorodnikom s Ptuja. Se enkrat hvala vsakemu posebej in vsem, ki ste na kakršenkoli način pomagali in sočustvovali z nami. Žalujoči mož Lojze, hčerki Sabina in Karmen ter teta Jelka__ /lamnik Domžale ZAHVALA V 62. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, ati, stari ata, brat, stric in tast Martin Račič z Gorjuše Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in številno spremstvo na njegovi zadnji priti. Hvala TOSAMI d.d., oktetu TOSAMA in g. jamšku za poslovilni govor. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Tomšiču z Vira za lepo opravljen obred. Zahvala vetja tudi njegovemu zdravniku g. Milanu Banku. Vsi njegovi ZAHVALA Ob nenadni tragični izgubi našega ljubečega Jurija Zalokarja se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala sodelavcem TOE PETROL d.o.o., Bencinski servis I. in II. Domžale za vso pomoč in poslovilne besede, pogrebni službi GEKOTT d.o.o., pevcem za zapete pesmi in župniku gospodu Antonu Perčiču za darovani obred. Iskrena hvala vsem prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Domžale, 29. julija 1998 Ko sne plemenito te nam vse je rtTcVrl tvoje telo jc za vedno zaspalo. Če lučke na grotm kdaj upihne vihar, v naših jih src iti ne hode nikd.ir! V SPOMIN 4. septembra mineva Žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga Cilka Hribar iz Preserij Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem preranem grobu. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage žene, sestre in tete Štefanije Murn roj. Primar se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za vso pomoč in izrečena sožalja. Zahvaljujemo se gospodu Župniku Tonetu Perčiču za ganljive poslovilne besede in lepo opravljen pogrebni obred, hvala pevcem za zapete pesmi in trobentaču za zaigrano melorlijo. Gospe Mileni Mermalj prisrčna hvala za pomoč. Žalujoči mož Anton in drugi sorodniki mm ZAHVALA ()l> izgubi našega dragega moža, ata, starega ata, brata, strica in svaka Jaka Grašiča Kavkovega iz Nožic od katerega smo se v njegovem sedemdesetem letu starosti zadnjič poslovili 7. julija 1998, se iskreno zahvaljujemo za vse, kar ste našemu alu storili dobrega, hvala vsakemu posebej, ki ste ga obiskovali in mu krajšali težke ure življenja, posebno patrona/ni seslri Miri Savnik. Prav lepa hvala za tako lepo opravljen pogreb gospodu Župniku Lojzetu (kilobu in Pavlu Krtu, pevcem Krt za tako lepo zapete pesmi, govornikoma, dasilskemu društvu Homec, gospodu Tonetu Savniku za lepo zaigrano Tišino in vsem drugim v imenu domačih in vseh, ki so ga imeli radi, iskrena hvala. i H/Cj ostala je pra/n.i, ko vzel si ti slovo, a v srcih bolečim, ki prenehala ne bo, Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi mož, Oči, tast, ata, brat in stric: Stane Šlibar Vsem, ki ste darovali zanj, se poslovili, ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem, ki ste nam pomagali in nam hoteli pomagati. Vsem, ki ste ga spoštovali in ga imeli radi. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: domači in drugi ZAHVALA Z bolečino v srcih smo se poslovili od našega dragega očeta, dedka in pradedka Ivana Orehka Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za podarjeno cvetje, sveče, denar za svete maše ter drugo pomoč. Zahvaljujemo se za pisna in ustna sožalja ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku Andreju Svetetu, g. dr. Marku Pippu, pevcem, govorniku ter ge. Nadi Matko za vsestransko pomoč. Se enkrat hvala vsem. Vsi njegovi mm Ljubil si Življenje, ljubil si svoj rlom, a tiho si odšel v večen dom. V domu našem je praznina, v srcu fjolcčina. V SPOMIN Trinajstega septembra bo minilo dve leti, odkar nas je zapustil Jože Urbanija iz Sela pri Ihanu Spomin nate bo večen, kakor je večna zemlja, ki te pokriva. Vsem, ki se ga spominjate, iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA V petinosemdesetem letu se je iztekla življenjska pot dragega moža, očeta, starega ata, pradedka in brata Antona Orehka-Robija Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano (vetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi obema govornikoma za lepe poslovilne besede ter praporščakom. Posebno zahvalo pa izrekamo tudi osebju Doma upokojencev Domžale za njihov trud in lajšanje bolečin. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Ostala je tiiina in bolečina, a čas beži in zopet slovo, vse bližje ponovnega snidenja smo. ZAHVALA Na šestinosemdeseti rojstni dan se je končala življenjska pot našega dragega moža, očeta, ata, brata in strica Antona Mišvelja iz Domžal Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za ustna in pisna sožalja, za podarjeno cvetje in sveče. Gospodu župniku hvala za lep obred ob slovesu. Hvala pevcem za zapete žalostinke. Posebna zahvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Preveč sem trpela, da jakili bi za mano, le tiho h grobu pristopite in miru mi zaželite. ZAHVALA Tiho, kot je živela, je odšla od nas draga Pavla Urbanija Jelarjeva z Gorice Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter sočustvovali z nami ob njeni nenadni smrti.Posebna zahvala dr. Mušiču, dr. Zabukovškovi in dr. Kokaljevi, patronažnima sestrama Kristini in Irmi ter kolektivoma Socialnega centra Domžale in Ljubljana -Center, gospe Marti Tome in jani Čuk, ki so ji v zadnjih dneh življenja lajšali bolečine in ji izrekali pomirjujoče besede tolažbe.Hvala tudi g. župniku iz Vrhpolj, pevcem, nosačem in vsem, ki ste nam stali ob straniVsem vam in vsakemu posebej iskrena hvala. mož Jakob in vsi njeni Gorica Delo in trpljenje tvoje je bilo življenje -ostala pa je Mečina, solza večnega spomina. ZAHVALA V sedeminšestdesetem letu starosti nas je po hudi bolezni veliko prezgodaj zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra, teta, tašča in svakinja Frančiška Vrankar roj. Pestotnik Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom,sorodnikom, prijateljem in znancem za požrtvovalno pomoč, podarjeno cvetje, sveče, darove za svete maše in izrečene besede sožalja. Iskrena hvala patronažnima sestrama Irmi in Majdi ter zdravniku dr. Pippu, ki so ji lajšali bolečine. Prisrčna hvala gospodu župniku Andreju Svetetu za tople besede in lepo opravljen pogrebni obred, organistu, cerkvenim pevkam in pevcem Okteta Tosama za lepo petje, Romanu Klopčiču pa za občutene besede slovesa. Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni V življenju imel si le skrbi in delo, sedaj od vsega truda mirno spis. Odšel si tja, kjer ni več bolečin, a na tebe večen bo ostal spomin. Ob lepem sončnem popoldnevu kot bi se ustavil čas, a ni se ustavil čas, ustavilo se je bolno in trudno srce našega dragega moža, skrbnega očeta, sina, brata in strička Valentina Pirnata Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem za izrečena sožalja, za darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi prerani zadnji poti. Posebna zahvala sosedom in prijateljem za darovano denarno pomoč. Hvala gospodu župniku iz Trzina za lep pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke ter gospodu Petru janežiču za lepe poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi! Kad bi delal, rad živel, družino svojo rad imel. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Matevža Pestotnika jeklinovega ata iz Sp. Kosez pri Lukovici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih ostali ob strani, izrekli besede tolažbe ter nudili drugo pomoč. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, darove za sv. maše in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Andreju Svetetu za lepo opravljen pogrebni obred ter župnijskemu pevskemu zboru. Vsem še enkrat iskrena hvala in Bog povrni! Vsi njegovi Preveč sem trpel, da jokali hi za mano, le tiho h grobu pristopite in mini mi zaželite ZAHVALA V šestinpetdesetem letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš ljubi mož, ati, dedi, tast, sin, brat in slric Alojz Tomažič iz Šentpavla pri Domžalah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za ustna in pisna sožalja, darovano c vetje in sveče ter darove za svete maše. Iskrena hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevcem za občuteno zapete žalostinke. Posebna hvala vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji |)oli. Žalujoči: žena Marija, sin Robi, hčerka Marija z družino in vsi njegovi Domžale /lamnik Zaman je bil tvoj boj. taman vsi dnevi upanja, trpljenja, JjL' ijL lx>lezen je bila močnejša od življenja, I m v domu ostali je pi.i/nina, v srcih naših bolečina. ZAHVALA Bi/l' Po hudi bolezni nas je v dvainšestdesetem letu ""'t' starosti zapustil naš dobri mož, oči, ata, brat in stric Pavel Tome Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in maše. Hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Hvala pevcem Zupan in ansamblu za le|X) odigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Vsi njegovi ZAHVALA Tiho nas je za vedno zapustila draga mama Zofija Jerman roj. 25. 6. 1914 iz Preserij pri Radomljah Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, bivšim mojim sodelavkam in znancem za pisne in ustne izraze sožalja ter za podarjeno cvetje in sveče. Lepa hvala vsem, ki se jo spominjate in za spremstvo na njeni zadnji poti. Hčerka Milena z družino T/ ne veš, kako Mi, ko tebe več med nami ni ZAHVALA V oseminsedemdesetem letu starosti je prenehalo biti srce našega dobrega očeta, dedka in pradedka Franca Štempiharja iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala patronažni sestri Jelki, za njeno plemenito skrb in njegovemu dolgoletnemu zdravniku dr. FarkašU. Hvala tudi g. kaplanu za opravljen pogrebni obred, g. Juriju Vulkanu za poslovilni govor, preporsčakom, tržiškim pevcem za zapete žalostinke in trobentaču. Zahvaljujemo se tudi njegovim šolskim kolegom iz TSŠ v Ljubljani. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi ( hlšla si tiho hre/ slovesa /a talin ostali jc praznina in v naših srcih neizmerna Medna ZAHVALA V 73. letu starosti nas je po kratki in hudi bolezni zapustila dobra sestra, teta in skrbna krušna mama Pavla Jeretina po domače Majčeva Pavla iz Vrhovlj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svele maše. Iskrena hvala gospodu župniku ANDREJU SVETETU za lepo opravljen pogrebni obred, gosjx>du IX)VZANLJ in lx>goslovcu TONETU, moškemu pevskemu z(x>ru KUD janko Kersnik iz Lukovice za zapete žalostinke in gotpodu Sto|)arju za odigrano TIŠINO. Zahvala velja tudi Vidovim za pomoč in CILKI za besede slovesa ob odprtem grobu. Posebna zahvala velja patronažni sestri IRMI za pomoč in obiske med njeno boleznijo iz ZD Lukovica. Žalujoči vsi njeni! Trudi in trpljenje, tvoje je bik) življenje. /da) k počitku leglo je tvoje telo, a tvoje delu in trpljenje, nikdai piizahljeno nebo. ZAHVALA V petinosemdesetem letu starosti nas je iznenada zapustil naš dragi mož, oče, dedek pradedek in sliic Tomaž U ran kar (borec Šlandrove brigade) iz Prevoj pri Lukovici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani in nam nudili pomoč, izrekali sožalje ustno ali pisno, podarili cvetje in svečke in ga v tako velikem številu 3. avgusta 1998 spremili k večnemu počitku. Iskrena hvala obema gospodoma za lep pogrebni obred, hvala gospodu Martinu Andrejka za lep govor ob slovesu, CD Prevoje in drugim gasilskim društvom za številno udeležbo, ()kieiu Tosama za lepo /apele pesmi, gospodu Slop.irju /,i odigrano I išino, praporščakom in še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam kakorkoli pomagali lajšati bolečine v težkih trenutkih. Žalujoči: žena Ani, sin Stane in hčerka Olga z družinama ZAHVALA V devet insedemdesetem letu je umrla naša draga mama Ančka Kralj roj. Ogrinc borka Kamniško - zasavskega odreda Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, ZB in ZLSD Domžale za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Žalujoči: sin Janko z ženo Danico, vnuka Boštjan in Aleš Domžale, julij 1998 ZAHVALA j^mWaWa\,.. V zgocinjem junijskem jutru je zaspala .....j/k naša mami Jožica Škofic roj. Zanoškar Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ko so v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli pisna in ustna sožalja, ji poklonili cvetje, sveče in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, posebno pa dr. Gregoriču za zdravniško pomoč in g. kaplanu za lepo opravljen obred. Vsi njeni! ZAHVALA V devet insedemdesetem letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica Ivanka Filipič roj. Pečar Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala za cvetje in sveče ter darove za sv. maše. Vsi njeni Tako zelo rada si nas inu ■/,/ in kilni je imel tebe rad, ve, kaj /e izgubil. - ZAHVALA Štiriindvajsetega avgusta nam je v sedem insedemdesetem letu starosti umrla naša draga sestra in teta ■ Minka Burgar roj. Kepic iz Domžal Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njene; zadnjo pot, sestričnam, bratrancem, drugim sorodnikom, sosedom, upokojencem, prijateljem, znancem in ZB NOV Domžale za podarjeno cvetje, sveče in izrečena sožalja. Zahvala velja tudi govornikom g. Andreju Zajcu, g. Vulkanu in ge. juliji Karlovšek, ki so jo z dobrimi besedami, spomini in mislimi pospremili k zadnjemu |xičitku. Posebno zahvalo izrekamo sosedoma ge. Marti in g. Ivanu Železnikovima, ki sta z vso ljubeznijo, dobroto in požrtvovalnostjo skrbela za našo Minko v zadnjih dneh njene kratkotrajne bolezni. Zthvaljujemo se tudi družini Karlovšek, saj je bila vedno pripravljena pomagati in priskočiti na pomoč. Še enkrat iskrena hvala vsem. (Ohranili jo bomo v lepem spominu. Sestra Cilka in nečak Jože z družinama Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. lin'ž. pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) ZAHVALA Ko je 24. avgusta 1998 nenadoma in mnogo prezgodaj odšla od nas draga žena in mamica, Zofija Žučko roj. Orehek iz Doba ste bili z nami in ste nam izrekli veliko tolažilnih besed. Iskrena hvala za vse dobre mislili, izrečena sožalja, cvetje, sveče, številno spremstvo na njeni zadnji poti in drugo pomoč. Posebej hvala sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem ter zlasti sodelavcem iz Universale in Helios Količevo za vso pomcx*. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen obred, |xv< cm ter sodelavki Brigiti za iskrene besede slovesa Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakomur posebej, ki ste bili v dneh slovesa od naše drage žene in mamice Zofke z nami in boste skupaj z nami ohranjali lep spomin nanjo... V imenu sorodstva: mož Franci ter hčerki Mojca in Teja V SPOMIN Alojzija Perko (1901-1998) Ob uri slovesa, ko se dokončno razhajajo poti življenja in smrti, nas vedno prevzame žalost. Težko nam je, ko se zberemo na tihot-nem kraju, kjer za vedno zamro odmevi korakov, kjer ni več besed o življenju, kjer je konec pričakovanj in je le tihota poslednjega doma. Vanj smo sredi julija pospremili tudi gospo Alojzijo Perko, skromno, a vedno prijazno Perkotovo mamo, ki bi s svojim značilnim nasmehom najbrž, če bi le mogla, odklonila vsako besedo o svojih zaslugah, pa vendar je prav, da se z nekaj besedami sprehodimo po življenjski poti te pogumne žene, matere, lovarišice in prijateljice. Ta se je pričela pred 97. leti v revni družini v Šmartnem pri Litiji. Oče je odšel za kruhom v Ameriko, od koder se k družini ni vrnil. Mladostna leta so minevala v neposrednem delu in boju za vsakdanji kruh. Lepemu, privlačnemu in poštenemu dekletu se je nasmehnila iskrica sreče, ko jo je zasnubil službujoči učitelj v Litiji, v katerem je spoznala dobrega, poštenega in vsestransko razgledanega sopotnika. Vencelj Perko, prežet z narodnim in delavsko razredno zavednostjo, takratnim oblastem ni bil po volji, zato so ga večkrat službeno premestili, nazadnje v Domžale. To preganjanje je najbolj občutila mama Lojzka, saj je bila vedno v strahu za prihodnost štirih otrok, ki so se jima rodili v upanju in želji, da jim omogočita srečnejše življenje v ljubečem in toplem zavetju njune družine. Ob pričetku 2. svetovni vojne okupatorju ni ostab prikrito, da je družina Perko ena tistih slovenskih dužin, ki krepi naprednega in narodnega duha. Takoj po okupaciji se je vsa družina opredelila na stran progresivnih sil in postali so pristaši upora proti okupatorju in domačim izdajalcem. Že jeseni 1942 so v hiši na Rodici, kjer so stanovali, ostajali partizani in terenski aktivisti, katerim so nudili vso moralno in materialno pomoč, kar je bilo tedaj življenjskega pomena. Gospa Perko jim je z veliko volje nudila, kar je največ zmogla, čeprav je bilo to tvegano, obenem pa je z materinskim čutom trepetala za življenja vsakogar posebej, še zlasti svojih otrok, ki so se vključili v narodnoosvobodilno gibanje. Kljub upanju, da bo družina kljub velikim nevarnostim le dokačala svobodo, se je 20. avgusta 1944. zgodilo najhujše. Pod streli domačih izdajalcev je padel mož in oče štirih otrok, ki bi ga tedaj najbolj potrebovali, zaradi groženj pa se je morala skrivati skupaj z najmlajšo hčerko tudi mama Alojzija. Po osvoboditvi so se vrnili domov in v težkih in odgovornih k'tih je mama Alojzija nadomeščala otrokom očeta ter z vso voljo in vdanostjo naredila največ, kar je v tedanji državi, ki še ni priznavala pravic žrtvam vojnega nasilja, največ snopa. Pri tem ji je največ zmagalo, da je v sebi nosila nekaj, kar je dano k» redkim: neskončno mehak utrip in posluh za človeka, posluh, ki ni znal nikoli nikogar slabo soditi in je vedno našel v slehernem kaj dobrega, človeškega. V tem je bila gospa Perko velika, resnično velika. Vem, da lahko zapišem, da so otroci in vnuki, ki so živeli z njo in ob njej, občutili njeno topb prijateljstvo, zvesto človeško ljubezen in dobro ter preudarno spodbudno besedo vselej, ko so jo potrebovali v stiskah in tegobah. Vedno je bila vesela tudi obiskov borčevske organizacije in društva vojnih invalidov. Prijetno je bilo pokramljati t njo in občudovati njeno voljo za svojo lepo urejenost in redoljubnost, ki jo je spremljala do zadnjega. Takih mamic je resnično malo, zato smo vsi, ki smo z njo živeli in jo poznali, nanjo ponosni. Naj bo teh nekaj besed v njen spomin skromna svečka ljubezni in hvaležnosti za vse, kar je dala v svojem bogatem in trdem življenju. Iz vsega srca ji v imenu vseh tovarišev in znancev želim, da bi mirno počivala v poslednjem domu. Sinu, hčerkam in osmim vnukom pa izrekam v imenu ZZB in DVI Domžale in v svojem imenu gk> boko sožalje. DRAGICA KOLENC Smrt je v življenje novo sf>remenjenje - kot spreletenje ptke v dmgo smer - kot zlitje predvečernosli v večer - kot bele zarje jutranje vstajenje. Smrt v življenje rx>vo spremenjen je. Mitja Šarabon V SPOMIN Frančiška Ložar Pengavova mama z Male Loke Dvajsetega julija smo se na ihanskem pokopališču v velikem številu poslovili od pokojne Frančiške Ložar. Slovenski pregovor pravi: Z Bogom začni vsako delo, da bo dober tek imelo; z Bogom delo dokončaj, pa Ixjš prišel v sveti raj. Mirne duše lahko rečenKj, da se je pokojnica dosledno držala pregovornega navodila oziroma priporcx*ila, saj je bila vsak dan pri sv. maši v samostanski kapeli sester Sv. Križa na Mali Loki Res sta dve niti prepletali vse njeno življenje: delo in molitev. Nemški pregovor pravi: Zvvei Lebensstutzen brechen nie, Gebet und Arbeit heisen sie - kar pomeni: Dve življenjski opori se nikoli ne prelomita: molitev in delo se imenujeta. Pokojničino življenje sta zaznamovali vsaj dve bridki preizkušnji: pred več leti je pokopala moža, pred ne tako davnim pa Se sina Toneta, cvet Pengavove kmetije oziroma domačije. Pri nas SloverK:ih, morda pa tudi drugje, je zasidrano prepričanje, da je najtežje pokopati svoje otroke. Toda Ložarjeve mame tudi Tonetova smrt ni zlomila in je ostala potrpežljiva, strpna ter optimistična. Pokojna Frančiška Ložar je svetal zgled ljubezni do bližnjega, do Boga, do Božje Matere Marije, G'ricve in ljubezni do dela, saj je tudi dek> lahko molitev, če ga opravljamo v ustreznem duhu v smislu nemškega pregovora: Die Arbeit ist Gebet, vvenn Gott dahinter steht; nenazadnje pa nam pokojnica služi za zgled življenjskega optimizma. Kdor jo je spoznal, se je v njem porodilo spoštovanje do te blage žene. Cenili so jo tudi beograjski nadškof dr. Franu? Perico, nekdanji hišni duhovnik sester Sv. Križa na Mali Loki, dr. Bogdan Dolenc, ki je nasledil dr. Petka, ihanski župnik Franc Zaplata - Mala Loka spada namreč v ihansko župnijo - ter nenazadnje sestre Sv. Križa. Naj ji ho lahka slovenska zemlja, na katero je bila hčerinsko navezana... Ponosni bodimo, da smo snx?li živeti z Ložarjevo mamo. IVAN KEPIC /lamnik Domžale • novo v banki domžale Od 1. 9. 98 dalje banka posluje z novo celostno podobo in novim imenom Banka Domžale d.d., Domžale bančna skupina Nove Ljubljanske banke znižanje obrestnih mer * - za potrošniška posojila od T + 4,3% dalje - za šolnine, šolske potrebščine, ozimnico in kurjavo od T + 3,8% dalje - za stanovanjska posojila s podaljšano dobo vračanja do 20 let od T + 3,8% dalje • Informacije dobite v vseh enotah banke. ) banka domžale Banka za vas i-----------------------------n SERVIS - TRGOVINA GREGORIC 15. SEPTEMBRA ODPIRAMO TEHNIČNO TRGOVINO Z REZERVNIMI DELI (GORENJE - CANDY - BOSCH) IN IZDELKI BELE TEHNIKE OBENEM NUDIMO DOSEDANJE SERVISNE STORITVE ŠOLSKA 22 - RODICA, DOMŽALE TEL (061) 714-939, GSM (041) 734-688 - UREJANJE VRTOV IN ZELENIC - STRIŽENJE ŽIVIH MEJ OBŽAGOVANJE IN PODIRANJE DREVJA Z ODVOZOM TELEFON: 719-540 SLAŠČIČARNA OGER IZ STAREGA TRZINA vas vabi, da pokusite naše slaščice. Izdelujemo vse vrste tort, potice in drobno pecivo. Stalno je na zalogi torta za diabetike. Imamo velik izbor otroških tort, tudi popularnega Huga in punčko Barbi. Odprto imamo vsak dan od 7.-22. ure, tudi ob praznikih in nedeljah. Mengeška 26, Trzin, 1236 Trzin, tel.: 715-699 MIZARSKE STORITVE - IZDELAVA - MONTAŽA POHIŠTVO, KUHINJE IN OMARE RAZLIČNIH OBLIK IN VELIKOSTI DOSTAVA IN MONTAŽA Sf PRIPOROČAM! Avbelj Milan s.p.. Stegne 1, Moravče TEL: 061/731-476, GSM: 041/641-446 v s c 0 M Šolski Center Rudolf Maister Novi trg 41 /a Telefon: 817-210, 817-516 817-538,817-494 vabi k vpisu v naslednje izobraževalne oblike: 1. Tečaje tujih jezikov - nemščine I. in II. stopnja - 60-urni - angleščine I. stopnja in konverzacije - 60- ali 40-umi 2. Računalniške tečaje - VVindovvs /. obdelavo besedil - 10 ur - obdelava besedil I in 2 - 20 ur - Excel I., 2. - 20 ur - baze podatkov Access - 20 ur 3. Tečaj higienskega minimuma - osnovni in obnovitveni tečaj 4. Za pridobitev IZOBRAZBE IV. in V. stopnje pa vas vabimo k vpisu v smeri: - PRODAJALEC: (dokončanje šole IV. stopnje), prekvalifikacijo iz drugih programov IV. stopnje - EKONOMSKO-KOMERCTAENI TEHNIK - prekvalifikacija iz poslovodske šole v ekonomskega tehnika Če bi se želeli izobraževali ali obiskovati katerega od navedenih tečajev, vas vabimo, da se prijavite do 20. septembra 1998 ob torkih, sredah in četrtkih med 12. in 16. uro, po tem roku pa ob torkih in četrtkih med 12. in 16. uro. V tem času lahko dobite podrobnejše informacije tudi na zgoraj navedenih telefonskih številkah ali osebno na šoli. O začetku izobraževanja in tečajev vas bomo pisno obvestili. Izkušeni predavatelji in konkurenčne cene vas bodo prepričali, da ste izbrali pravo pot do novega znanja in izobrazbe. ...OPEL VECTRO s klimatsko napravo. OPEL V DOMŽALAH avtotehna VflS - KOSEC d.o.o Servis, salon - Kamniška 19, Domžale, tel. 061/716-092, 715-333 UGODNI KREDITI T+4% do 4. let Opel na Internetu: www.opel.com OPEL "O1 Domžale /lamnik Mali oglasi Zazidljiva parcela 792 m2naprodaj v centru Podčetrtka. Tel.: 061/ 722-818. Garažo v SPI5-1 v I )om/alah (zunanjo) oddam ali prodam. Tel.: 711-830. Iščem varstvo za 1-letnega fantka na našem ali vašem domu. Tel.: 712-793. Peskamo kovinske predmete, kmetijske stroje, ograje na terenu, itd. Praznimo greznice, kontejnerski odvoz, drobljenje kamenja na njivah in parcelah. Tel.: (061) 722-056. Pizzerija Fontana Tik pred začetkom novega šolskega leta so v BISTRO PIZZERIJA FONTANA v Dol mi slavnostno proslavili novo investicijo. V novi krušni peči se odslej pečejo še bolj okusne pice. Odlične pice so narejene po vaših najbolj zahtevnih željah. Če želite, vam jih pripeljejo tudi domov, pokličete samo telefonsko številko 712-672. ()bljubljajo, da nanjo ne boste dolgo čakali! Domov vam pripeljejo tudi druge dobrote (ocvrti sir, kalamare, razne solate, pommes frites in drugo), (je vam zmanjka pijače, vam jo pri Fontani brž pripeljejo na dom, da si hitro pogasite žejo. Že naslednji mesec boste pri njih lahko še vsak dan pomalicali (od 10. do 12. ure). Bodočim gostom obljubljajo pester jedilni list. BISTRO PIZZERIJA FONTANA na Stritarjevi 9 (čisto blizu dobske cerkve sv. Martina) v Dobu pri Domžalah je odprt vsak dan, razen ob tol kih, vendar pa boste tudi takrat pri njih pomalicali in se odžejali. Se to: Vsakdo, ki praznuje rojstni dan, ga tistega dne pričakuje v FONTANI »pica gratis«! Pridite, ne bo vam žal. Najboljša hrana je v Fontani, pa še postrežba je odlična! Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-157 Zaposlim več nekvalificiranih delavk za delo v proizvodnji za določen čas. Tel.: (061) 719-590. Oddam v najem garažo v centru Domžal. Tel.: 713-166. Nudimo dobro stimulativno delo, visoka možnost napredovanja. Samo resnično dela željni dobite nadaljnje informacije. Tel. 724-047, po 18. uri. Mlad, resen par najame starejšo hišo na mirni lokaciji, vrt. Tel.: 710-236. Prodam enosed, raztegljiv, ugodno. Tel.: 712-825. Dajem v najem poslovni prostor za razne dejavnosti, Ihanska 38, Domžale. Tel.: 724-388. Ugodnd prodam otroško posteljico z jogijem. Tel.: 735-705. Siliranje - prežanjene koruze, drobljenje kamenja in granuliranje gradbenega odpada, grabljenje in pobiranje kamenja po poljih, peskanje, zbiranje odpadnega lesa. Tel. (061) 722-0.56. DAEW OO MOTOR servis - salon: Mala Loka 15, Domžale, tel.: 061/1612164, faks: 061/373 151 SLADKA POPOLN iradite svoj dom s kakovostjo ALU ALU PROJEKT, d.o.o. Ljubljanska cesta 6,1241 Kamnik Tel.061/815015, faks 061/811 359 • ALU in PVC okna in vrata • zimski vrtovi • fasade poslovnih objektov Gostilna Kavka Le kdo ne pozna gostilne Kavka v Moravčah? Odprta je vsak dan od 8.-22. ure, ob nedeljah se zapre 2 uri prej, le ob ponedeljkih zaprejo prej (ob 13. uri). Za pravo zadovoljstvo gostov najbolj skrbi ga. Marija Peterka. Pri njih se lahko odžejate, po-malicate, k njim pa lahko vsak dan pridete tudi na kosilo. Poleg jedi na jedilnem listu, si lahko posebej naročite jedila po naročilu. Najdlje se pri njih zabavajo mladoporočenci in njihovi svatje, kajti ohceti (fantovščine ali dekliščine) se ne končajo pred zgodnjimi jutranjimi urami (ob 5. uri). Pokličite jih kar po telefonu na tel. št. 731-255 in se za uro in dan dogovorite s šefico. Za lepoto poročnega prostora skrbi tudi ga. Stanka Prašnikar (Cvetličarna Vijolica) Domžale, Prešernova 1/a, TRGOVINA tel. 061/722 107 prodajalna izdelkov gorenje IZJEMNE CENE ! GOTOVINSKI POPUSTI PO ŠTEDILNIKI PRALNI in POMIVALNI STROJI, SUŠILCI PERILA \v. HLADILNIKI in ZAMRZOVALNE j OMARE, SKRINJE MALI GOSPODINJSKI APARATI 17.890.- ORIGINALNI REZERVNI DELI 51778.- oDAVl NASLON ZA NAKUP APARATp.. Možnost namfn^eiSkl^ Piv* gorenje a,VJV Odprto od a do 1&ure,* sobotah od a do 12 ure slovenuju.es PRIJAZEN SPREJEM PRODAJA IN STROKOVNI NASVETI SLOVENIIALES PE Domžale, Antona Skoka 20/a odprto: od 7h do 19n v soboto od 7n do 14n tel.: 721 - 397 in 714 - 710 f a x : 7 14 - 7 12 VABIMO VAS V OBNOVLJENI IN POVEČANI WAJNICE IAPREDEK DOMŽALE izdelkov prodajnih površin blagajn ^/tašEvcvS^ _ _ _ SUm PONUDBA, NMICME PIVO PILS 0.5 I steklenica 119.- POSODA PVC 3/1, okrogla, Gensini 513,00 NAPOLITANKE LAZZARONI PRALNI PRAŠEK AVA wafers 150 g 5 kg, PVC kakav, lešnik 1 939.- ^U.SAV/r^GBAG TESTENINE AUDISIO 500 g polžki, peresniki, školjke, svedrčki 132,00 149,-IlS.- 395.- in še 150 izdelkovv akciji Velika prodajna akcija poteka v vseh Napredkovih trgovinah. Vse cene so v SIT. Ponudba velja od 10.9. do 24.9. oziroma do prodaje zalog. 9 H