r osmina plačana v gotovini ŠTEV. 2. • FEBRUAR 1939 • LETO XVI. A. POšfNA HR [CA, PODRUŽNICA V LJUBLJANI za znesek’^ z besedo,^ dinarjev vplačan na ček.iacun štev.: Ime lastnika čekovnega racSna^ ^ ^ Gruda", mesečnik za kmetsko prosveto, • Vsem soirudnikoml Polagom objavili vse, kljub temu pa pošljite nadaljnje prispevke, da laže razporedimo vsebino. Vsem či ta tel jem in sotrudnikom. Več gradiva, zlasti člankov, smo morali odložiti za prihodnjo številko. Zato prosimo potrpljenja! i spomladansko gnojenje priporočamo sledeče vrste fosfatnih in drugih gnojil: RUDNINSKI SUPERFOSFAT 16°/o KOSTNI SUPERFOSFAT l8°/o FOSFATNO ŽLINDRO 6/IO/I&/0 MEŠANA GNOJILA KAS ki jih prodajamo po najnižjih cenah. — Razen omenjenih gnojil izdeluje naša tvomica ttrastniško klajno apno zaščitna sredstva za zatiranje raznih škodljivcev. — Vsa zaželjena pojasnila dobite brezplačno pri tovarni KEMIČNIH IZDELKOV V HRASTNIKU D. D. Hrastnik ' % r\ V'-J' Francfe Prešeren — Ob 90 letnici m naj pride spoznanje — Josip Udo^s Mučeniku Gubcu (pesem) — Albir joči puntarji (pesem) — Ko stopa bomo dobre vzgojiteljice svojih ot nasveti — + Papež Pij XI. — Čile in samozavesti — Slovenska kmets Struja: Fantovske pesmi (pesmi) — Dravo in Donavo — Josef Knap: Prešeren: Zarjavela Devica (pesem Mastnak: Snubač (pesem Mesečnik za, kmetsko prosveto • posamezna številka din 3.— • R< pošiljajte na naslov: Uredništvo a »Grude« je v Ljubljani, Kolodvoi reklamacije (pritožbe) • P Izdaja Zveza kmetskih fantov in v Ljubljani • Tiska Tiskarn p ..:... ■■I - ■__ Podpis poit. uslužbenca zmrcvaril nasio v iu »itci », 11 ow,u«# str. 16, kjer bi se moral pravilno glasiti: »Vzgoja naših značajev« — ne pa tečajev, kar pa so čitatelji itak sami opazili. • R. M. D. Bi objavili, biti pa mora v skladu s smerjo našega lista. Pošlji in bodi pozdravljen! MESEČNIK ZA KMETSKO PROSVETO FEBRUAR 1939 XVI. Jo: France Prešeren »N a jv e č sveta otrokom sliši Slave, tje bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosti vol’jo vero in postave. A k pa nakloni jo nam smrt bogovi, manj strašna noč je v črne zemlje krili, ko so pod svetlim solncem sužni dnovi!« a (Iz »Uvoda« v »Krst pri Savici«) L,. L--,\ Ob 90 letnici smrti naj večjega sm »renskega pesnika France Prešeren je bil kmetski sin. Doma je bil iz Vrbe na Gorenjskem. Ponosen je bil na svoj rod in iz razburkanega življenja je nenehoma hrepenel nazaj k zemlji svojih očetov: O Vrba, srečna draga vas domača, kjer hiša mojega stoji, očeta; da b'uka žeja me iz tvoj ga sveta speljala ne bila, goljfiva kača! (Sonetje nesreče) Prešeren je Slovencem dal tako silne pesmi, da jih ne bo mogel nikdar nihče preglasiti. Ko jih je pred 100 leti pel, ga niso razumeli. Tisti, ki so pozneje metali kamenje na Stritarja, Gregorčiča, Levstika, Cankarja itd. in ga danes mečejo na vse, ki ne služijo njihovim koristim, pa so ga sovražili še dolgo po smrti. Danes iščejo v njegovih pesmih le drobce, ki naj bi dokazali, da je bil genijalni pesnik hlapec njihove ideologije. V celoti ga ti ljudje še danes ne priznavajo, ker ga v svoji ozkosrčnosti in omejenosti ne morejo razumeti. Zakaj? — Prešeren je bil prvi svobodni duh na Slovenskem, ki ni klonil pred nikomer, Prešeren je bil že takrat napovedovalec naših prevratnih dni, ko se bije boj pravice in resnice proti krivici, laži in potvarjanju. Če bi Pre- šeren danes živel, bi ga prekleli in vtaknili V ječo, zdaj ga pa slave samo zato, ker je velik, tako velik, da mu oni ne segajo niti do gležnjev! Kdo bi mogel danes tako-preprosto in obenem globoko povedati naše hrepenenje' kot ga je on pred sto leti: Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da, koder solnce h ■11— Prednji f del Dolnja širina je za V3 širša od gornje širine. 28 cm : 3 = 9% cm; 28 cm + 9% cm = 37% cm, t. j. približno 38 cm. Spodnji rob srajce sc na strani za 3 cm ukroji. Zadnji del Dolžina je ista. Gornja širina je za 3 cm ožja kot pri prednjem delu, t. j. 25 cm. Pod roko se zadnji del prav tako ukroji kot zadnji. Dolnja dolžina zadnjega dela je za 3 cm ožja od dolnje širine prednjega. Spodnji rob srajce se pri zadnjem delu ukroji za 4 cm. Naramnice ukroji iz odrezkov, ki ti osta-nenjo ob strani. Odreži si dva pravokotnika z dolžino 38 cm in širino 4 cm. Za všivanje naramnic odmeri na prednjem delu od sredine na vsako stran 12 cm, na zadnjem 11 centimetrov. Ko krojiš, pusti zgoraj in spodaj IV2 cm za rob. Na strani tega ni treba, ker si dodala že pri gornji širini. Oba dela sešij ob strani z dvojnim šivom. Spodaj in zgoraj napravi 1V4 cm širok rob. Zgoraj si lahko prišiješ tudi čipke, v tem primeru naj bo zgoraj rob zelo ozek. Če česa ne razumeš in če se ti zdi, da je besedilo premalo jasno, piši po pojasnila na uredništvo »Grude«. Če sc hočeš česa naučiti, moraš biti vztrajna in ne smeš takoj obupati. Tiste, ki ste že bolj izvežbane, sc nikar ne jezite, da smo začeli s tako enostavnimi kroji; misliti moramo tudi na začetnice. Za bodoče matere Ali bomo dobre vzgojiteljice svojih otrok ? Marsikdaj je mati obupana nad otrokom, češ, tako lepo ga učim, a vse nič ne pomaga. Sicer sluti, da imajo otrokove napake nekje svoje vzroke, a kakšni so, tega ne ve. Vzrokov, ki jih ne pozna, ne more odstraniti — otrokove napake pa rastejo z njim vred. Važna sta predvsem dva vzroka. Otrok je svojo slabo lastnost ali podedoval po svojih starših in njihovih prednikih, ali pa jo je prevzel od ljudi v svoji okolici, pogosto od svojih staršev. Dobre matere morajo poznati sebe, svoje prednike in prednike svojega moža ter njihove lastnosti, da bodo lahko spoznale, kaj je otrok podedoval. Starši si morajo odkrito priznati, da so bili oni tisti, ki so že ob spočetju dali otroku to ali ono slabo lastnost ;n ne smejo otroka obsojati radi tega. Zlasti mati mora takega otroka razumeti in mu potrpežljivo pomagati, da se popravi, kajti pokazalo se je že mnogokrat, da dobri vpli- vi iz okolice, v kateri otrok živi, zmanjšajo vpliv podedovane slabe lastnosti. Ali že imate dovolj moči, da si boste odkrito priznale napake in da boste tudi može pripravile do tega? Ali imate dovolj potrpežljivosti, da boste vztrajno stale ob strani svojim otrokom? če hočeš biti dobra vzgojiteljica, im.raš biti sama vzgojena. Ne zahtevaj da bo otrok odkritosrčen, če boš sama zahrbtna in se boš lagala vpričo njega ali ga celo silila, dl bo sam govoril neresnico, ker bo tebi tako bolj prav. Ne jezi se nanj, ko se bo drugič zlagal tebi, pač pa si priznaj, da otrok samo posnema starše v dobri veri, da je tako prav. Ali si dovolj pripravljena, da boš z mirno vestjo stopila pred bistre in stroge poglede svojega otroka? In še nekaj je važno! Ob različnih dogodkih, neštetokrat tudi v »Grudi«, smo se že pritoževali: premalo smo zavedni, suženjske in hlapčevske značaje imamo, odločni nismo, nimamo smisla za skupnost itd., itd. in vselej smo tolažilno pristavljali: naši otroci bodo morali biti drugače vzgojeni. Ali se žene zavedamo, da moramo vzgojiti nov rod, ki bo boljše reševal svoja življenjska vprašanja kot jih rešujemo mi? — Mati lahko že od najnežnejših let dalje vpliva na otro kovo duševnost, a uspešno vplivati bo znala in mogla le tista mati, ki že zdaj živo zasleduje vse dogodke v svetu, se izobražuje in vzgaja v ženo, ki se zaveda velike odgovornosti napram skupnosti delovnega ljudstva in napram vsemu slovenskemu narodu. Temeljito si izprašajmo vest, koliko smo že me storile v tem oziru! Naši razgovori___________________ Priobčujemo prve odgovore na vprašanja v januarski številki. Naša želja je, da pošljete še več odgovorov, da bodo naši razgovori čim živahnejši in bomo imele res korist od njih. 1. Izbrala si bom moža, ki bo imel ljubezen do mene in jaz do njega. Ne želim si premoženjsko bogatega moža, temveč moža, ki bi imel plemenit značaj. Bogatinec hrepeni še po večjem premoženju in si izbica svojo družico tam, kjer slove dekleta po bogati doti. Kot žena bi se zavedala, da potrebuje narod zdrav in krepak naraščaj, zato bi vzgajala otroke v duhu, ki bi koristil narodni celoti. D. M. 2. Kot poročena žena bom skrbela za dobre in napredne otroke, kar je najbolj potrebno za izboljšanje našega kmetskega življa. 3. Kmetsko dekle si želi v mesto, ker je doma premajhen zaslužek, da bi lahko pošteno in zmerno živela. Prav gotovo bi ostala vsaka raje doma, kakor pa da bi šla v mesto in se tam samo poniževala pred gospodo, ki samo izkorišča kmetskega človeka. I. D. 4. Vsak najde kje kakšno zaščito, samo mi kmetski ljudje smo zapostavljeni na vseh koncih. Skoraj vsi drugi delajo do gotove ure in so potem prosti, samo kmetska družina dela od noči do noči, od vsega tega pa nima nič. Jaz mislim, da se to težko življe- nje da izboljšati. Jaz sama ga ne bom in tudi noben drugi kmet ali kmetica ne. Ampak če bi mi vsi skupaj držali kakor držijo drugi stanovi, bi bilo tudi za nas boljše. Ali pa poglejmo hrvatske kmete, koliko si pomagajo, ker skup držijo. Zato smo sami krivi, če se nič ne izboljša, sami si moramo pomagati, drugi nam ne bodo. Iz ljublj. okolice 5. Najbolj si želim v »Grudi« kako starodavno povest iz kmetskega življenja. Všeč mi je ženski list »Žena«, ker veliko obravnava predmestno življenje. V ženskem kotičku »Grude« želim malo obširneje šivanje, ročna dela in kuhinjo ter članek, Kaj naj storim, da bodo tudi drugi kmetski fantje in dekleta uvideli, da je naša organizacija zelo koristna in da ni s tem prav nič prizadeta vera, kakor so pač nahujskani od raznih ljudi, ki to organizacijo zelo sovražijo. Fanči Testen, članica društva iz Gotne vasi pri Novem mestu. Čitateljicam, katerim nismo objavili odgovorov v celoti, sporočamo, da bodo prišli ostali odgovori po možnosti prihodnjič na vrsto! Postno kosilo — Zdrobova juha Krompirjevi zrezki — Dušeno zelje • Zdrobova juha. Čebulo, peteršilj in korenje zreži na tanke listke in jih popraži na 3 žlicah masti. Prideni še % 1 pšeničnega zdroba, ga tudi popraži in na koncu prideni paradižnik. Premešaj in zalij z vodo. Juha ne sme biti preveč gosta. Osoli jo. • Krompirjevi zrezki. 2 kg krompirja skuhaj, olupi in zmečkaj. Primešaj mu Vi kg kruhovih drobtin, 3 jajca, zmečkan česen in sol po okusu. Vse skupaj dobro premešaj. Mesto česna lahko prideneš nekaj kuhane, prekajene svinjine, ki si jo drobno sesekljala. Iz testa oblikuj ne predebele zrezke in jih z obeh strani popeci na 4 žlicah masti. Na mizo jih deni s solato ali zeljem. • Dušeno zelje. Zeljnate glave zreži na tanke rezance. To operi, osoli, potresi s kumino, poškropi*s kisom, dobro premešaj in pusti nekaj časa stati. Na masti zarumeni Toliko dalj časa bo trpelo perilo TERPENTINOVO MILO -in'O namO'lonJ* 4nsko w° tanko zrezano čebulo, nato prideni pripravljeno zelje in ga pokritega duši do mehkega. Večkrat ga premešaj in potresi z 2 žlicama moke, še malo popraži, prideni paradižnik in zalij z nekoliko vode, da dobiš srednje-gosto zelje. Osoli, okisaj in še malo pokuhaj. ___________________ V PRAKTIČNI NASVETI • Kadar pereš volnene jopice, jih ne obešaj po pranju na vrv, ker sc preveč razvlečejo. Položi jih na mizo ali na desko, kamor si prej pogrnila rjuho ali prt, da vsrkava vlago in se jopica hitreje posuši. Kadar volnene stvari spravljaš v omaro, jih tudi ne obešaj, pač pa zložene položi na dno omare ali v predal. • Volnene stvari lepo opereš v mlačni vodi, v kateri si raztopila boraks. Če pereš v »Luxu«, se ravnaj točno po navodilu, ki je na zavojčku. A KUHINJO če vzameš vedno SCHICHT0V0 SVETOVNA OPAZOVALNIC •{•r Papež Pij XI. 10. februarja t. I. je po dolgi bolezni v Vatikanu umrl papež Pij XI., vrhovni poglavar katoliške Cerkve. Doživel je visoko starost 82 let in vladal je Cerkvi 17 let. V težkih povojnih letih, ko se je iz-preminjal obraz sveta, se je izpreminja-la tudi Cerkev in njegova zasluga je bila, da je v težkih dneli dobro vodil svojo duhovno državo in kljub težkočam utrdil položaj Cerkve n svetu. L. 1870., ko se je izvršilo zedinjenje Italije, so revolucijonarne italijanske čete zasedle tudi papeško državo in nje-no glavno mesto Rim. Tedanji papež je proti temu protestiral in od tedaj sta bila najvišji cerkveni knez ir italijanski kralj v sporu. Noben papež odslej ni več prestopil praga svoje vatikanske palače, da bi stopil na rimska tla. Papeža so zato imenovali vatikanskega jetnika. Mussolini in Pij XI. sta ta spor likvidirala tako, da je papež dobil v last del rimskega mesta, Vatikan imenovanega, kjer je neomejen vladar. Umrl je tik pred proslavo 10 letnice lateranske pogodbe, ko se je pomiril z italijansko vlado. Po narodnosti je bil Italijan, kakor ogromna večina papežev. Bil je eden najbolj borbenih papežev zadnjih desetletij. Neizprosno je soiTažil komunizem in izdal zato več enciklik (okrožnic), med katerimi je posebno znana »Quadragesimo anno«, kjer se vnema za tako zvano stanovsko državo. Po njegovih načelih sta ranjko Avstrijo uredila in vodila Dolfuss in Schuschnigg. Stanovsko urejena je v bistvu vsaka fašistična država. Pokojni poglavar katoliške Cerkve je bil slovesno pokopan dne 14. februarja t. I. v začasni grobnici v podzemlju bazilike sv. Petra v Rimu. ___________________ Cile ______________ Kratko razdobje nas loči od strašne potresne nesreče, ki je bila v južno-ameriški državi Chile (izg. Čile). Republika Chile meri 751.605 km2 in v njej prebiva 4,364.400 ljudi. Jugoslavija meri za primer 248.306 km2 in je Čilska republika trikrat večja od naše države. Država je ozka in dolga, stisnjena med Tihi ocean z zahodne in med visoko gorovje Andov na vzhodni strani. Na severu se nekoliko dotika republike Peru, na severovzhodu pa Bolivije. Omenjeno visoko gorovje pa ionfevideo. Zemljevid Južne Amerike; dolgi in ozki pas na levi strani do pikčaste črte je Čile loči Chile na vzhodu od Argentine. Severni del republike pokrivajo ogromne stepe, pustinje, med katerimi je najvažnejša Ata-cama. V tem delu države se sicer nahajajo bogate rude, rastlinstva pa ni nobenega. Srednji del države je precej rodoviten in se na veliko prideluje pšenica, rž, oves; razvito pa je tudi vrtnarstvo. V tem delu je tudi zelo razširjena ovčjereja. Kolikor bolj gremo proti najjužnejšemu delu Južne Amerike, toliko večji in neprc-hodnejši postajajo gozdovi. Lesna industrija ima v Chile tako bodočnost kakor v malokateri državi. Glavrlo mesto chilske republike je San-tiago, ki ima 696.231 prebivalcev, tekstilno, strojno industrijo in dve univerzi. Mesto ima veliko zanimivosti zaradi naglega razvoja, ker na več krajih srečujemo mogočen in moderen razmah s starokopitnostjo. Chilska republika je bila od leta 1534. španska kolonija, od leta 1817. pa je samostojna država. Veliko zanimivega je ohranjeno iz časov, ko so španski osvojevalci prišli v deželo in zavojevali indijanska plemena. Naseljeni Španci so se pozneje pomešali z ostanki Indijancev, tako da so danes vsi prebivalci mešane krvi med evropskim in indijanskim plemenom. Ljudski značaj je zelo živ kakor pri vseh obmorskih narodih; svežost pa jim nudi mešana kri. Ljudska govorica je španska, v gorah pa se še najdejo ostanki čistih indijanskih plemen, ki govore seveda v indijanskih narečjih, večina pa razume tudi španski jezik. Poljedelstvo med poletjem trpi radi suše, v zimskem času pa je v srednjem in južnem delu države mnogo toplega zimskega dežja. Dežela je vsestransko zanimiva, ker ima večne zime in večno poletje ter vse medsebojne'prehode z vsemi lepotami. V severnem pustinjskem delu je mnogo rud; znamenita pustinja Atacama vsebuje v zemlji ogromne količine čilskega solitra, ki je pri nas znan kot uspešno dušično gnojilo. Te ogromne plasti solitra so nastale v mlajši dobi zemeljske zgodovine, ki se znanstveno imenuje »terciar«. V tistem času se je menjavala zemeljska površina, morje pa je odlagalo najrazličnejše soli, ki so se pozneje pokrile z ogromnimi zemeljskimi plastmi, vse skupaj pa se je dvignilo nad morsko gladino. Rudnik solitra imajo v rokah Jugoslovani, ki so imeli še pred nekaj časa v Beogradu svoje zastopstvo. Čilski soliter se izvaža v vse kulturne države, kjer se uporablja kot umetno gnojilo za hitro delovanje; ker je dušična, dušikasta kislina Dragiša Cvetkovič, sedanji predsednik naše vlade. Dr. Aleksander Cincar-Markovič, naš novoimenovani zunanji minister v poslaniški uniformi hitro razstopljiva in takoj učinkuje. Soliter je podoben navadni kuhinjski soli, le da'je barva nekoliko bolj svetlo sivkasta. Republika pa ima tudi druge bogate rude kot: baker, svinec, boraks, primanjkuje pa premoga. Radi pomanjkanja premoga industrija močno trpi v razvoju, pomaga pa ji obilica lesa. Nekako 60 % ljudi se peča s kmetijstvom, ki uživa precejšnjo podporo vlade. Farmerji in tudi manjši kmetje so razmeroma dobro organizirani. Velika je bila razlika med mehiškim in čilskim kmetom do preteklega časa, ker je bila v Mehiki skoro vsa zemlja v rokah Cerkve, v čilski republiki pa Cerkev ni imela te krivične predpravice. Sedaj, ob končni ureditvi kmetskih pravic v Mehiki, je njen močan predsednik Cardenas za večne čase napravil iz svojih državljanov svobodne ljudi in gospodarje na lastni zemlji, ki ne bo več služila tujcu. Chilskoi republiko je doletela nesreča, ki sc danes že bolj redko pojavlja, razen na Japonskem, in tu in tam na grških otokih. Omenil sem mlajšo zemeljsko dobo terciar, ko je zemlja doživela veliko revolucijo. Od takrat izvirajo razni ognjeniki, ki še danes delujejo, nekaj pa je tudi že ugaslih. Najvišji vrh v zahodnih kordiljerih, ki je visok 6310 m, je ugasli ognjenik. Podobni ugasli ognjeniki so se pred kratkim vzbudili in uničili v srednjem in južnem delu republike okoli 20 mest. Do sedaj so našteli čez 50.000 mrtvih, poleg teh pa je na tisoče ranjenih. Najbolj so bila prizadeta in skoraj popolnoma porušena sledeča mesta: Restiro, Pasral, Santa Clara, San Carlos, Chillan, Florida, Yumbel, Menta, Bulues itd. Razumljivo, da je razen mest bilo uničenih tudi mnogo vasi in vse premoženje prebivalcev. Vlada skuša z vsemi sredstvi pomagati in obnoviti porušene kraje, kar bo seveda stalo novih in težkih žrtev. Pesniki — na delo! Pod naslovom »Našim pesnikom« je priobčil naš kritik tov. Jo- v zadnji številki »Grude« članek, kjer nam svetuje, naj pišemo pesmi po Kosovelovem izreku: »Preprosto in pristno«. Gotovo se bomo vsi z razumevanjem odzvali njegovemu navodilu, ker le taka pesem bo mogla dvigniti zakopane zaklade misli pri mladih kmetskih pokre-taših! Še to leto bomo obhajali 15 letnico našega organiziranega kmetsko-mladinskega dela. V teh letih smo izdajali svoje glasilo »Grudo«, ki je naša skupna vez. Brez nje tega ne bi imeli. »Gruda« je resnično naša revija, ker so vsi članki in pesmi v njej naši. Že marsikateri skriti pesniški dar je bil v njej odkrit. Da bi doprinesli tudi mi svoj prispevek k tej kulturni obletnici, predlagam, da mi, Grudini pesniki izdamo za to priliko zbirko svojih pesmi, objavljenih in novih. Tako se bomo vsaj malo oddolžili veliki nalogi, ki nas čaka v bodočih dneh za razvoj slovenske kmetske kulture. Take zbirke imajo že Hrvatje, zakaj ne bi vsaj' eno imeli tudi mi? Pesmi bi bile zbrane v posebni knjižici. Kdor ima kaj dobrega, ali bo kaj napisal tekom tega leta, naj pošlje pesmi na naslov: Jože Danev, Ljubljana, Trdinova 8/II. Na delo pesniki naših vasi! Pokažimo smisel za našo kulturo, ki naj jo ustvarja slovenska vaška skupnost! Marija: Dekleta, reč poguma iu samozavesti Resnica je, da smo dekleta manj zavedna in pri pokretu slabše delavke kot fantje! Tega se ne da pobijati. Kaj je temu vzrok? Predvsem vzgoja; deloma tudi duševna razlika, ki izvira iz različnega telesnega ustroja. Fantje so telesno močnejši in to jih dela samozavestnejše. Vendar pa nas ravno ta razlog sili, da se pobrigamo za odstranitev napak, da se nam ne bodo več posmehovali radj naše nebogljenosti in plahosti. Potem se ne bo vedno slišalo: »Z ženskami ni nič!« Sicer je nrosvetno delo v naših dnjštvih že marsikje zdramilo dekleta, velika večina pa vendarle še skromno in ponižno tiči ob strani. Tako ne sme iti dalje, dekleta! Ne smemo držati križem rok, če hočemo, da nas bodo upoštevali. Napovedati moramo boj vsemu, kar nam jemlje korajžo, vsemu, kar nas smeši in ponižuje. Ne čakajmo, da bodo vse opravili fantje mesto nas! Doprinesimo svoj delež k borbi za osamosvojitev kmetskega življa. Kmetska žena po bistroumnosti in razsodnosti ne zaostaja za moškim. Dokaz za to so mnoga dobro urejevana gospodarstva, vodena od žen, ki nimaio mož ali pa so v tujini. N:so redki slučaji, da se izkaže žena sposobnejša za vodstvo gospodarstva, kar ji mož na tihem tudi prizna. Česa nam torej manjka? Samozavesti, smelosti! V šolski dobi še ni opaziti skromnosti pri deklicah. Z dečki tekmujejo, često jih z znanjem celo nadkriljujejo, tako v ljudskih, srednjih, kakor na visokih šolali. Samozavestne so, nekatere celo oblastne. Odkod torej v noznejši dobi taka razlika? Vaška tradicija (utrjene navade in običaji) in javno mnenje (splošno mnenje ljudi) s svojim vplivom ohromijo v dekletu vso smelost. Ti so določili njen delokrog v kuhinji in na polju. Dekle, ki kaj velja, ne srne misliti na drugo kot na delo. V delu je torej vsa njena naloga; zaradi dela se rodi, za delo rodi druge, radi dela tudi umre — skratka sužnja naj bo vse življenje. Ne sme či-tati časopisov in knjig, ker bi jo smatrali za lenobo, ki se dela ogiblje. Ne sme se udeleževati shodov in zborovanj — rekli bi, da je postopačka in vsiljivka, ki leta za fanti, ne sme prisluhniti političnim pomenkom, ker ti niso za ženske. Dekleta, ki so rahločutnejša, zato tudi bolj odvisna od mnenja drugih kot fantje, se uklonijo zahtevam vaške morale in postanejo prepričana, da je tako prav. Ali bomo sedaj, ko vemo, kaj so drugi zagrešili na nas, slepo in vdano životarile še naprej? Ne! Zavzeti hočemo dostojno mesto med borci za kmetske pravice. Na delo! Na društvenih sestankih naj ne bodo samo fantje. Domači opravki niso nikako opravičilo. Če si fantje lahko vzamejo čas, zakaj si ga me ne bi. Saj imamo pravico do tega. Odločno se postavimo po robu vsakomur, ki bi nam to branil, pa četudi so to starši. Oni nimajo razumevanja za naše težnje. Odločno jim dopovejmo, zakaj moramo iti in pojdimo! Na sestankih dokažimo, da ne prihajamo tja radi fantov, kakor nam to mnogi podtikajo. Sodelujmo pri razgovorih, razmišljajmo, povejmo svoje mnenje brez bojazni, prigovarjajmo, kjer se nam zdi to potrebno, predlagajmo, bodimo zbrane in pazljive. Tako bodo sestanki koristili nam in drugim. Sestanki so vendar zato, da si medsebojno pomagamo in se izpopolnjujemo. Po končanem delu pa si privoščimo razvedrilo, zapojmo, pošalimo se! Poudarjam, po sestanku, ko smo zadostili društvenim potrebam in zahtevam, ker, zavedati se moramo vedno, da namen sestanku ni zabava. Naši ženski odseki naj bodo predpriprava za skupne sestanke. Tu razpravljajmo o društvenem delu, ugibajmo, kako bi bilo plodonosnejše in popolnejše, tu si pripravimo predloge, ki jih bomo prinesle na skupne sestanke. Ko bomo tako pripravljene, ker si bomo popolnoma na jasnem, kaj hočemo, bomo tudi pogumnejše in zamozavestnejše nastopile in odločnejše zagovarjale svoje mnenje. Potem bodo drugače gledali na nas, a kar je glavno, delo v društvih se bo temeljito poživilo. J&m, Slovenska kmetska b ^%^MLADINA NA DELU ^ J, Občni zbori Ti meseci so čas občnih zborov naših društev. V preteklih tednih so se izvršili pri tehle društvih: Sv. Jurij ob Ščavnici, Mirna peč, Duplje, Ljubečna, Gotna vas, Vojnik, Bizeljsko, Škofja vas, Voglje, Št. Janž na Dolenjskem itd. Radi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti vseh poročil. Pozivamo vsa tovariška društva, da izvedejo občne zbore v mesecu marcu in aprilu, ker bo potem nastopilo drugo delo. Občne zbore prijavite pravočasno Zvezi v Ljubljani, da vodimo lahko točen seznam in radi pošiljanja delegatov. Zveza. Novo mesto Novomeško Okrožje kmetskih fantov in deklet je priredilo v dneh 10., 11. in 12. februarja t. 1. prosvetno-organizatorični tečaj za fante, ki je bil namenjeti zlasti funkcionarjem posameznih društev za krepkejše delovanje. Na tečaju so se vršila zato poučna predavanja o idejnih, organizatoričnih in splošno-kulturnih vprašanjih, ki so prinesla novega duha v naše vrste. Zahvaljujemo se vsem predavateljem, zlasti tovarišu Kronovšku in dr. Fr. Hočevarju za ves trud. Prepričani smo, da bo tečaj pripomogel k novemu razmahu kmetsko-mladinske-ga pokreta v novomeškem okrožju. Grahovo V nedeljo 19. II. t. 1. je uprizorilo naše Društvo kmetskih fantov in deklet veseloigro v treh dejanjih »Dve nevesti«. Za to piiliko je društvo povabilo tudi zastopnika Zveze, ker je bila s to prireditvijo proslavljena 5 letnica društvenega obstoja. Pred polno dvorano je spregovoril zastopnik Zveze tov. Danev o preporodu slovenske vasi. Omenil je Gubca in Cankarja kot borca za duhovno svobodo našega človeka in pozval vse pripadnike kmetskega pokreta, da še vztrajnejše sledijo svojim težkim nalogam. Po njegovem govoru je sledila igra, ki so jo igralci pod režijo tov. Novljana prav dobro podali. Med I. in II. dejanjem je tov. Danev recitiral pesem »Mučeniku Gubcu«, ki je močno odjeknila med občinstvom. S to prireditvijo je društvo pokazalo, da se kot obmejna kulturna postojanka točno zaveda svojih dolžnosti. Donačka gora Dramatični odsek Društva kmetskih fantov in deklet pod Donačko goro je po svojem izdelanem načrtu pričel z rednim delom, da se zimski čas čim bolj izkoristi. V nedeljo, dne 15. I. t. 1. smo uprizorili ljudsko igro »Divji lovec«, ki je odlično uspela in smo jo na splošno zahtevo občinstva igrali v tretjič. Tudi v vseh drugih panogah prosvetnega delovanja stremimo za tem, da zimsko dobo čim bolj izkoristimo zlasti z debatnimi večeri, ki naj prekalijo naše značaje. V govorniški tečaj našega okrožja v Celju smo poslali enega tovariša in eno tovarišico, ki sta bila z uspehom zelo zadovoljna. Sploh pa bomo skušali govorništvo pospeševati pri vseh članih. Radi bi tudi priredili prosvetno-organizatorični tečaj poleg dramatičnega, če nam bodo denarne prilike dovoljevale. Sv. Marjeta ob Pesnici Dne 19. II. 1939 je Društvo kmetskih fantov in deklet vprizorilo veseloigro »Sestanek«, ki je vsestransko uspel. Zelo uspešno je tudi nastopil pevski zbor pod vodstvom tov. Vaude. Sploh pa je ves nastop nudil lep napredek, ki jasno prikazuje, kaj zmore kmetska mladina. Mi smo resnični nosilci nove dobe, ustvarjamo novo kmetsko kulturo, ki naj preporodi ves narod. Šmartno ob Savi Naše Društvo kmetskih fantov in deklet je priredilo dne 17. II. t. 1. ob 8. uri zvečer v svojih društvenih prostorih debatni večer, katerega je otvoril tov. Dovč. Za njim je poročal zastopnik Zveze tov. Danev »O razvoju in delu naših organizacij v zimski sezoni«, nato pa je otvoril debato, v katero su posegli fantje in dekleta, ki so bili zbrani v velikem številu. Ker nudijo takšni večeri precej uspeha pri samoizobrazbi. je društvo sklenilo v kratkem času prirediti ponovno debatni večer, dramski odsek pa se pripravlja na.vprizoritev igre »Veriga«. Št. Pavel pri Preboldu Krepko smo z novimi močmi stopili v novo leto. Na zadnji seji smo sprejeli nov delovni program za 1. 1939. Društvo kmetskih fantov in deklet bo v bodočem letu priredilo najmanj tri igre, en poučni izlet, tekmo koscev in gospodarsko predavanje iz zadružništva. Prepričani smo, da bomo lahko naredili še veliko več, če bomo složno združeni v našem velikem delu za našo stvar. V preteklem letu je društvo že nastopilo z »Veliko puntarijo«, ki je prav lepo uspela in bomo z njo, če bo za to dana možnost, obšli tudi sosedne odre, za enkrat pa sta v programu še dve dramatizaciji, »Hlapci« in »Borba za novo življenje«. Sv. J urij ob Ščavnici Mi smo tukaj sicer precej osamljeni v sredi Prlekije, vendar moramo sporočiti vsem tovarišem in tovarišicam, da Društvo kmetskih fantov in deklet pri Sv. Juriju ob Ščavnici živi in deluje. Sprejeli smo na zadnji seji tudi svoj minimalni načrt. Naj pripomnimo, da je v minimalnem načrtu točka, ki pravi, da bo društvo letos imelo proslavo otvoritve kmetskega doma »Matija Gubec«. Naš tamburaški zbor pridno deluje in je do sedaj že predelal čez 50 komadov od vesele polke do težjih koncertnih komadov. Tovarišu Tonetu Markoviču gre za njegov trud vsa pohvala! Št. Lov renc v Slov. goricah Večkrat bi radi naši »Grudi«, ki nas tako verno spremlja in vzpodbuja, napisali nekaj, kar pri nas delamo in kako živimo. Društvo kmetskih fantov in deklet že šesto leto krepko ustvarja novo pokolenje, ki se že danes prikazuje ter prinaša upov, da se bo bodočnost morda vendarle zboljšala. Veliko je žrtev na svetu ali na teh žrtvah se gradi vse, zlasti napredek naše mladine, ki nas mora privesti v boljše čase. Zvezi smo poslali svoj minimalni delovni načrt, ki obsega: 1. Čez vso zimo stalni nedeljski de- batni večeri, skupaj 17; 2. Prosvetni dan v proslavo šestletnice društvenega obstoja; 3. tri prosvetna predavanja; 4. dva poučna izleta; 5. ena tekma iz kmetskega dela. Skušali bomo storiti tudi več, ako nam bodo razmere dopuščale. Hočemo vztrajati na začrtani poti. Franc Holc Poroke iz naših vrst Veliki Obrež. V nedeljo 12. februarja t. 1. sta se poročila v Zagrebu tajnik našega društva tov. Ivan Zajec s tovarišico Zofko Peteline iz Malega Obreža. Dne 5. februarja t. I. pa se je poslovila tov. Nežika Smrekarjeva, odbornica društva, ki je tudi stopila v zakon. — Novoporočenim kmetskim pokre-lašem želimo v zakonu obilo sreče in da bi odtali še nadalje zvesti kmetski ideji' Sv. Bolfenk pri Središču. Pri nas so se poročili: Albin Zabavnik, podpredsednik našega društva s tovarišico Nežiko Dogševo iz Vodranec in tov. Zdravko Zabavnik iz Vodranec z gdč. Mimiko Štamparjevo iz Lačavesi. — Obema poroma iskreno tovariško čestitamo in želimo v novem stanu obilo sreče! Voglje. Pred kratkim se je poročila naša tovarišica Milka Bukovnik. Ker je bila vneta naročnica »Grude« in pridna delavka v kmetsko-mladinskem pokretu, ji želimo v življenju mnogo sreče! Janko Oselj Dramlje. Pred časom se je poročil tov. Franc Mastnak z gdč. Jožefo Voduškovo, kmetsko hčerko iz Vodul pri Dramljah. Ženin je naš sotrudnik in agilni kmetsko-pro-svetni delavec. Novoporočencema — mnogo sreče! — Vsem tovarišem in tovarišicam, ki so stopili v zakonski stan in nas niso obvestili, prav tako naše čestitke! Na mnoga leta! ___ J-.Slr • » PrvovrMne cepljene trte ln korenjake raznih vrst in podla* * inUgraUIllKl • \'am nudi po n a j n i ž j i h c c 11 a h oblastveno dovoljena trsnioa IK iMASTJIAK Zahtevajte ponudbe in h r e z- .. ...... TT .. _ 1 1 „11.. plačno navodilo za vzgojo! DRAMLJE pri Celju Jakob Struja: Fantovske pesmi j. Fantje pojo skozi vas in sneg jim hrešči pod nogami. Mrmraje pojo: O polju širokem in žitu in lesu. Pod nizkimi strehami, luč se predrami, vztrepeče, ugasne — nekdo posluša in stiska, do okenca mlado glavo; fantje pojo: polje široko pokrito z meglami, žito je umrlo in v lesu šumi ves večer. Nikogar ni v svetu, da nam bi verjel. O, kaj bo, devojka, s tvojimi solzami? 2. Zunaj bučijo vetrovi midva pa bova vso noč vasovala, vso noč svetlo pot za jutršnje dneve si tkala: tihi domek na hribu pod gozdom, kos zemljice v bregu in zdravo mladost in jutro pomladno s škrjančkovo pesmijo in svežim zelenjem, da vriskaš čez gmajno. Vso noč bova misel za mislijo tkala, vso noč kot tiha otroka v veselo pomlad verovala! 3. Tako. — In kdo bo pel? Trije so v Franciji: Martinčev, Srebrnjakov in Boštjan, trije v hrvaških šumah, trije v fabriki in doma sva dva. Kako gre bolno pesem iz srca: Oj tam daleč za goro, oj tam daleč za vodo klije rast pod našimi solzami, raste svet pod našimi rokami. Tako sva dva in hodiva od prve do poslednje hiše. - »Kako kaj fantje?« »»O, naš je zdrav in večkrat piše.«« »Pozdravite mi ga!« Obstanemo pred gmajno. Vse molči in čaka kot vasica naša. Nad bregom mesečina ugaša ... Razlaga tujih besed • Komunikacija pride od latinske besede: communis, -e in pomeni skupen (komunizem!). Komunikacija znači skupne vezi poti, železnice, prekomorske linije za ladje in v zadnjem času tudi vezi po zraku med posameznimi kraji. Torej imamo suhozemske, pomorske, zračne, podzemeljske, planinske (žična železnica) in še druge komunikacije. Občinske komunikacije so na vasi ceste in pota; naše vasi imajo svoje komunikacije, to so zlasti pota in ceste, ki jih vas skupno vzdržuje. Da ima nek kraj dobro komunikacijo, se pravi, da ima dobre prometne zveze s svetom. • Kolonist. Kolonist pomeni naseljenik. Veliko je bilo govora o kolonistih ali naseljencih v zadnjih letih, ko so se naseljevali Črnogorci in Slovenci po Ovčjem in Kosovem polju, vojni dobrovoljci v Banatu itd. Prav žalostno so se slišale zgodbe o naseljencih po ameriških prerijah in stepah. Mnogi ljudje so prihajali tja v borbi za življenje; obdelovali zemljo, napravili koče in začeli novo življenje. Toda prišle so povodnji in večkrat uničile vse naselje z ljudmi vred. Mnogim kolonistom pa se je naselitev posrečila in so na ta način nastale nove vasi in mesta. Pri izvedbi agrarne reforme bo lahko nastalo mnogo novih kolonij. • Melioracija Melioracija pomeni ureditev zemljišč; zložbo razkosane zemlje, iz-sušenje močvirij, drenaže, zaščito zemlje pred plazovi itd. Po vsej naši domovini čaka mnogo kislih travnikov nujne izsušitve, ki bi lahko prinašali veliko sladke krme, med tem ko sedaj raste šar, preslica in podobne kisle trave. Veliko zemljišč čaka na spremembo kulture; na primer gozd se spremeni v njivo. Tukaj bo treba krčiti, predelati in pripraviti zemljo. Vse to spada pod melioracijo. Pri nas žal melioracije slabo napredujejo, ker se mesto koristnega dela zidajo mrtvi zidovi. • Celibat pomeni brezzakonstvo ali brez-ženstvo. V poštev prihaja za tiste osebe, ki se pod raznimi okoliščinami ne morejo oziroma bolje rečeno ne smejo možiti ali ženiti. To so zlasti vsi katoliški duhovniki, redovniki in redovnice. Deloma so s celibatom prizadete naše učiteljice, ker so pri možitvi prizadete z gori omenjeno omejitvijo. Učiteljice in mnogi drugi, ki se s takšnimi ukrepi in prepovedmi ne strinjajo, so proti celibatu. Kdor pa brezzakonstvo odobrava, je torej za celibat. Alas svei IVAN NEMEC 1 MED DRAVO IN DONAVO ii. Lepoia pot/ in bregov Rekel sem, da je ta zemlja naša. Rad bi vam je torej prikazal takšno kot je, da bi spoznali v njej vse tegobe, vse lepote, vrednote in človeka, ki jo obdeluje. Pojdimo sedaj še enkrat od dravskega-mostu v Osijeku in železniškega nasipa, kjer se odpre močvirnata Baranja. Na levi strani rimske ceste, ki pelje proti Bilju, so raztresene značilne redke vrbe s starimi votlimi debli in široko razraščenimi kronami. Tla so večidel pokrita z ostrim in visokim šarom, da se voda niti ne opazi. Na videz trepeta zeleno pokrivalo in zastira pogled. Če pa stopiš s ceste, se kar do kolen pogrezneš v mehko blato.. V času največje vročine, julija in avgusta voda izgine; tla se pa spremenijo v mehko zibajočo se pot lovcev in prijateljev prirode. Na desni strani rimske ceste vidimo kisle travnike in obsežne močvirnate jame z visokoraslo trsko, ki v pozni jeseni valovi kakor sivo umazano morje in Šumija enakomerno pesem pticam in svojim vodnim prebivalcem. Vsa močvirnata ploskev je proti osiješki strani zaščitena z nasipom. V smeri od Bilja proti Kopačevu, na desni strani nove ceste, pa se močvirje spremeni s pravim obrečnim zemljiščem Drave in Donave, ki ga pokrivajo številni prekopi in zaseke ter mogočne stare vrbe. V suhih letih se ta prostor izkoristi za pašo, v mokrih pa potegnejo ribiči iz Kopačeva bogat ribji plen ... Kmalu nato se znajdemo v Kopačevem, kjer prebivajo Švabi, Madžari in Srbi; največ je Švabov. V Kopačevem sc končuje 36 kilometrov dolg obdonavski nasip, ki med Kopačevim, ustjem Drave in Donavo pušča obsežno ravnico, prepuščeno naravi v oskrbo. Od Kopačeva se nadaljuje cesta po nasipu do Podunavlja, ki je najnižje ležeča kmetijska uprava državnega veleposestva Belja. Vse zemljišče leži pod donavsko gladino, kjer je svoj čas teklo staro korito Donave. Kmalu izza obdelanega polja pa pridemo v pestre gozdove Gozdne uprave Tik-veš. Lepo je tam, prelepo; mogočni stoletni hrasti se bohotno šopirijo drug ob drugem, v soseščini pa mu tekmuje kanadski topol, beli topol in navadna vrba. Mogočno samoto pretrga tu pa tam gozdna pot, logarska koča ali kolibe gozdnih delavcev. V prijaznem gozdnem polmraku pa je tako pestro ptičje življenje, da človeku res srce zaigra. Po nekaj urah tavanja pridemo zopet do nasipa, ki smo ga v Podunavlju zapustili. Pot nadaljujemo kakih 10 km po nasipu, ki je speljan proti Zl. Gredi. Na desni strani nasipa je mlad gozd, ki človeka tako prijazno vabi. Na levi strani nasipa pa se pri-pogibljejo stare vrbe in krivi hrasti. Tu je pravcato pustinjsko življenje. Dozorela drevesa umirajo in trohnijo, padajo drugo čez drugo in nikdo se ne zmeni zanje. Na vagone leži tam lesa, ki gnije in se spreminja v kisli humus. Zanimivo je, kako so obra-ščena vrbova debla; radi vednega dviganja in padanja vode, se istočasno obrašča deblo tudi z vodnimi koreninami. V času suše, ko voda skoraj popolnoma izgine, nudijo vrbova debla izredno sliko, ker jih do 2 m visoko pokrivajo umazani brki. Drobne koreninice poženejo do pol metra in pozneje služijo pticam za zavetišče in gnezditve. Približujemo sc po nasipu Aleksandrovi črpalki, še prej pa opazimo ribarsko kočo v Lu-dušu, kjer gospodari ruski emigrant Nikola. Na hitro roko je zložil skupaj nekaj desk, obil s trsko, namazal z blatom in sedaj hiša klubuje času že 10 let. Bačuška Nikola ima tudi ženo, žena pa je že prej imela čedno dekle, ki jo je poročil Japič Stevan iz Zlatnc Grede. Japič Stevan je vodja paropluga, dober gospodar v pustari, zato ga je bilo dekle kar veselo, ko je prišel snubit. Ob neki priložnosti nas je Nikola povabil na ribji golaž iz same somovine: ko smo ga zalili z baranjcem, se nas je vseh polotila Židana volja. Takrat sem pobližje spoznal emigrantovo družino in vso okolico Luduša, kjer so najbližji sosedi jeleni in merjasci. Kmalu pridemo po nasipu do Aleksandrove črpalke. Od črpalke prav lepo vidiš sredi ogromnega polja pustaro Zl. Gredo, v kateri sem preživel 2 leti. Delavske koče in skladišča se le malo dvignejo nad ravno polje, edino piramidalni topoli spreminjajo ravnico in napravljajo prijaznejše lice. Topolov drevored se vleče 8 km v ravni črti čez vso obdelano ravno poljano Zl. Grede, mestoma pa šc stranske steze krasijo visoka drevesa. Drevored je sadil pred 60. leti Ivan Nadž, ki je še vedno preddelavec in je velik ljubitelj topolov in vrb. Lansko leto je imel nalogo, da drevorede spopolni s kanadskim topolom in je to seveda izvršil z največjo trdovratnostjo. Vprašal sem ga, če bi morda ne bilo boljše nasaditi sadnega drevja, pa sc jc le jezno obregnil. Kadar se je govorilo o vrbi in topolu, je kar zaživel, o sadnem drevju pa se sploh ni hotel meniti. Možakar je star 86 let in pravi, da bi se še rad oženil. Sedaj smo se od nasipa nekoliko oddaljili, pogledali po polju Zl. Gredske uprave, v daljavi pa se zopet pred nami pojavi gozd gozdne uprave Zmajevac. Na desni smo med tem izpustili Kazuk, pristanišče Belja na Donavi, kjer gospodari Jovo Gu-šič. Kazuk zasluži posebno pozornost, ker ima pestro zgodovino človeških zgodb; to bom pa poizkusil ob priliki posebej opisati. Ves ta prostor, ki ga sedaj v duhu gledamo in opisujemo, je presekan s kanali in nasipi, močvirnatimi jamami, vmes pa se vije reka Čarna, iz katere v glavnem potegne vodo Aleksandrova črpalka. Med Zl. Gredo, Zmajevcem, Podunavljem in Suzo, je ves prostor podoben spredaj opisanemu, kjer se polje vrsti za gozdom in obratno; posamezne pustare pa samotno gospodarijo na obsežnih poljanah, kjer je najbolj glasen žvenket paropluga in traktorja. Če sedaj ravnino zapustimo, se znajdemo na nizkem gričevju baranjskih goric, ki sc prelivajo v posamezne gričke in holmce, ki so pa veliko nižji od bregov v Slovenskih goricah. Če sc pelješ ob vznožju teh holmov proti Belemu Manastiru in pogledaš nazaj proti Mirkovcu in Brestovcu, opaziš 40 km daleč — v Osijeku, tovarniške dimnike, vsa ravnica pa jc kot valujoče vodovje. Spomladi je pogled izredno lep, ker je polovica polja pokrita z oziminami, polovica pa je v prahi; prehodi iz zelenila v črnilo in okraski posameznih vrb prikažejo človeku posebno lepo sliko. Ko bi ne bilo v poletju hude vročine, ki požge vsako zelenje, bi se ta lepota ohranila skozi vse leto. V juliju in avgustu pa človek razen konoplje ne vidi nobenega zelenila. Beli Manastir je že izven območja močvirnate Baranje. Pot nas pelje naprej proti Zelenemu polju, Širinam, Petrovemu selu in kmalu se znajdemo na madžarski meji. Ob tej poti ni posebnih zanimivosti. Ravnica je pokrita v prvi vrsti s poljskimi pridelki, mestoma pa se širijo tudi obsežni gozdovi. TJ opazimo že tudi gaber, ki je drevo bolj suhe zemlje. Obrnimo se sedaj nazaj, v smeri proti Dardi, kjer spet počasi prihajamo v močvirnate ploskve, saj se nahajamo blizu izhodišča na rimski cesti, ki pelje od Osijeka do Bilja. Ves čas nas spremlja na potu murva v najrazličnejših barvah. Spomladi nudi hrano sviloprejkam, v poletju pa ogromne količine sadu vsakomur, ki si ga zaželi. Omeniti moram še sredino Baranje, ker smo jo do sedaj obšli v krogu. Nekako med močvirjem in suho Baranjo se nahajajo velike vasi: Vardarac, Lug, Grabovac, Koza-rac, Popovac itd. Značilna je vas Lug, ki šteje okrog 4000 prebivalcev, pa v vasi ni opaziti skoraj nobenega otroka. (Dalje prihodnjič) Največji hotel na svetu. V Torontu v Kanadi (Amerika) so pred časom odprli največji in najrazkošnejši hotel na svetu Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil France, Gerželj' — Ilustriral F. Bilkovsky I. »Ko so spomladi 1929 letele čaplje nad razmočeno ravnino, so lahko videle, da se za Haranglabom v smeri proti Bou-tradi nekaj godi, v krajih, kjer so se okoli oipuščenih staj pristavnega dvorca razprostirali pašniki, polja in močvirja.« Da, tako bi to lahko ostalo. Mladi učitelj Pluhar je sedel nad papirji, dolgo iščoč v duhu, in zdaj je našel. Hotel je začeti svoj spis z nekakšno podobo pusz-te in čapelj, preden preide k pravemu opisovanju dogodkov, kajti ta nedosledna ravnina je bila od vsega najbolj v spominu njenih šelestečih ozkih trav, nihajočih v vetru. Na Hosszugorondi je nastala naselbina kolonistov in dobila ime Staira Boutrad. Zdaj je bila stara že nekaj let... Učitelj Pluhar je dvignil glavo iznad papirjev, tako čudno se mu je to vedno zdelo. Va« s starostjo štirih, petih let. Nekoč jih bo imela štiristo, petsto let, svojo starost bo imela napisano na svojih strehah, drevesih in drugih znamenjih, ki se ne dajo videti, samo čutiti. Zdaj ,pa čepi tu na puszti surova, neizživeta, nezakrita z drevjem. Hoteli so, da bi vso to zgodbo naselbine na puszti zapisal za njihove otroke in vnuke in nadaljne vnuke, vse dokler pojde na>prej in on je torej sedel k delu. Sedel je nekega večera in si začel delati oponibe. »Zemljišče je prevzel državni zemljiški urad dne 1. X. 1926 in ga začasno dal v najem dvema češkima posestnikoma v madžarski vasi Bontradi, ki sta na njem gosipodarila do 1. X. 1928, ko so prišli prvi kolonisti.« »Danes je na koloniji Stari Boutradi vsega 42 kolonistov, od tega 21 Rusinov, 19 rodbin iz Češke in Moravske, 1 Madžar (Balog Lajoš) in eden -— ne vem, ali je Slovak ali Madžar, nekaj v sredi.« »V celoti imajo kolonisti 713.72 ha ozemlja, tako da na eno kolonijsko naselbino pripada nekako 17 ha. Zemljišča so bila prideljena D. Z. U. za povprečno ceno 2.010 Kč za 1 ha zemlje.« »To je že na meji, ki gre tu po poljih in pašnikih, po ravnini, ki ne priznava človeških mejnikov, ker je nedogledna in nedeljiva. Iz ravnine moli konica cerkvenega stolpa. To je že Madžarska. Vse, kar prihaja od zgoraj, veter, oblaki, dež, vsta ja globoko nekje na Madžarskem in ne da bi prosilo za dovoljenje pri finančnih stražah, prebega čez meje tja do si-vomodrih karpatskih grebenov, ki jih je videti ob jasnih dnevih; tam se končuje ravnina. Zemljišče je glinasto z nepropustno ilovnato spodnjo plastjo, tako da se spomladanske vode zbirajo v nižjih legali, ker nimajo dovoljnega odtoka; le s poletnim izparevanjem se malo osušijo. Zdaj se je nekoliko- zboljšalo z melioracijo površine. Na takšni zemlji so kolonisti spočetka zelo težko delali, večinoma so orali s četvero vprego.« Deževje — Tu se je zgodilo učitelju Pluharju, da je pero, ki je hitro zapisalo vrsto za vrsto, obstalo. Kakor v nekaki zamišljenosti je še pripisal k temu: romon — In ceste. In potem še besede: Puszta se jim je maščevala. Šele čez trenutek se je zavedel, da ima še vedno pero v roki, odložil ga je in skril obraz v dlani. Bila je zimska noč in mraz je odstranil blato s cest, toda pred očmi mu je vstajala peščica stavb, strojev, ljudi in živali, popolnoma izgubljenih v glinasti puszti. Bilo je že kar fantastično, kako' globoko je pronicalo blato na cestah, ki niso poznale kamenja in ki so se pod vozovi razlezle v širino. Mladega moža je spreletelo po hrbtenici. Sedel je tu nad pisanjem in zunaj je ležala nad otrdelimi mehkobami trudna steipna noč, toda pod njo so živeli časi deževja, ki jih ni mogel zbrisati iz misli. Deževna doba in vse ostalo z njo in ta nova vas, h kateri so vodile samo poljske ceste. Da, zdaj bi moral napisati, kako je. Blato se je položilo med nje in ostali svet, s katerim so izgubili zvezo kakor peščica ljudi na ledeni plošči, ki je bila k vsemu še predana udarjanju valov najhujših let 1929—1934, ko so padale poljedelske cene. Tukaj nihče ni vedel za to. Prinesli so s seboj orodje in izkušenosti, ki so zadostovale, da bi z njimi nadaljevali po stopinjah tatov v Pošu-mavju in na Hami, na Moravskem, Slovaškem ali na Vrhovini; zakaj pa ne, svoje dobre krotke izkušenosti. Vsakdo nekake. Toda puszta je tu ležala molče, kakor taka žena, od katere nikoli ne zveš, kaj si o tebi misli, razniandrana od davnega s sivimi rogatimi čredami, razpokana od poletnega žara in polna stoječih voda brez odtoka od pomladi do pozne jeseni. Imeli so svoje izkušnje. Ali tu so jih lahko spravili vse skupaj in vrgli v veter, ki se je na zimo valil od Galicije. In prihajali so Židje izsesavat njihov denar in dobrine. In bolezni so prihajale. In tedni dežja, nikoli še videnega dežja, ki so iz polj in cest, domov in travnikov napravili eno samo močvirje. Živeli so tedne sredi močvirij, le sami med seboj, zadevajoč se drug ob drugega. Tako da če bi ne bilo v njih nekaj več kakor v ljudeh drugih poklicev, bi morala deževna doba uničiti njihove živce in silo, bi morali biti na koncu s tem, kar jih je čuvalo pred razkrojem. Bilo je videti že na uči/tel jih, kam vse to vodi, kam gre to z ljudmi, ki tu niso imeli nečesa, česar bi se mogli držati do konca. »Vi pridete in odidete,« mu je rekel nekoč na začetku Snopek, »tega pa mi ne moremo«. »Zakaj ne, kdo vas more pa zadržati? Samo če hočete oditi!« »Menda tega ne znamo, kar tako zaradi nečesa oditi,« je pohitel Snopek, »z nami je to nekoliko drugače.« Toda učitelji, kakor je dobro rekel, so prihajali in odhajali. Tako je sredi noči premišljeval učitelj Pluhar. Prvi od vseh je prav za prav ostal tu najdelj neki Kamenik. Slišal je o njem iz mnogih ust, da se je držal nekaj časa, potem pa je šlo z njim kmalu navzdol. Opijanjal se je in vlačil po beznicah, no, treba je reči, kako je bilo. Toda če gledamo na to pravilno, so ga pripeljali do takega konca prav za prav sami, dva ali trije kolonisti, za katere je v krčmi plačeval. In dobili so učiteljico; dekletce je komaj zapustilo učiteljišče. In je odšla«, toda kako!, uboga mala Livorova! (Dalje sledi) »Si ■■■Man i eymon ■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■■ ■■■■■»■■ »■■■■inimni ■ ■■■£*■■■ '■■nBiiBiaiiiai' ■■■■■■■■ a »iiiiuiaiur — Vse, kar diha, gre na delo! — je pripomnil kmet, ko so bili prišli do meje in se zopet obrnili proti vasi. Niliče mu ni odgovoril; vsi so bili sklonjeni v brazdo in so težko sopli. — Na graščinskem svetu tudi delajo! Štirje pari vprege, to je vse! Lepa reč! -— je sočutno pripomnil. — Ne skrbi za gospoda, 011 se bo že sam pobrigal za svojo kožo — je zagodrnjala žena. Bo spet kmetom ukazal, naj mu pomagajo ipri delu. Prav tako, kakor v žetvi! — fn jo je zgrabila jeza. — Seveda, prav tako bo, pa vendar ne zastonj, za vraga! Saj je plačal! — Plačal je toliko, kolikor se je njemu zdelo. Prisilili so nas, naj graščaku pomagamo, kakor pri kakšni tlaki, za Boga! — ga je zavrnila. — Naprej, ne smemo časa zgubljati. Kar vlecite! Tomek že vlači svoj ječmen! — je pripomnil, ko je pogledal proti levi. — Prvo delo je opravil že pred zimo, zato je zdaj dovolj sam gospodar, ne da bi moral vpreči še kaj drugega ko kravo. Ali ti nisem kar naprej godla: Voj-tek, delaj! Imeli smo konja in časa ti tudi ni manjkalo. Ti pa si rajši imel konja za to, da si se vozil po sejmih in valjal po krčmah z raznimi faloti, zdaj pa moram jaz in moji otroci vleči plug, kakor kakšna živina! — Res je, mati, prav imaš — je ponižno priznal. — Prej bi si bil smrti nadejal, ko da na spomlad ne bom imel konja, da same smrti! — in je globoko zavzdihnil. — Sedaj so šli proti vasi, ki je bila široko razložena po polju; na lahni višini je stala v solncu cela gošča sadnega drevja, iz katerega so se v majhnih presledkih dvigali goli dimniki, tra- movje požganih koč in razvaline hiš. Polovica vasi je ležala v razvalinah. Na desni se je onstran širokega ribnika dvigala očrnela masa gradu z razbitim zidovjem, polomljeno opeko in porušeno streho; od ogromnega parka ni ostalo drugega ko žalostni parobki posekanih dreves, ki so grozili nebu kakor stisnjene pesti. Vojna je šla tod mimo in vse-povsodi so se poznali sledovi njenih neusmiljenih krempljev. Do tal je porušila vasi, požgala gozdove, uničila polja in na tej plodni zemlji zapustila samo rjave nasipe ob strelnih jarkih in neskončne vrste grobov z njihovimi križi iz surovega lesa. — Lovrenc orje z dvema kravama — je klepetal deček in se pri tem ustavil. — Glej na svoje delo in ne drugim na rep! — Obenem s tem odgovorom jih je tudi dobil z bičem po hrbtu. Molčali so in vlekli neutrudno plug; kmalu za njimi je bila tudi že vsa ostala vas odšla na delo, nobenega polja ni bilo, na katerem se ne bi kdo obračal. V sivem, soparnem ozračju so se ljudje vrteli kakor mravlje, lahno, počasi in točno. Ta je imel vpreženega konja, drugi kravo, tretji ljudi iz svoje družine, vsak pa je oral, sejal ali vlačil. Bili so med njimi tudi taki, ki so to svojo sveto zemljo obračali z lopato, tako rekoč z golimi rokami, z nekako mračno zagrizenostjo. — Moj Bog! Druga leta je bilo pri tem delu sto konj! — je zavzdihnil kmet. — In koliko pesmi, krikov in vrišča! Ojoj! — se je sedo hči. Zopet so delali v globoki tišini. Kmet je premišljal 6ta>rkine besede in skrbno izpraševal svojo vest, s čim bi si bil zaslužil kazen. Končno je rekel s trdim glasom: (Dalje prihodnjič) ZA PROSTI ČAS NAJ # RIDE SMEH V VAS Francč Prešeren: Zarjavela devica V tridesetem d’vičica reva še samičica prebridko je stokala, milo, milo jokala: »Oj me, oj me, vbožica sem cvetla ko rožica, en’mu bl’a sem milija, ko dišeča lilija. Srce se mu vnelo je, mu zvesto gorelo je, me prevzetnost zapelja, nisem rčkla ne al’ d a. Ptič zijalast prileti, na liman’ci obvisi; fantič ga ne gre lovit, misli boljši lov dobit’. 'Ztrebi se počasi ptič, prazen gre domu fantič, gre z objokanim’ očmi, vjel da lep’ga ptička ni. Čakala sem boljšega, čakala sem goršega, dokler me pozabil je, z drugo se obibil je. Tekel čas je mladih dni, p6me b’Io nikogar ni; stara sem samičica, zarjavela d’vičica.« Jožo Danev: 8 plohom na (Pustni običaji na Slovenci imamo nešteto lepih šeg in navad, ki se ohranjajo iz roda v rod. Med najznačilnejšimi šegami, ki zbude posebno veliko zabave pri mladini, so pustne. Po mestih jih obhajajo z najrazličnejšimi plesnimi prireditvami, na katerih nastopajo plesalci v maskah (maškerade). pepelnico . . . Spodnjem Posavju) Po naših vaseh, naj bo to na Kranjskem ali pa na Štajerskem, so najvažnejši pustni1 dnevi pustna nedelja in pustni torek. Ponekod obhajajo tudi debeli četrtek, to je četrtek pred pustno nedeljo. Praznujejo ga debeluharji kot svoj praznik. Na pustno nedeljo se evro pustni krofi ali ocvrte miši; otroci, pa tudi odrasli se marsikje našemijo v maškare in hodijo ali pa se vozijo iz vasi v vas. S seboj imajo tudi godbo; po navadi harmoniko. Ustavijo se v kakšni prostorni kmetski hiši ali pa v vaški gostilni, kjer plešejo in nore. S palicami naganjajo nadležne otroke in jim mečejo krofe, ki so jih nabrali po hišah.' Če so udarci maškare preveč vidni, pravijo tistemu, ki ja bil tepen, da ga je pobodel pust. Maškare obiskujeje tudi svatbe, ki se vrše od pustne nedelje do pustnega torka. Tam je največ zabave: pije se, poje in pleše do zore. Dekleta, ki jim je bila sreča naklonjena, da so se do pusta poročila, se posebno vesele pustnih praznikov, one pa, ki so vse leto zastonj čakale na ženine, se jih boje, ker jih namesto težko pričakovanega moža čaka na pepelnično jutro pred vrati — ploh: to je kaka stara vrata ali stranice od voza ali pa slamnat mož. Zato se vsaka, ki ima fanta, če le more, pobriga, da je na pustno nedeljo vesela ohcet ini da na pepelnično sredo ne pretaka bridkih solz. Marsikateri devici pa rado »spodrsne«, včasih na njeno srečo, včasih, če je prezgodaj, pa pravijo, da je dobila namesto enega pusta kar dva! Ta nesrečni predpustni čas dela marsikateri Micki, Ančki, Tončki... mnogo skrbi in težav, posebno še na pepelnično jutro, ko jih hudomušni in našemljeni mlatiči prebude iz sladkega spanja in neusmiljeno udrihajo s cepci po prazni slami na plohu. Takrat se vsakai spomni na pesem: »Prišla je pepelnica, ostala sem samica!« Stara samica pa je dobra samo za to, da ziblje otroke za pečjo in nosi tako nezaželjeni naslov stare tetke. Plohi so res usodna in nerodna reč! Franjo Mastnak! Snubač Tu je zdaj predpustni čas. Vzemi resno, ne za špas: Kdaj se bova poročila, ljubo dekle, ti in jaz? Nič ne vprašam, kaj imaš; jaz imam otrok četvero, pameti le srednjo mero, grunt imam; bo dosti dela za oba in dosti jela: Vino v sodih že zori; čunke* v hlevih se redijo, da bo sprave** za gostijo; v staji muka par telet, kurnik pa je poln piščet. Jaz pa mislim prav zares! Zdaj je tu predpustni čas, par konjičkov hrza v gaz, kakor blisk brz£ sani, veter krog ušes srši; na saneh sva ti in jaz ... K svadbi vse sva povabila: strice, tete, žlahto celo in prijateljev krdelo! To bo rajanje veselo! Pride tudi Roza, Vladka, Anica, Vaclav... Žani pa gotovo tudi z nami rad bo svatoval. Dekle, no, odloči se! Nič tako ne premišljuj, nič za fantom ne žaluj! Fantič pride ... dalje gre, drugo izbere si deklč ... * čunka: svinja, prašič. ** sprava: priprava za gostijo. Besedi sta vzeti iz narečja. V ples se bova zavrtela, če me boš kaj rada imela, boš dobila še poljub. Enega? Ne, kar cel kup! Čindarata, hi ja haj ... Udri, godec, polko daj, zdaj je tu predpustni čas. zdaj je čas! RAZLIKA Bedrač: V čem je razlika med aktivnim ministrom in ministrom na razpoloženju? Stopač: No, — ravno v razpoloženju! PREDRAGA SMRT Obupan Škot se hoče zastrupiti in gre v lekarno kupit lizol.: Prosim za 1 peni lizola! Prodajalka: Najmanjša količina, ki jo prodajamo, stane 8 penijev. Skot: Hvala lepa! — potem pa rajši še živim! SLABO JE NALETEL Mevžar: Minulo noč, ko me ni bilo doma, je prišel v našo hišo tat, moja žena pa je mislila, da sem prišel jaz domov. Klevžar: No, in kaj se je zgodilo po teni? Je tat že pod ključem? Mevžar: Pod ključem? Ne! Ampak v bolnici!! I-.J.'i/' ■ V'V'A'.Ai v : ,■ ',\- NASPROTNA MNENJA Klepača je podrl avtomobil. Ni ga posebno poškodoval, pa vendar je nosil roko v obvezi. Pa ga vpraša prijatelj: »Ali boš še dolgo nosil roko v obvezi?« Klepač: Zdravnik mi pravi, da ne, — advokat pa je nasprotnega mnenja! * e me na za polje in vrt nudi Sever & Komp., Ljubljana Cenik pošljemo zastonj ŠIVALNI STROJI » tovarniško garancijo na ugodne mesečne obroke. Rabljene stroje vzamemo v račun, isti tudi po zelo ugodnih cenah na prodaji NOVA TRGOVINA Tyr$eva cesta 36 (nasproti Gospodarske zveze) PRI IZPRAŠEVANJU Katehet: No, Polončka, povej mi, kaj je potrebno za zakramet svetega krsta? Polončka: Otrok, gospod katehet! KUHARSKO ZNANJE Gospod Žgečkač: Ali je vaša hčerka, gospod profesor, tudi tako dobra kuharica, kot je učena? Profesor Krepač: Seveda, dragi prijatelj, ravno sedaj prevaja kuharske recepte na grški jezik- OTROČJA PREMETENOST Jurček: Mama, ali je res težko ohraniti kakšno skrivnost zase? Mati: Tega pa res ne vem. Jurček. Jaz še nikoli nisem nobene! Naš/m naročnikom! Drugo štev. »GRUDE« prejmejo le tisti naši naročniki, ki so naročnino za lansko leto poravnali. Pri najboljši volji jim lista nismo mogli pošiljati dalje in jih bomo prisiljeni izterjati za zaostalo naročnino. x < Vse naročnike prosimo, da se posluiijo naših položnic, katere smo priložili prvi številki »Grude« in nakažejo naročnino za letošnje leto. S tem se rešijo skrbi in našega nadlegovanja. Položnico tudi lahko izgubite, zato je najboljše, da jo takoj izpolnite in nakažete celoletno naročnino din 25.—. Potem boste vse leto prejemali »Grudo« v najlepšem redu. Ne pozabite! »GRUDA« Ekoi r. z. z < novn >. z. v Ljubljani, Kolodvorska m/. 7 (v lastni hiši) Telefon interurban 25-06 Dobavlja vse deželne pridelke, kakor: pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo, ajdo itd. Mlevske Izdelke: pšenični zdrob, pše- nično moko, rženo moko, aidovo moko, koruzno moko, ko- $v ruzni zdrob, pšenično in koruzno krmilno moko, pšenične otro- v -» - be, ješprenj, kašo. — Poljske pridelke: krompir, fižol, zelje, |i r sadje, seno in slamo. Stalna zaloga vseh umetnih znojil (rud. superfosfata, kalijeve soli, Tomasove žlindre, nitrofoskala, apnenega dušika, čilskega solitra itd.), cementa in drugo. — Glavno zastopstvo za Slovenijo opekarne >Ilovac«, Karlovac, za vse vrste zidne in strešne opeke. TtU(«n itev. 28*47 V LJUBLJANI Brzolavlt »Kmatskldom« registrovana zadruga z neomejeno zavezo Tavčarjeva ulica 1 Ralu n poit n« hranilnic* I* a v. 14.257 • Račun pri Narodni banki nove vloge vsak čas razpoložljive obrestuje po 4% 5% Za vse vloge nudi popolno varnost Otvarja tekoče račune Eskontuje menice. Daje kratkoročna posojila. Izvršuje ostale denarne posle Zaupajte denar domačemu zavodu!