ČITATELJI! Prosimo, poglejte na Številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vade sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA \ BUY UNITED STATES Osi slovenskih delavceW Ameriki. tUk. 1949 at the TM Office at New Verb. M. 1L, under Act «f Ccngr«M «1 March Sri, int. No. 117 — Štev. 117 (Telephone: CHetsea 3-1242) NEW YORK, MONDAY, Jl'NE 15, 1942 — PONEDELJEK, 15. JUNIJA, 1942 VOLUME L. — LETNIK L. BONDS AND STAMPS Ulir DAN ZASTAV V WASHINGTONU VČERAJ JE BIL DAN ZASTAV, KI SO GA OBHAJALI PO VSEH ZDRUŽENIH DRŽAVAH, POSEBNO SLOVESNO PA SE V WASHINGTONU, KJER SO SE V BELI HIŠI ZBRALI ZASTOPNIKI VSEH ZA VEZNIŠKIH DRŽAV. — Dvorana je bila okrašena z zastavami v obliki velike črke V in pred njimi so se zastopniki 28 narodov zaprisegli, DA SE BODO BORILI I " TOLIKO ČASA, DA BO FAŠIZEM ZDROBLJEN. jJapOllCi IMl Aldltih Pri proslavi Dne zastav sta se 26 državam pridružli še Mornariški department je priznal, da so se japonski vo-Mehika in Filipini, tako da je v boju proti osiškim drža- jaki in mornarji izkrcali na najzapadnejšem otoku Aleut-vam sedaj združenih 28 držav. skega otočja, Attu, ki se nahaja 845 milj zapadno od Medtem ko so v velikem polkrogu pod zastavami Dutch Harborja. Japonske bojne ladje pa se nahajajo v stali poslaniki zavezniških držav, so pri mizi sedeli pred- pristanišču Kiska v otočju Rat, 211 milj vzhodno od oto-sednik Roosevelt, državni tajnik Cordell Hull ter zasto- Ka Attu pnika Filipinov predsednik Manuel Quezon in mehiški poslanik Francisco Naj era. Predsednik Roosevelt se je poslužil priložnosti ter je še bolj utrdil solidarnost med Združenimi narodi, ki se bore za štiri svoboščine, ki so ravno tako potrebne kot je za vsako živo bitje potreben zrak in svetloba, kruh in sol, obenem pa je pozval nemški in japonski narod, da se vpreta svojim zatiralcem. Vprašamo nemški narod," je rekel predsednik, 4'ki mu še vedno vladajo gospodarji z bičem, aiko ima rajši mehanizirani pekel Hitlerjevega 'novega reda* ali pa—mesto tega svobodo govora in vere, svobodo od pomanjkanje in svobodo pred strahom!'' "Vprašamo japonski narod, ki ga tlačijo kruti ubijalci, ali hočejo še dalje .prenašati su-žnost iu kričali, pa media tega živeti v svdbodi govora in vert , v svčbodi pred pomanjkanjem in svobodi pred strahom. "Vprašamo junaške, nevklo-njene narode, ki so jim nsiši;i vpadniki on^č&stili in ponižali, ali se raj^i vklonijo zavojevalcem, ali pa imajo svobodo govora in vere, svobodo oil pomanjkanja in svobodo pred strahom. "Ta odigovor (poznamo. Ta odgovor poznajo tndi sami. Verno, da človek, ki je bil rojen za svobodo po božji podobi, ne Ibo vedno okušal meča zaitirplea. Združeni narodi bodo vzeli ta meč iz rok zatiralca in ž njim bodo uničili zatiralce. Trda zatiramja izginjalo. ("'lovek pa koraka naprej proti «votlobi." Proslava je dosegla svoj višek, ko je predsednik Roosevelt slovesno prebral molitev 'Bog svobodnih", ki jo je napisal Stephen Vincent Benet in ki med drugim pravi "Bog svobodnih, dodeli nam skupno vero, tla bo človek poznal k rudi in mir — tla bo poznal pravico in resnico, svobodo in varnost, enako priložnost in enako spodobnost, da stori vso. kar je v njegovi moči ne samo v naši lastni deželi, temveč po celem svetu." Ameriške bojne ladje in aeroplani vedno napadajo Japon-ce, kolikor dovoljuje si »bo vreme. 8 f-vojo ofenzivo v severnem Pacifiku so Japonci dosegli edini u^peh s tem, da Lakr-r-ali nekaj vojaštva na Attu, ki ni obljuden. Vojaški krogi pa temu ne pripisujejo posebne važnosti, kajti izguba, katero ^f so Jaiponci doživeli pri Mid-wayu, je Itako velika, da ne morejo pričeti kakih večjih Vojnih operacij. V pomorskih bitkah v Koralnem morju in pri Midwayu so Japonci izgubili polovieo svojih najiboljših matičnih ladij za aeroplane, vsled čewar je njihova pomorita in zračna -vdanua-sila « Vesti iz nacijskih in drugih virov "Pester Lloyd" "Pester Lloyd", 21. marca: "V Apatinu je bila svečana proslava blagoslovitve zastave (Landesfahne). Propagandni minister Stefan A nt al je imel govor, v katerem je poudaril potrebo, da mora narod sodelovati pri razbijanju komunizma Amer. aeroplani nad Rumunsko Ameriški bombniki so bombardirali velika rumunska petrolejska polja, po bombardiranju pa je moralo 6 ali 7 štirimotornih bombnikov pristati na Turškem, ko so bili na poletu na svojo neznano postojanko. Kot pravi Reuterjevo poro- čilo, so ameriški bombniki na- Poslaniki 16 Združenih naro- japoilc5 so v aheh (bitkah upa 'lov, katerih nekasteri so pod- bodo porazHi Amerikan jarmljeni, so v svojem jeziku govorili svojemu narodu in vsi -:o izrazili trdno vero v zmago. Predsednik Roosevelt je v pričetku proslave omenil, da je bila miza, pri kateri sedi, nekda j .pisalna miza predsednika LincOlna, nato pa je pričel brati svoj govor. Rekel je, da ga zekrveseli, da sta k družini (Združenim narodom pri--*t omili vlve novi državi Mehika in Filipini ter je prosil, da mm izroče prvotno (pogodbo, ki jo ee, toda so bili sami silno poraženi in sedaj nimajo več dovolj ladij za aeroplane, da bi mogli misliti na (kak večji na-l>nd na Alasko, ali pa na katerikoli kraj na ameriški celini. Japonci so imeli 10 matičnih ladii za aeroplane, izgubili pa so jih 6, nekaJtere pa so bile tudi več ali manj poškodovane. Amerikanci zopet prišli na Irsko Na Irskem se je zopet izkrcala močna ameriška armada več tisoč vojakov, ki so opremljeni z naj modernejši ni orožjem ter so s seboj pripeljali tudi 28-tomke tanke in urugo Iz (pristanišča, čegar ime ni znano, s»o takoj odšli v .svoje talborišče. Kot pravi tozadevno poročilo, je bilo to do sedaj največji ameriški konvoj, ki je prišel čez Atlantik. Transportne la-«lje so spremljale ameriške bojne ladje čez morje, ki je polno nemwkih podmornic. Toda ves konvoj je srečno prišel v pri- in sabotaže. Sveč nos t je bila pava ameriška letalca sta bila ranjena ali v boju z nemškimi lovskimi aeroplani ali pa od turških proiizračnih topov. — Bombniki in letalci so (bili internirani. Trije bombniki p posadko 27 letalcev so pristali na letališČn blizu Ankare, ker jim je pošel gasolin. Eden, ki ga je zasledoval nemški Messerschmidt, stanišče brez kakega "dogod-zMtnn TTshrtreiai fg fi Vojaki so prišli iz 9 ameriških držav: Pennsylvania, California, Geonria, Illinois, New Jersey, MarvIand/NVest Virginia, Indiana in Kentucky. "Wiener Tagiblatt", 16. a-prila: "V saboru so razprav- Ijali o vprašanjih prehran^ ^ feo *tu>'a Evropa, ki je zakleti sovražnik iia "ional-socializma in fašizma. Silbija naj bo, pravi, na ttrani fašistične Evrope. dilo: Podpisano v prisotnosti 26 je 1. januarja podpisalo 26 na-' narodov, ki so podpisali gore- rodov. Toda te posrodbe ni bilo pri rokab, da bi jo podpisala tndi zastopnika Mehike in Filipinov, ker je v arhivih v državnem uradu. Zaito je predsednik vzel pisalni papir z nam i som "The White House, Washington" ter je lastnoročno napisal datum 14. junija, : 1942, nato pa naslednje bese- njo prvotno izjavo." Nato sta podpisala poslanik Najera in predsednik Quezon. Predsednik je rekel, da bo ta list prilepljen na prvotno po-godlbo, ki jo hrani državni tajnik Hull. ' . Predsednik je vsakemu zastopniku podal roko in odšel iz dvorane. Japonske izgube na morju V petek je mornariški department uradno naznanil veliko zmago v pomorski bitki v Koralnem morju, obenem pa tudi priznava, da so bile v tej veliki bitki potopljene tri ameriške ladje, to je matična ladja za aeroplane Lexington, rušilec Sims in mornariški tanker Neosho. Izgubljena ni bila ndbena druga ameriška bojna ladja, nekatere pa so' dobile majhne poškodUie. Jaiponskih bojnih ladij je bi lo potopljenih 15, med njimi tudi nova matična ladja za aeroplane Riiukabu, tri težke kri--žarike, ena lalika križarka in dva rUŠilca. Druga matična ladja za aeroplane Soka'ku, ki je tbila tudi nova, je bila tudi zelo potškodovona in se je najbrže tudi potopila, ravno tako so bile hudo poškodovane ui bo fe tudi mogoče potopile naslednje ladje: ena križaflka, en rušilec in 20 drugih ladij. Uničenih je bilo 100 japonskih aeroplanov in potapljanjih je bilo tndi tfeč pomožnih ladij, Koliko japonskih vojakov in mornarjev j« utonilo, ni zna- no, toda število -bo okoli 10,000. Ko je bilab^tka v Koraiskem morju končana, so se Japonci balhali z veliko^ zmago, trdeč, da so potopili eno ,oklopnico raz-•reda California, drve matični laiigi za aeroplane, dye težki križaki in en angleški rušilec. V St. Lovrenc na Dravtkem polju je prišel za učitelja neki Ndrbert Krisper iz Bremena v Nemčiji. Ko je pripovedoval o podrobnem načrtnem delu za potujčevanje v omenjenih krajih, je med drugim dejal: "Jaz sem prišel na to svoje mesto v Sv. Lovrenc« na Dravskem polju dne 1. maja 1941. 'Xastavljen sem pa bil na to mesto že 1. oktobra 1940." * 29. okltobra je v Ljubljani preminul Matevž Krek, brat ministra Miha Kreka. — Ljubljanski Usti niso smeli z nobeno besedo omeniti, da je bil pokojnik ministrov brat. Pogreba, v petek pred Vsemi Svetimi, se je udeležilo veliko število ljudi. Poročilo pravi, da je en a-meriški bombnik zasledoval nemški Mes&erschmidt. Tnrško uradno poročilo pravi, da so pristali štirje veliki liombnilki in trije manjši. Večji bom/bnplki, ki imajo štiri motorje, morejo letfoti na rawlflljo stala v južni Turčiji. Porušenje Kolina Kot je včeraj sporočila berlinska radio postaja, je bilo pri velikem zračnem napadu hm Kolin pordSenih 3000 hiš In 250 tovarn. ^ Nemški "Volksgruppen-fuehrer v Hrvatski, Altigyer, je poslal apel hrvatskim kmetom, v katerem jih poziva, naj povečajo produkcijo fižola in sončnih rož. "Pester Lloyd" "Pester Llovd", 13. aprila: Hitler in njegova ljubica Sedanja vo.ina je Hitlerju preprečila, da se ni oženil. Njegova izvoljenka je bila navadno kmetsko, krepko dekle Eva Braun, ki je 20 let mlajša od njega. Ž njo je živel v ljubavnih razmerah zadnjih 7 let. Namenjen je že bil, da Goeringu prepusti vlado, sam pa se je hotel posvetiti samo družinskemu življenju in velikim načrtom za preobrazbo Evrope. Po zatrdilu zdravnikov ima Hitler homoseksualna nagne-nja in te ni zmenil za nobeno žensko, dokler ni spoznal Eve Braunove. Kupil ji je tudi zaročni in eelo že tudi poročni prstan. Toda Hitler >'e je pričel "V Sontboru je bil na posebno! zanimati tudi za druge, mlajše svečan na^čin proslavljen dnn žene in dekleta, vsled česar je son Brown, ki je potopil ali pa poškodoval nad 20 japonskih ladij. Šele .18. marca je bilo uradno naznanjeno, da se v tej bitlki nahaja ena matična ladja za aeroplane. 4. maja so ameriške bojne ladje pod poveljstvom admirala Franika J. Fletoherja zadele na skupino japonskih bojnih ladij. Admiral Fletcher je naglo napadel in je potopil ali poškodoval 12 sovražnih ladij. Tri dni pozneje 7. maja pa so ameriške ladje izadele na glavno japonsko brodovje. In 4ega dne so Amerikanci izgubili ru. Ko so Nemci začeli v ljutomerskem dkraju s prisilnim izseljevanjem, so lovili slovenske združitve z Madžarsko. Proslavi so prisostvovali Bunjevei in Sifoi na čelu z arhimandritotu Stevanom Ilicein. Tudi v Novem Sadu so proslavi prisostvovali nek alte ri srbski predstavniki načelu z meitropoli- tom Irinejem ('iričem". • Havas iz Budimpešte, 19. aprila: " V izadnjih operacijah za očiščenje komunizma v Srbiji je v krajih Prcrkuplje in Kruševac padlo 76 komuni,- Bramiova dvakrat poskušala samomor. Braunova je delala pri Hitlerjevem osebnem fotografu Heinrichu Hoffmannu, ki jo je nekoč poslal v Obensalzberg, da fotografira Hitlerja. Takoj mu je bila všeč in je Iloff- de^. Tedaj pa so pričele korakati nemške armade in Hitler je opustil misel na ženitev. Eva kupuje Hitlerju žepne robce, nogavice in za rojstni dan nwi je celo kupila pajamas, ki so bile prve, ki jih je Hitler rabil. Do tedaj je vedno imel navadno spalno srajco. Gledala je tudi, da je bila njegova obleka vedno snažna in lepo zlikana. Odkar pozna Evo, nosi Hitler vedno spodnjo obleko iz svile. Eva pa rada pije likerje, česar pa Hitler ne odobruje, ker immna prosil, da jo mu še več-j sam ne pije. Pogosto se je do- J. I. C. Da je bila potopljena ladja Lexington, .Tapoix'i niso vedeli, dokler ni mornariški de-_________ partment v petek#tega nazna-' šilec Sims in tanker Neosho in istega dne je bila potopljena japonska maitična ladja za aeroplane Riukabu. Bitika "se je nadaljevala še dva dni in tedaj so posebno ae-ropalni napadali sovražnika, in zgodovinska bitka je bila slednjič končana 10. maja s popolnim japonskim porazom. nil. ^ Pomorska bitka pri Koralnih otokih se je pričela 10. marca, ko je japonsko brodovje skušalo izkrcati vojaštvo na Novi Gmineji in aa nekaterih avstralskih ottokih in v Avstraliji sami. Ameriškemu brodovju je tedaj poveljeval admiral Wtt- kmete kar pri delu na poljuJ «tov. Ujetih je bilo 22. Te je Kakršne so zalotili pri delu. ta-] izredno sodišče obsodilo na ke so nalagali na tovorne avto-1 smrt in so bili na mestu ustre-■mobile in jih vozili "ce® mejo.| ljeni. Te operacije v Sibiji vo-Nihče ni imel časa posloviti se di policija generala Nedica. Gi-,od domačije ali vzeti s seboj banje proti komunistom v Bo-najnujnejše «potrebŠčine. »ni in V Slavoniji napreduje. --- V četrtek je bila pri Pakracu krvava bitka, v ka'teri je bilo Ubitih 108 upornikov, osem pa je bilo ujetih. Komunistični oddelki so bili dobro opremljeni in dboroženi. Pri njih so dalje našli 15 vagonov žita in 'koruze, ter Jiiesa, katerimi so zalagali svoje oddelke in vasi, ki so jih imeli pod svojo oblastjo. Velike borbe se vodijo tudi na železniški progi Gračac -Knin, ki je bila v zadnjem času večkrat porušena." "Tagespost" Tagespos-t13. aprila: "Pri proslarvi o-svobojenja v Maribo- Sign YOUR WAR BOND PLEDGE 'when the minute man calls at your home JUNE 14 - 24 krat pošlje. Pokazala se je na mnogih državnih prireditvah, toda ne v družlbi Hitlerja, temveč s Friekovo ali Hessovo ženo. Poleti 1938 je imela svoje sobe v Hitlerjevi državni palači v Berlinu in v Berohtesgaden/u. Vsi so jo nazivali die Chefin 'šefinja), kajti Hitler je pr vseh poznan kot šef. Vse je že bilo skoro pripravljeno za poroko in Hitler ji je posal bogata darila, med njimi tudi raskošni avtomobil Merce- tiudi mnogo slik. godilo, da je kak Hitlerjev pribočnik po večerji, ko je Hitler že odlšel, prinesel Evi kak kozarec žganja ali likerja. Ko se je Hitler bližal že 50 letom starosti, se je posebno pričel zanimati za nage ženske in pogosto je priredil plese, kjer so nastopale nage plesalke in nudizem še je razširil po vsej Nemčiji. Zadnjih pet let je mogoče v Nemčiji dobiti v vsaki knjigarni knjige, ki razpravljajo o nudizmu in imajo ru je Gauleiter Ueberreither izjavil, da bodo vsi tisti, ki dvignejo svojo roko proti Nemčiji, smrtno zadeti. To narj vedo vsi, to velja za vse." "Deutsche Zeitung" "Deutsche Zeitung", 19. a-prila: "Pri Lašvi sta trčila drva vlaka. Lokomotivi in veliko število vagonov je bilo po škodovanih. Škoda je velika. Promeit je ustavljen." "Wiener Tagblatt'1 39. aprila: "iZ odobrenjem nemške vlade je v Beogradu začelo delovati šved&ko konzularno predstavništvo." 19. aprila: "Italija je začela v bližini Ljubljane z javnimi delu Tamkajšnji močvirni predel nameravajo izsušiti in spremeniti v plodno zemljo. V ta namen odobrili 11,000,000 lir. -9,000 posestnikov bo od tega imelo korist." — J. I. O, •GLAS NARODA" Mew I«fi 9KAN0VLJKN M* -GLAS NARODA 9f nroica or im piopu) (A OorpenCUB). 2. Lupaba, 8«e. — Plao* of bodMM ol tli omoč proti Nemčiji, ako bi zopet pričela ro-govilirti. Anglija in Nemčija tedaj jamčita po končani vojni za mir za dobo 20 let. Pogodba mdi Rusijo in Anglijo velja v prvi vrsti za Evropo in ž njo Združene države niso v nikaki zvezi. Navzlic temu pa bodo pri preuredibi Evrope po vojni vdeležene ttidi Z*inižene države in sicer vsled pogodbe, ki sta jo v Washingtomu sklenila predsednik Roosevelt in sovjetski vnanji komisar Molotov in jo popisala 1. junija. Predsednik Roosevelt je bil vddbo obveščen o potekanju pogajanj med Rusijo in Anglijo v Londonu in so pogajanja najforže potekala po nasvetih in želji predsednika Roosevelta. r Obe pogodbi ste velikanske važnosti za bodoči potek vojne in tudi za povojni čas. Londonska pogoidlba je važna zaradi sporazuma glede medsebojne vojaške pomoči tekom sedanje vojne in glede razpredeMtve in gospodarske ureditve Evrope po vojni, washingtonska pogodba, četudi določa tesno medsebojno delovanje po vojni, pa je prav posebno važna-zaradi tega, ker izrecno po vda rja, da je otvoritev druge fronte v Evropi nujno potrebna. S tem, da se v washingtonski pogodbi povdarja "nujna potreba druge fronte", ni mnogo povedano, toda jasno je, «da je Molotov prepričal gngleski in ameriški generalni štab in kar je še mnogo bolj važno, je prepričal tudi predsednika Rooseveflta, da ni dovolj, da obe tlržavi j »omagate Rusiji v njeni gigantski borbi z nemško armado, ki je najmočnejša na svetu, temveč da je tudi potrebno, da dejansko posežete v vojno proti Nemčiji in to je, da je (ilprta druga fronta. Proti skupnem sovražniku, fašističnemu osišču, so : e sedaj tesno Združile tri največje, najbolj industrijalne, gospodarsko najmočnejše in najbolj demokratične države sveta. In v to zvezo stavijo vsi narodi sveta vse svoje upanje, da bo po svetu zavla/dlal stalen mir in prijateljstvo in zadovoljstvo med narodi. dovat v gostilno, ki jo obratuje neki Slovenec, Povedo nama, da je bil za prejšnji večer napovedan prihod cestnikov ki naj bi oeojili imesto. Ljudje so bili p ričakovanju. Vendar je noč mtiimo otekla. • Takoj pride na obed inženir Miklavčič. Pripoveduje nama o Slovencih po teh krapi, kako žive in kako jim je dolgčas po domu. 'Seveda je povsod približno eno in isto stanje, in zato jiih ne pojdeva obiskovat. Saj se nama tudi mudi naprej. In oe hočeva biti prav odkrito srčna, prianajva. da se nekoli ko bojiva potikati .se po teh krajih. Tedaj takoj po obedu naprej proti Lazarevcu. Nič posebnega naju ne doleti na poti. Le glas roga, ki se kakih 15 minut kar naprej oglaša po šumi preko hribov k zborovanju. Mor da naju zato niihče ne pride povprašal za legitimacijo, ker se vsi albirajoj na posvetovanje. Tako sva kar kmalu v Lazarev cu. . Stopiva k gospe j Žuantonovi Ni je doma, No, pa poisčiva Segalo. ki ima baje vse Slovence v e rezu Laza rov ac natanko popisane. Stanuje pri popu. Toda, iglej, tudi njega ni doma. Popinja nama pove, da je odžel z vso družino na obisk k Slovencem v Petki. Udariva jo za nim, saj če ni preslaba pot, nas morata kolesi spraviti tja v dobri uri. . (Res, dolbro je slo. Kar v šoli stanujejo Slovenci. Enajst jiih je. In šegula je med njimi. Kak or nalaišč! Pogovorimo se to in ono. Segula je obljubil, da nama naredi prepis zapisnika (Slovencev. Pa že se je treba posloviti in pot naju pelje v Lajkovac. . Glejte si no. I^ajkovčani naju kar poanajo. Vse naju pozdravlja in slučajno je vse mesto na ulici. V spominu sva jima ostala od prej, ko sva bila t-u aretirana. Slovfanci so naju posebno veseli. Brž nama povedo, da sta prit njih spravljeni naši kolesi. Imenitno! Saj prav radi tega sva prvi vrsti spet prišla sem. dali v varstvo Slovencem. Potem se srečava zopet s tistim popom, ki oaiju je iapraše-val pred dobrimi tednom dni. 2idaj je ves drugačen, prijazen, zgovoren. Pravil je, da v tem kraju četniki ju uporniki mar-jivo delajo. < V Lajkovwu prenočiva. Dru gi dan skočiva nazaj v Laza— rorvce, da dobiva od Seguk* ob-ljurtsljeni zapisek Slovencev. Zdaj pa urno na pot nazaj v Beograd. . (Ljudje dajejo napotke, svarijo,, svetujejo. Ne potujte «kozi Stepojevac. Na vsakdan koraku vas bodo ustavljali. Mi dva si pa mdsEva: ljudje govorijo več kot je res. Hajdi na kolo in srečno, rojaki 1 (Pa naju res ustavi žandar. ko imava precej pota za salbo Slovenec je. Tudi on odločno odsvetuje pot preko Steipojesv-ca. V Stepojevou je dosti nereda. Kmetje skrivajo živila in sadje, da ga ne morejo zapleniti in odpeljati v Beograd. Baje so mnogo tega blaga zmetali v vodo. (Midva si pa mkliva: tudi žandar ji so včasiih bojazljivi. Ali se zdaj vračava na pot skozi Mladenovac, ki bo 70 bm daJJša T Ne to pa že ne1 Poleg tega — eflQ sva vendar slikala im doživela, da četniki Sloven eera izgnancem nič nočejo (Končno pa: nič nama ne bo eikodido, če na lastne oči po~ gledava, kako gospodarijo četniki, kjer so absolutni gospodarji. — Pogomj velja! iCeBta postaja vedno bolj živahna. Vfee polno moških roma proti Stepojevcu. Dožene va. da je biki prejšnji večer raz glalšena četniška mobilizacija. Kar več letnikov naenkrat. In Tončka .- .. Na planimb—r«l*k Str. II SIS Ib MMKJESNB university TAMBUUCA — Ur. M ST1 Za torn, aentk ia oem plots m obrnite na: JOHN MARSICH Inc. 143 WiS 42nd Street, New Torti Peter Zgaga tako zelo, bolj všeč *t& jima najina biciklja. Prav žal jima je, pravita, saj razumeta, da sta nama bkiiMja žeto potrebna. Pa kaj se da narediti ko pa če trnki take reči še stokrat bolj potrebujejo. — Prav imajo. Pustiva jim hfcciklja in odkorakava naprej. IPa spet ne dolgo. Že spet. s?tr&ža dveh oboroženih mož. Veridar maju pustita dalje. Zdaj stopava kar mogoče hitro, saj je do Beograda še 40 kilometrov. Da*bi le bilo že konec teh presnetih straž in izpraševanja! Zdaj se je cesta kar izpraznila in v tem je nekaj upamja. Že je Stepojevac precej daleč zadaj. Tu pa tam je še kaka straža. Tudi kak pastirček pase civce ob cesti. Voza nikjer nobenega tudi pešca ne. Ob levi in desni strani ceste pa kakor da je oživela koruza, da se grmovje samjo s seboj pogovarja. da je vsaka dolina človeško sl&'ivaliafce. Tu čuden šum in šelest v koruzi, pisk iz doline, glas mogočnega roga iz gozda. Sama znamenja, ki jih edino četniki razumejo. Nekam plašna postajava, teže in teže hodiva Sonce pripeka, čevelj začenja žuliti. Potrpi-va in podvizajva se! Dla bi Ibila le srečno onkraj vasi Me-ljak in v Lipnici, skozi, pet kilometrov dolgi gozd. Tam naju ne bodo ustavljali. . No ,zdaj sva že v Moljaku. Stopiva v kafano na majhno okrepeiio. (Hej si ga no,, to je pa tistd eigan. ki naju je oni dan peljal v Beograd. Ce naju je zadnj&č peljal, naju bo tudi Priznanje V soboto se je vršila po new-yorski Peti' aveniji slikovita parada zastopnikov vseh onih narodov, katere sta Hiltler in Mussolini podjarmila oziroma sta še vedno v boju ž njimi. « Bili so Cehoslovaki, Polja-fki, Norvežani, Danei, Belgijci, Holandci, Francozi, Albanci, Grid ter Rusi in Jugoslovanu Razen Rnsov in Jiugoslova,-nov so nosili vsi ameriške zastave, samo Rusom in Jugoslovanom je bilo pa izkazano ^posebno priznanje. Poteg vi- tfova terminologija "Terminologa" pome n i tolmačenje besednih pojmov. Ali pa tudi strelili, pobili in pobesili, žene 111 dekleta zlorabili ter jih slednjič z otroci vred odpeljali bogvekam. Otroke so ddlpeljali v "izobraževalne zavode", kjer jih bodo naciji iin fašisti učili spoštovati one, ki so pomorili njihove očete in onečastiM njihove matere. Kakšen naj bo tedaj "pravični mir" z Nemčijo? Ko se bodo nemšfke morilske tolpe vračale, tedaj se bodo duhovi mrtvih, žene in otroci, ki so še ostali pri življenju dvigali izza vsakega drevesa, izza vsakega zidu porušene hiše in bodo kričali po maščevanju. Zahtevali bodo, 'da zločincem ne sme biti prizanešeno in da morajo biti kaznovani, pa če so skriti po gorah ali po dolinah, na vodi ali na suhem. Maščevanje jih mora doseči, dtoseei jih mora zasluzena kazen. Nemška zver mora biti uničena, to zahtevajo mrliči, to zahtevajo njihove žene, njihovi otroci. I*otem šele naj bo napisan in podpisan mir! PIANO-HARMONIKO ali KLAVIR M BREEZES OF SPBIXG TIME OF BLOSSOM (Petal-Cas) == SLOVENSKI FANTJE VSE BOM PRODALA v e s t p komu pomagate ako prispevate ZA U. S. O. SLOVENIAN DANCE VANDA POLKA PO JEZERU KOLO že d ames se vsi odzivijajo in so *ak] napote. Ob tej cesti S vasi, ^ ^n^ak neki drugi kjer je todi kaj Slovencev, pa ^^ ^JJ*™ f V JI i Irxt aa nama *; peyai. i'ogooimo se za sto Oi- kaj ko se nama mudi naprej. Saj «e menda še povrneva. .Dci^peva do potoka, kjer se zaene občina Stepojevac. Petnajst metrov dolg most vodi čez globok potok. Toda smola! Most je razdejan. Le ogrodje še stoji. Neki ljudje, ki se selijo v Beograd, skušajo preko dira, kako bi spravili preko voz in konje. Ne mtodiva se dolgo, kolo pod pazjdiiho in oez po tramu. Paziti treba Vendar kar dobro gre. Sva že blizu drugega brega. Tedaj zaslisiva kričanje, dvigneva oči in vidiva kolesarja, ki se b liža od nasprotne dtriaaii. Kriči in maba, da je vsak prehod strogo prepovedan. Najprej dopove to reč preko vode onkri ljudem, ki skušajo narjev. Anajp&k samo do Železu ilk a, zakaj od tam* vozi vlak. Tako zatrjuje cigan. Odpeljemo se. Spotoma ao spet menimo o razmerah, o četmiMh, o upornikih. S Slovencem so dobri. Skušajo jiih pridabki v svoje vrste in mnogi se odzivljajo. Ce kdo noče, ga ne silijo. (Počasi, počasi je šlo. toda končno se je cigansko kljuse ustavilo v Žeieaniku. Povprašava, če retB vozi vlak v Beograd. Pritrdijo nama. No, vendar res! Cez eno uro 'že odpelje. IQdideva v kolodvorsko pisarno in si kupiva vozne listke. Uradnik je prav prijazen. Pravil je, da so prejšnji večer pri-drli na postajo četniki ter uničili telegraf in telefon. Nato macijc j»e pozanima. Ko je tak« ljubezniv, naj jib pa vidk Seževa po nje. Z velikim zanimanjem! jih pregleduje in si celo nekaj malega izpiše iz njih. To. nasrrta ne ugaja,, pa kaj hočeva Postaneva molčeča Mož se pot lov L Oni prvi uradnik nama pa skoraj na uho pove. naj bova zelo previdna, ker oni prijazni možakar ne obeta nič dobrega. Utegne biti nem^ški zaupnik in kdo ve, kako daleč naju bo še spremljal. Toda za danes je bilo vseh siitmcsti konec. Srftčno naju ripelje vlak v Beograd, Zdaj ibirava «pomdne s potovanja in ugibava, če bova šla kmalu spet na pot ali bova čakala, da ee razmere kako razčistijo. Ce jih bo kdo, jih bodo četniki. prenesti eviorje stvari preko, 'začneva midva pripovedovati OHIO VALLEY SYLVIA POLKA TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ SPAVAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ DEKLE NA VRTU O J. MARICKA. PEQLJAJ ŽID AN A MARELA (polku) VESELI BRATCI (mazorka) BARČIOA MLADI KAPETANB KO PTIOICA TA MALA ZVEDEL sem NEKAJ POJDI z MENOJ DOL S PLANINE gremo na Štajersko Staje rt 5_ HAPPY POLKA CE NA TUJEM 35 centov komad _ 3 za $1. m MOJA DEKLE JE fiE MLADA ^ P« 2Se komad: Naročite pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING 00. = 21« Wot 18th 8C New Yark = TiiniiiiinmiEiiiiiiiiiiiiiiumuiiinnioiii Prosijo ga nujno, obetajo denar. Vse nič ne pomaga. Vrniti se smorajo. . I2daj prideva mddva na vrsto. Z zanimanjem naju posluša. Ogleduje naju in bolj in bolj sva mu všeč. Strokovboja-ka sva, pravi. HoteJ je reči, da sva izobraženca. Takih oni zelo potrebujejo. Torej je vae v redu. naj ostaneva na tej strani potoka, to se pravi, po-stasia sva člana četnikov. Kar z njim odideva. (Pridemo v pisarno. Obsto-pijo naju oboroženi možje brez uniforme. Sprašujejo, sprašujejo. Govorimo jkn o bridki svoje dogodovščine, Naenkrat vstopi drug železniški uradnik, ki je silno prijazen in že kar Btrrrrljtvo radoveden. Celo za najine legiti- usodi Slovencev, o četnikih na i S Najnovejša izdaja splošno i a a & e slovenske koračnice SOLDIERS ON PARADE mladi vojaki Priredil ia PIANO HARMONIKO derii W. Koprhfiek Cena 40 ceaitov * , • * • Naročilo lahko pošljite na Slovenic Publishing Co. 216 W. 18th St., N. Y. C. M A \1 W iV 1»! Pohorju in v Kamniških planinah, o nemškem taborišču v Vidu. Slovencem v Srbiji je treba dati poguma, da ne omagajo. Zato jih skušava midva od čaea do časa obiskati. Na nadaljneml potovanja ejpet neprestano ustavljajo. Nekaterim je lahko dopovedati, da hočeva na vsak »način naprej drugi so pa minogo bolj vztrajni. Zlasti dva močna, dobro oborožena memo, sta neizprosna. Najine osebe, jib še ne bodejo »< M KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf Ali Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 «trani*^A I11 Recepti so naplsapi v angidtkem jezika; ponekod pa to' \ t|, tudi v jeziku naroda, ki ara je kaka jed pos«bno v navadi J i Ta knjiga j« nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za 'i »i kuhanje in se hočejo t njejn Čimbolj izveibati im H1 izpopolniti pri 'i S l K KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO, 216 West 18th Strict : Sit York, Jf. T. jugovzhodnega dela Avstrije, ki je vce potrpel ter za majhen denar delal; *' Bohunk": klatež^ ki Če le more, Icaj izmakne; 4 'Montenegrin' * in "Crawat" sta bila neuka, izaihibtna Bal-kanca; "Roussian": kosmat in uši\- rojak, len do skrajnosti; dočim je bil -s psovko 4 *Polack'' označen podlež, v katerem ni niti sence kakšne dobre lastnosti. Danes so ti sramotilni izrazi izginili iz govorice ameriškega naroda Sleherni povprečni Amerikanec ve, da so Slovenci, iSibi in Hrvatje sestavni deli jt^roslovan^kega naroda; da eo Oahoskxvaiki najzavednejši narod večatomilijonske slovanske družine; da je v Basih dobil nemški nasilnik svojega mojstra, in da z besedo Poljak ni znaČen le marljiv, priden, deloven ter mir m svobodo ljdbec narod, pač pa "todi roraioenifiko poljsko ljudstvo, ld je v •zadnjih treh kitih več pretrpelo kot katerokoli ljudstvo v zgodovini f»veta. Koliko je vreden človek? N?kakor ne toliko kot se eeni sam, pač pa toliko kot ga ee-nijo drugi ljudje. Vzemimo za primer generala l>rožo Mihajkmča, poveljnika jugoslovan^ili četrnker. O sebi pravi, da ni nič drugega kot preprost vojak, ki se s svojimi ljudmi usipešmo ustavlja Povražnemn nasilniku in mu je doalej povzročil ie ogromno Škodo. Hitler je ra NAltDr«W«»Illi MONDAY, JUNE 15, 1942 TOTANOVLAN MU Sebastopol odbija napade Močna jnsšeaaska armada, ki »stoji 4z vsakega moža, že jdo Ia otroka, ki more nositi orožje, odbija neprestane napade nemške infanterije na Sebast»pol. ST& fronti pri Harkovu pa so boji nekoliko ponehali. . .. ,, CELJSKI GROFJE ^Veljava rodbine je icio pridobila, da dobili zavefcništvo nad mogočnim gornjegrajskim sanjostanoan. Obrasrilba samostana je b Ha za Celjane vir dohodkov, katere »o iztirjevali od Munostaraakib podložnikov za ievrsevanje sodne dtolasCT. Kakšno ra»merje je včasih vladalo med opatije ki njenimi zavetnik, nam dobro osvetljuje neki dogodek a. leta 1255 Piieenski 3kcf Oton je takrat v brasloVski cerkvi sodil o tožbi, ki jo je napravil goreinje-grajskLopat Henrik proti Geb-harda 1TL Sovneškemn. Oči- Ni je bilo v poznem srednjem veku vladaTske rodbine, ki ibl 8e v kratkem času po vzpela do tolike veljave in pridobila toliko bogastvo, kakor rodbina celjskih grofov. Njihov vpliv se je raetezal daleč preko domače zemlje v bosanske ter stfbske kraje. Imeli so odločilna besedo pri vscfe važne jPiih dogodkih svoje dobe in obetala se jim celo kraljevska k rona. Toda nemila u^oda je t. zadnjim potomfeem pokopala tudi vse njihove načrte. Iz poročil .-"tarith letopisov narodnih pesmu in pripovedk lahko poanmiamo kolikega pomena' { rim ^ dR ^ gorenje graj 3ebil celjski rod za svojo dobo. sko tvo { in ^ Celjski grofi se pojavijo »• poslopja razdejal tako da ajdovim lajprej kot plemiei,1B ^^ ve6 let nitio dajala ^ l7ne kakib dcbodkov. Drva podlož- ni pomenja Mo kar Ssr nika ^ ceio umorH> drugim ^ . , ^ »avinjpki grofiji je kft} ^ aeesa, ali trpinčil pripadala vsa pokrajina ob Sa-! ^ Ba ^ ^^ Gebtard je v, tja do Sotle db hrvaški meji gvojo ^ le s in proti severu do Pohorja m kratkijni Mami opravičil in bil pripravljen popraviti škodo ter se poravnati e samostanom. Tako je bil napravljen miir za nekaj časa. . SovneSki. vensko vinja. Drave. Po kraju je tudi grad dobil ime SoVnek. odkupil Frederick še ostalo polovico posestva za 250 mark. srebra. Tako so aovtueSki go-Hpddje po dolgi borbi dobili v last grad in mesto, po katerem so se odslej nazivali in ki je postalo zabel njihove slave in moči. Leta 1341 je oesar Lu-dovik na priporočilo vojvode ASbreohta H. povzdignil FV*-derika Sovneka v grofovwfei stan in mu pride! ime grofa Celjskega. Grb je preva&el po v-cfrbeilškib prednikih; tri date eevade na modrem pod ju. Starodavno Celje, ki je bila ie za časa R!mijanov cvetoča naselbina, (ki je postalo celo glavno mesto soriške provknei-je, pa je zamrlo v valovih ljudskega preseljevanja, je s oedjn skimd grafi zopet vstalo k no-veirtu življenju. Srednjeveško Celje so prvič osuenil'j leta 824, ko j€- Ludo-vik Poberari potrdil ajkvilejski cerkvi nekatera podrejena posestva v Celju. Kraj je bil takrat le še mala vas... Ko je cesar Oton II. 955 ustvaril Veliko Karantani jo. in so hite združene pokrajine ob Savinji in Savi VA2NO ZA NAROČNIKE iterllkrn pomeni .Fekkmaršal Fedor voh Book je za fronto pri Harkovu poslal padaloe ter pošilja v 'hoj vedno nove rezerve v namenu, da si odpre pot na Kavkaz, Rosi pa odbijajo vi-e napade in njihovi ostrostrelci so po^l Mrelili vse padaloe, mnoge niedi 'šljejo v ogenj, jib najprej opu tnmi še predno «o prSli dol Sani jo. f ufoitiii vogakov vedno naraščajo. Nernui v velikem števila {pošiljajo Bumunoe v bog pred £>eft>astaipolom ter jih rabijo za kanonenfutter. Predno jih po- Mtec, draga dan la tretja pa Isto. Da nam prlhra-del* Im rteaMror, ¥«a fwoatme, da aiiilit aaiaM no {RtToCiao portnutL PoAlJlte aaiaSnlao Hrtfust naje aH i« 1» plačajte asi«« aaatopnlkc ▼ Vafcaa kraja aH pa telim— tel nstopnlkor, kojfit lana ao H*h*"* ■ AMU ter m vpitfl- • Ceni obiskati tudi dn» sss>Ms>. kjer Je kaj aa*h rojakor ms ijenib.. ZaatopaJk te Vam lamin potrdilo aa plačano naroteJno CALIFORNIA: ten Francisco, te* 1 ■■■ 30L0&A00: Pueblo. Peter Gada. Wslsenburg, M. J. Btftt iSovnt ^ki grad je imel skrito idilično lego. D/vigal se je ju-gozapadno BraslovČ, na sofaifc-•ni Strani pogorja Dobrovlje. Ni bil velik po obsegu in komaj mu je poznati, da je bil rodni' žki bratje a«thard Konrad, ^ s teni ^ ddbil ^udi kraj p^ grad mogočnuh eeTjskib grofov. Leopold m Ulr.k sklenili med__________ K poninozitvi rodbinske po- v .tSavin,ko ^^ ^ p^tal sesti je ranoga pripomogla de- ^^ ^ ^^ ^ dinska pogodba ki so jo sovne^ fQT 0mf Qxm^T ^ utrdil K sovneiskantu gospoW^ti so pripadale tudi Braslovče, potem gradovi Šajnek. Ostrovec, Liben^tajn. Legeribnrg. Gotov-Ije in drugi gradi. . Sovnečki rod izvira m-nda ie rodu grofov Plajenskih ki so ^^ bili mejni grofi v savinjski PO-iS^'p^^ krajini. Prvikrat pojavijo v zgodovini leta 1120. Geb-J' Sovneška pose?t se hard SoivncuSkr kot prič« v jeboj leta l^ Po tej bi je imela v ^aju da bi kdo daj ^ ^ ijo sv Xikola. l-amed bratov umrl brez potom -ft y žakm. Pod vov. eev, de^erna preiti na onega ^^ fi ^ c^lje talo brataJki bi se ostal pri zivlje- ;imak) je s-voje^ scynika njimi, taL Pred Harkovoni pade na dan po več tisoč Nemcev in B-usi z artilerijo rantoijajo sovražne tanke. •Sovjetski radio uawuinja, da se je vse prebivalstvo Seba-s-topola postavilo ob sd.ran rdeče armade v obrambo trdnjave. Val aa valom prihaja nemška infanterija in bijejo se ljudi boji v zakopih pred msetoan, ♦oda obrambna črta se drži tr-frno kot. skala. K-rtpi neraelkib Ranijo Višje proti severu, na fronti pri KalininRi so Nemci pričeli z močnim artilerijskim o-gnjem, nato {pa je pričela napadati infanterija, katero so Rusi pustili priti (popolnoma blizu, nato pa so Rusi pričeli streljati in Nemci so pričeli divje bežati. Pri Leningradu so Rusi pregnali Nemce , Ki Frank Eapaaff* ZAPISNIK zbMTGvanje slovenakej sekcije Jug^le^skega Odbora, ki se ja vršilo v nedeljo 1. janija 1342 v Slov. Kar. duma v Cleveland, O. T. Renner, ki uči zenfljepisje na Cetamlbia univerzi. Na tesa ♦Glavni predsednik JPO. slov. sekcija Vincent Cainkar, otvo-ri Zborovanje ob 10. uri dopoldne. V svojem nagovoru pojasnjuje, da smo se sešli kot Slovenci, ki smo obenem tudi a (Obicaao, la Ulteela) - JoUat. ieual« Savbleb Lm. Salte. i. Bpellcb Mascoutah, Martin Dole'ic North Cblcaao la W Sari* MABSUND: riktefBrr Mr UIOHJOAN: Detroit. L. M1NNBSOTA: CbUbolm, I. Ely, Joe. J. Peetel BreUtb, Lotil« Goofe . Gilbert, Lonla V( Slbbtao loto MONTAHa: a m. L irBBBABIAi Oaaate. P. V«W ZOBK: Brooklyn. OowasSa. J J rti n relbu Prvak Maato dereiaad, Antoo Bobak, Ckm. Sar* linger, Jacob Keenlk, Jok- Slapnia aUard. Anton Nagod* LomIb, Loala Balast, J oba KuteN Xoungatown, Anton atkalj ORBOON: Oregon OUj, J. Sekta« PBNNSILVANJA: Dcncmer, John Jernlknr Oonenwngb. J. Breaarae Corerdale Id okolica, Joe. Pt'^mel Export, Laai* HnpirfU Ferrell. Jerry Okuza roreet City. Matk Saaris Ft. Blodalkax OMBBteorg, irraak Maete Hoaer City. fr. Ferencbak Imperial, Vence Palcich Jobnetown, Jak Kram, Ant. TanSelJ ®en^ljevidu Slovenija več ne eteistnje in ee ne druži z Jugoslavijo. Prof. Renner je napravil novi zemljevid tako. na domovina nepvobodma, ko naš križani narod onfcraj morja trpi in jeni v verigah grozodejstev in preganjanja. Veverici. oddaljeni od svojih bra- .. . . ___ , —c,---v------—-------- tov in sester, vendar smo se n.iu ah pa na njegove potomce. ^ bilo ^ ^ deloma darova. Vftdm) -kadar so bRi meri^kL državljani. Zbrali smo, da države osisca dobi^ nadalj-ee, nadaljuje, ko je naša rojst- na ozentfja, a zavezniške drza-J J 1 - - ve izgubijo še to, kar so imele pred drugo svetovalo vojno. Meni je -zrnano, da ima ta prof. Renner zveae z državnim taj- S tem modrim sklepom je bilo tpreprečeno razceljevanje rod- je zelo no. V okoli leta 1200 Ž€' nekoliko utrjenem trgu so vovber-ski grofi pridobili sredstva za župnijo in kasneje 1. 1341 30 ki darilni li«tini šentpaveteke-ga samostana. Sovneški so bili 'bojeviti in podjetni £judie. O-značujo jih že tista slavohkp- Itldway, Jwu Cost Pittsburgh la okolica. FfeUlp Praga« Stealtoa, A. Hrea Tnrtle Creek, ft. Wnat Nearton, J; wiacosana. SUlwantee, Weat AlUa. Fr. Sheboygan, imnoxG: SptlngA DUaoodrUla. Joe OnMea OHIO S VJAČSSLAV M MOLOTOV Sovjetski vranji komi s ar Vjaoeelasv Mihajlovič Molotov, ki je sklenil podgodbo z Anglijo v Londonu in nekaj dni za- nMtvom v Wa^ingtonu in jimj t&m pogodbo a Zdrmenimi oni veseli, tako daaies tudi mi sočustvujemo z njimi, ko so nesrečni in osamljeni. Ko je v zadni vojni pred^edni-k Wilson pomnožila, ko 1. 1322 izumirii isti ustanovili tučtt mftnorrtsld izrekel toplo besedo «k male vovibrški grofi (Hennbarg.) Po' ^anloetafn. . narode, bili smo vsi navdušeni njih je podedoval Friderik j V takšnem stanju je prišlo j in veseli, ko «ne bili gotovi, da Sovne«ki mnogo; posestva v Ba-jCelje v poseet novih lastnikov jje pr»fla tista ura, da bo naš vinjski t« r Šaleški dolmi in po-J celjskih grofov. Friderik je bil | Jovewki -narod aopet srečen in nost in strastna dobitčkaieij- lovico celjskega gradu, drugo tngu naklonjen in velikodiirien (sVobeden Niso dolgo časa uii-nost, ki je bila posebno izrazi ta .polovico so podedovali' grofi! vladar. Obdal je trg * okopom vaji to srečo n svobodo, prišla pri rad njih potomcih ocljs^kega FfanberSki^ ki ao jo pa takoj in rovom, prestavil svoj sedož je drnga vojna ki je hujša od zaMavili Konradu Aufeustajn- v s^tari Celjski grad in v utrje- prvP_ skemrm. Med dvema gospodar- no poslopje, ki se je držalo. . T„ iema je prišlo do krvave dolgo- Graslovega stna t^ Ana. ^ pa ^e-svojo oblaMjo raizne slovenske] f& ^ ^ ^^ kralja dežele, ajufcak sojo ^aditelava J^ie^ Drugi sin tudi po drug:ih jugošlovanskib Henmm L je imel xa pokrajinah. Pripravljala se je neka jugoslovanska država pod okriljem celjskih grofov. 33}itri propad njihovega rodu je razrušil velike načrte. Grof Friderik L je imel sinova Ulrika L in Hermana I. Grof Ulrik L (unfii 1. 1368) se ženi Katari.no. hčer skega bana ali kralja Štefana I. TVrdku se je posrečilo spra •viti pod svojo oblast vse brva-Ske zemlje, Bosno, Banovino, Dalmacijo. Postal je torej bližnji sosed mogočnih grofov celjskih, katere si je želel pridobiti KUPUJTE trMTED STATES WAR SAVINGS BONDS to STAMPS jabin. Splošno velja za Stalinovega naslednika kot generalni tajnik komunisti one stranke. je mnogo vojskoval po svetuj kot zaveznike. Zato je sklenil in ob teh prilikah pripravljal z njimi rodbinsko ®vezo. Celja-rodbinske zveze, ki so naj*e&, ni pa so od tega časa obračali prLporrtogle, da so se Celjski pozornost na slovanski jug in grofje tako naglo in visoko po- — J "" ^ vzpeli. ISkupaj z og*skim kraljem Srgisrmmdom in Habsbua--žani se je vojskoval v Palma - se p ričeti vmeševati Ske in ogrske zadeve. hrva- (Ntadaljevasnje prihodnjič.) ski kongres, na katerega «e lah ko obrnemo in pojasnimo naše slovansko stališče Poediravljazn vas v imenu JtBO stov. sekcija ter se vam za, bvaljnjeim za obilno udeležbo. Glavni tajnik JPO slov. sekcije Joseph Zalar stavi predlog da se za današnje zborovanje imenuje brata V. Cainkarja kot predsednika te seje. Predlog je podpiran in soglasno sprejet. fetotako brat Jos. Zalar stavi predlog, da se im emuje brata Janka N. Bogelja zapisnikarjem denafnašnjega zborovanja. Predlog podpiran in sprejet. (Zapisnikar kliče imena abo-rovaksev, ki so sledeči: ^ 8N1PJ zastopata: Vincent Cainkar, gl. predsednik in Ivan Mofleik, i^. urednik Prosvete. KHKJ zastopata: Joseph Zalar. fgt tajnik in John Pesdirtz, gi. nadzornik. AB(Z zastopata: Janko N. Rogelj, gl. jffedsed-nik in Anton J. Tenbovec, nred nik Nove Dobe. SŽZ zastopa-Aibina Novak, urednica Zarje. SDIZ zastopajo Jobn Gornik, gl. tajnik, Frarik M. Snrtz, gi podpredsednik in Louis Rozman. gl. zapisnikar in urednik glasila Glas. (Progresivne Slovenke zastopa: Josephine Za-krajSek, gl. tajnica. Zastopnikov niso poslale sledeče organizacije, ki so včlanjene v JPO slov. skecija: Za-jpiadna Slov. Zveza Jugoslav. (Nadaljevanje na 4. str.) Molitveniki ▼ krasni vezavi iinportirane iz starega kraja«« 1 Slovenski mofitramiki: i KOteD 8BC3E — (it US> 2% x Inčer — 224 atmnl t belem ceLoildn Cena 75 centov^ KVIŠKU SRCE—štv. 415 K S% teflev — 224 strani NEBESA NAS DOM—(št. 415) 2^4 x 4Vs Infier—384 strati j RAJSKI GLASOVI — OL MS) 2tfc x 4 1 »Ser — 2S6 itiul vMcfil St. Srlitv Psi Cm fLBS [RAJSKI GLASOVI—M. 415) 2V4 x 4 Infer — 2S5 strani Titovi! Bt. KrlScv P«t Ccm HM ITBBESA NA& DOM — (M. 415) X 4H Infer — 384 infer Cm lb [sum ZA DOS« (fit. 408) 3x4% Infer—512 strani Cena $1.15 (JCcr aa nam >a posrečilo dobiti ca molltrenlke po aelo nlcU oeni, J lb tndl moremo prodajati po s* znafenl oeal. Zaloga pa nI posebno relika. aato Jib naroČite čimprej, da Vam beano mogU I nJUnl p»> atred. Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) KEY OF HEAVEN fino reaano ..............JS r aaaje reaano ........ .|S CATHOLIC POCKET MAWPAli r fino osnje reaano......L— Slovenic Publishing Company NKW TOBK, N. Y. 216 WEST 18th STREET 1 * •GLAS NARODA-« New M MONDAY, JUNE 15, 1942 TSTANOVLAN 1M1 TRUE RODOVI POŽAR OPUSTOŠIL TRGOVSKI DEL MESTA Dogodki yl nekdanjih dni. Spisal: ENGELBEBT GANGL 29 Sttui je v.^flot počil z bičem. . Zavihtel je a klobukom in zaukal. Hripavi glas je odmeval v daljo in jeknil iz globokega gozda. A v Istem hipu se je siponinil Zavinačak, da >.ali veselo vriskanje žai.iioJe^a človeka. Obrnil se je. nazaj in dejal 1 jenki: "Nič ne mUli hudega, ci seiu zavriskal. Ni*em te hotel žaliti. Toda pogled ua doiLi.-o /cinljt. me ie toliko prevzel. bič, da hi bili t ein prej v Zavinkovcih. . iHitro je drdral vctz skozi vaeL Ljudje so gledali za voznikom. Poznali so Zavinščaka in vedeli so, da pelje zdaj mlado gospodinjo na dom. Moški so se odkrivali, ženske >o mahale z rokami. Sto pomdravov je klicalo Lenki: *4Ddbro došla, mlada, lepa žena!" Bližali so se Metliki. laza ovinka je zrastel zvonik ie tal. rivigal se je višje in vi/Sje. Cesta se je znižala v plitvo drago — prtd njimi ie stalo mesto. Postali so nekoliko. Na vozu so iccpili bokal vina. Potegnila sta konjiča. Vabrdo >ta vlekla voz, in hiše so $.e razvrSčale ria levo jn desno, tam v. griča jih je zvedavo gledalo veliko, temno, zaiemelo poslopje — stari metliški grad. Jjenka je gledala na vse strani. Pozabila je na očetov dom. Ver ji je bilo novo, vse je obračalo na«e vso njeno pozornost. In ko so dospeli zven mesta na planoto med vinorodne holme, jih je poeadiavila z griča bela zas Zavinkovce. •"Nat? dom, naš dom!" je kriiknil Jože. Toplota je ob-^la I^enkino srce. Iztekla se je vpopelil <*<*! blok* stanov anjtik ih Iji-š in trgovin. ZAPISNIK. (Nadaljevanje s 3. str.) Podporna Z v* za. Sloga, Družba sv. Družine in Slov. Moška Zveza. . Dbevnik Ameriška Domovina je bil zastopan po njenem u-rednjku James Qebevxm, Anton Šaibec je zastopal kot urednik Enakopravnosti. E. Kris- PO PARADI V NEW VORKU. Velikanska parada, ki se je vrišila v tem itieslu preteklo soboto 13. junija btTprav gotovo efetala za vedno v spominu vsakemu, ki jo je imel priliko videti ali se je udeležiti. Slovenci smo to pot izvršili svojo narodno dolžnost s tem, da nas je bilo v tej paradi zastopanih v velikem številu, ako pri tem primerjalni naše i isObrate Srbe in Hrvate, od tanjezastep ProletarcamSlo- kabero ^^ ^ bUa udctežba vensko social studio *ve*o, An- ■ ^^ ^ Zakaj? ne ton Gndina je zastopal dmvnik y g, enci in Slovenke pa A.nerikansk, Slovenec in Jo»e ^ Wko po^ni, ker pri v.i-Ordina je zastopal meseemk ^ smo vedno ta_ ^ovi Svet. Ivan Jcntez ie kot « • • t • , , i « V: • koj pn i pripravljeni za sodelo- urednfk zastopal Cankarjevi . J _ T ■ • • Glasnik. jvanje Tudi voz Jugoslavije je 1 velikega pomena pri tej ve-LAjmeriško-luigoslov. udruže- likanski paradi, za katero je ko nje so zastopali kot opazovalci rakala krama skupina Jugoslo bledeči:* Jože Pa Proglas neodvisnosti, Ustava Zedi-njeuih držav, I.lncolnov govor v Gettysburg!!. Predsedniki Zedlnje-nih držav In Poedlne države. Cena knjižici je samo 50 centov. In se dobi pri: SLOVEMC PUBLISHING CO. 216 Wert 18th St., New York plazila po žic":, ki sproži sire-- Raziskovalci Severnega tečaja so izgubili v njem vnetega po-magača in zanesljivega tovariša. Slovenske Knjige Dospela je zaželena doba tngatve. Veselje je kipelo po vnorodnilh holmih; razlegalo se je daleč naokrog v radostnih vzklikih. Toplo je bMo jesensko solnce, ki se je vozilo po visokem nebu. Gledalo jc pod ^eiboj trume trgačev, ki so pobirali s trt sladko grozdje. . V Zavinkovcih je ostala doma le stara ZavinšČakova. Vsi dingi ho on pametnih rok. Zfunaj je šumelo in vrščalo od glasnih razgovorov in veselih pope\Jk. Trgači so delaii naglo na dokaasovali s petjem, kako prijetno jim je tako delo. Vea veselost. vse mnogolicne finske pe«mi bo z eti^njenini gro®djem vred iztekale v mogočne sode, okovane z težkimi železnimi obroči, da sc tedaj pozneje zopet oglase, ko se It rujno vince. steko in soliiou enako i-krilo v pisanih majolikah, in jih budilo v srcih, dramilo v dušah. — In ko -ta hodila Jože in Lenka od trgača do trgača. je sijalo mjožu lice od vestlja, u Lenki so bile oči žalostne vs< vnete od tolikih solz. Kakor jc v'del Jože pri gosposkih ljudeh, tako se je nagnil tudi on k ženi, da ji z roko objame roko, da ji pove, kako se čuti srečnega zdaj, ko je pri njem in *akrrv^a njegova. A obrnila se je Lenka od njega in ni hotela njegove roke. ^Ali se bojiš da bi te ne umaaal?" jo je vprašal s smehom.. Imel je zavihane rokave. Od ilovnate zemlje so imu bile umazane roke, zakaj ni san-*> gkidal. kako trgajo, temveč tudi sam se je pripognil in obiral trte. Debele kepe mastne prsti so se prijemale njegovih okovanih Škornjev. Lenka pa je hodila po prstih in vsak hip potegnila s čevlji v obetano travo da si odtngne z obutve nesnago. "E, gosposka si še," se je šalil Jože, "a pri nas smo na kmetih. Tudi tefbi ibo treba Obuti »čevlje g podkovicami na petah, sicer si izrabiš noge od gležnjev na naših skal o vitih stezah." Urbančič in Jos. Durn. Minister Franc Snoj je zastopal Jugoslavijo. Dr. Ivan M. Co k, pred«>dnik ju gos lov. otlbora v Italiji, je zastopal Jugoslovane v Italiji. Častni jugoslovanski konzut dr. James Mallv, je bil tudi navzoč na ribo rov an ju. Povabilu so se odzvali tudi dr. Boris Furlan, prof. na ljubljanski univerzi. L. Adamič, ameriški pisatelj in Vatro Grill, pomožni policijski prosekutor mesta Cleveland a. In kot neoficijelni opazovalce je bil narodni delavec in zagovornik primorskih Slovencev Rude Trošt. Urednik Glas Naroda, Ignac Hude je poslal pismo, da se radi važnega opravila ne more udeležiti zborovanja. Toda zborovanju želi veliko dobrega u-s-peha. Glavna predsednica Stoven->ke Ženske Zveze Marie Pris-land, je obvestila predsednika J1PO. slov. sekcija, da ji je nemogoče prisostvovati zborovanju, ampak da bo organizacija zastopala urednica Zarje,, Albina Novak. slikovitih narodmih nošah. Posebno Slovenci in Slovenke so se zopet odlikoval; v svojih krasnih nošah tako, da je še sam župan F. H. La Guardia pozdravljal našo skupino « klici: "Živijo Slovenci! — Živijo Jugoslovani !** Ker je bilo več naš h rojakov kakor rojakinj, ki so to velikansko parado opazovali., bi bi lo pričakovati. da eden ali dm-zato so obrnili svo je moči in nakane v drugo ■smei', to je, da pričnejo e propagando v AJmerLki. Hitler je b i v letni 1939 gotov, da bo ] lahko z vojno porazil vse njegove nasprotnike, toda danee vidi, da je bitko izgubil. Zato se pričenja tukaj druga faza kako bi pridobili mir, ki bo po volji sovražnikom demokracije. Če pogledamo na zemljevid, ka terega je pripravil prof. Ren-petem vidimo, da je dal Re-nner Italiji vs-x> Dalmacijo. Črno goro, in Julijsko Krajino, tako da bi imela Balkanska unija pot do morja samo v Grčiji.. *2. Paiinlna plačana MALENKOSTI SMRTNA KOSA (Ka Eh*, Minn, je umrla Mte John Otrin. Doma je bila iz Radence ob Kolpi in je prišla v Ameriko leta 1896 k svoji sestri Ceciliji. Zapušča moža, 4 sinove in 4 hčere in sestro Mrs. Režek. ' Spisal Ivan Albreht. (120 strani.) Cena 75c I £ GOVEDOREJA Spisal R. Legvart. slikami. 145 strani s Cena $L— KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU 111 stranL Cena 50 centov Rojake prosimo, k o pošlje-jo za naročnino, da st» poslužujejo — UNITED STATE8 o siroma CANADIAN POSTAL H0NS7 ORDER ako j« vam le priročno IIIIHlilftlllllllllllllllllHIlIllllllllllll MLEKARSTVO Spisal Anton Pevc. S slikami. 168 strani. — Knjiga za mlekarje in farmerje v sploSnem. Cena 50 eentov OBRTNO KNJIGOVODSTVO 258 strani, ezana. — Knjiga Je namenjena v prvi vrsti za stavbno, umetno ln strojno ključavničarstvo ter železolivarstvo. Cena $1.— ZDRAVILNA ŽEUŠČA tTJ strani. Cena 25 centov Po 50c zvezek Andrej Ternorae (Ivan Albreht) Bele noil mali junak. (DwtojevaklJ) Filozofska zgodba (Alojz Jiraaek) N« različnih potih (Prane Friseh) Verne duie v vleah (Prosper Mlrime) Po 75c zvezek Belfegor (Artur Bernede) Po strani klobuk (Damir Pelgel) Po $1 zvezek Veridieus (Pater Kajetan) Rudarska balada (Marija Majerjeva) Prigod be iebeUco Maje (Waldemar Bonsels) Pingrinski otok (AnaUle France) Po $1.50 zvezek Zlo«Ui In kazen (F. M. Dostojevski j) KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street New York City 4823482348015348532353