Uhaja vsaki četrtek gb S. un popoldne Rokopisi se ne vra-iijo. Nefnnkovana pisma se ne spregajo. Cena listu znaša ia celo leto 4 krone, ta pol leta 2 kroni, 'a man premožne :a celo leto 3 krone, aa pol leta K 160. Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 Kron. Rokopise sprejema »Narodna Tiskarna, v Gorici, ulica Vet-urini štev. 9. Naročnino in na-ruanila sprejema upravništvo v Oorici, Semcniška ul. št. 16. v. fci.sSrSS vartidohl'Dpsd Posamezne Ste vilke se prodajajo v tobakarnali v Gosposka ul. 9. v ulici .Silvio Pellico, v ul Punte Nltovo 9, v Kapucinski ulici 1 v prodajalni »Kat. tiskov, društva« ul. Cnrducci, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 3 v Oglasi m poslanice se računajo po petit vrstah In sicer: če se tiska enkrat 14 v, dvakrat IZ v, trikrat 10 v. Večkrat po pogudhi. XXI. letnik. V Gorici, 24 aprila 191 H. 17. številka. !a slovensko ljudstvo. Ljudsko štetje I. 1910 je pokazalo, M sc slovensko ljudstvo slabo množi. nekaterih krajih smo celo nazadovali. |;ii je temu krivo? Pr v i in poglavitni v z r o k slabi gospodarski položaj v sloven-Ikili pokrajinah. Ako hočemo, da bo Iv,L narod krepak, moramo pred vset i Ikrbeti za zboljšanje gospodarskih razmer. Naše kmetije so strašno zadolžuje. naše trgovstvo in obrtništvo je na jelo šibkih nogah. Tu moramo začeti! );i se to doseže, je pred vsem iiotreben odttk. Naše ljudstvo mora v vseli krokali napredovati. To pa ni še dovolj! Izginiti mora izmed naroda tudi tista clika zapravljivost in potratnost, s Ltero uničujemo narodno premoženje, llor je priden, zmeren in varčen, si v jratkem pridobi lepo premoženje in -i apravi trdno družinsko stališče. S budnostjo, zmernostjo in varčnostjo si pridobi tudi cel narod moč in ugled. To laj bi upoštevali vsi, ki res ljubijo slo-leiisko ljudstvo. Tisto večno prirejanje |otrutnili veselic, plesov in zletov je za arod škodljivo. Tiste veselice iu plesi bpuhtijo kakor dim in nimamo od njih Irugega ko prazno navdušenje, ki nam h č a s ti p o t r e b e nič ne koristi, ['uvajajmo torej ljudstvo k pridnosti, mernosti iu varčnosti! 11 r n g vzrok je izseljevanje. Izseljevanje nam strašno škodi. \ tujini Izgube naši ljudje svojo narodnost, prejmejo drugo narodnost in okrepe bko naše narodne nasprotnike. Ako pa ivoje narodnosti ne izgube, izgube nalahno vero in poštenje, postanejo šopa lis ti in v moralnem oziru škodljivci ušega naroda. Sveta naloga je torej, a skušamo izseljevanje otročji ti. Ko bi naše ljudstvo imelo pravegti poduka v \ s eh gospodarskih in obrtnih strokah, bi mu ne bilo treba iskati zaslužka v tujini. Pridno in varčno ljudstvo bi imelo doma dovolj kruha. Prav večkrat je izseljevanju kriva sama lahkomišljc-ue-l. Ljudje bi radi na lahko živeli, pa se v tujini navadno ogoljufajo. Na tiste pa. ki se iz resnične potrebe izselijo, moramo obračati posebno skrb. Ne pozabimo, da so miši rojaki, ki si iščejo kruha v tujini. Tujina jim ne sme vzeti ljubezni do slovenske domovine in sv. vere, V tem oziru bi veliko lahko pomagala I j u d 's k a š o I a. ko bi v njej bil pravi versko-narodni duh. V šoli se mora vcepiti otroku ljubezen do domovine in do sv. vere. Zal, da so nekateri naši učitelji liberalci, ki z naukom in zlasti vzgledom veliko škodijo. V vseh naših slovenskih šolah bi se morali učitelji na poseben način ozirati na zgodovino naše slovenske domovine in tako vzbujati ljubezen do rodne zemlje in navdušenje za domovino in za sv. vero, za katero so naši očetje toliko žrtvovali. Po ti poti bi si vzgojili nov, navdušen slovenski rod, ki bi se svojo pridnostjo. treznostjo in varčnostjo, se svojim pogumom ih sč svojo močjo branil rodno zemljo pred vsemi nasprotniki. Na delo torej za slovensko ljudstvo vsi, ki to ljudstvo res ljubite! Vojna na Balkanu. SKADER JE PADEL. V noči na sredo je po šestmesečnem obleganju padel Skader v črnogorske roke. ODLOČILNI BOJ ZA SKADER. Črnogorci so pričeli z generalnim naskokom naenkrat od vseh strani, a svoje glavne sile so zbrdi pod Tarabo-šem, kamor so namerili svoja žrela tudi težki srbski pozicijski topovi, ki so pripravljali črnogorski pehoti pot. Bitka je trajala nepretrgoma dva dni in dve noči. Kakor blazni so se Črnogorci med strašnim grmenjem srbskih topov zakadili na turške pozicije na Taraboštt. Turki so ponovno vrgli Črnogorce nazaj, a črnogorski junaki niso odnehali. Nastopale so vedno nove sveže čete, ki so šle neustrašeno v smrt, v svesti si, da umre za svojo domovino it: slavo črnogorskega orožja. V ponedeljek je črnogorska infante-rija na zapadni in vzhodni fronti osvojila že celo vrsto turških utrdb, dočim se Tarahoša kljub silnemu naskoku ni mogla polastiti. Vendar pa je bil Taraboš že tako obkoljen od vseh strani, da je bila tudi njegova usoda že zapečatena Y torek na vse zgodaj zjutraj so Turki, ki so spoznali nevarni položaj, v katerem se nahaja Taraboš, ki odločuje 0 usodi .Skadra podvzeli obupen proti-naskok in skušali Črnogorce vreči iz zavzetih pozicij na prejšnje mesto. Vnelo se je nepopisno klanje. Kljub temu, da so bili Črnogorci skoro do smrti zmočeni, so se vrgli na prodirajoče Turke kakor vihar in poželi in podrli vse, kar je bilo pred njimi. Pri tem jih je podpirala srbska artilerija, ki je onemogočila 1 iirkom hitro prodiranje. Turški protinapad se je popolnoma ponesrečil iu Turki so se morali z velikanskimi izgubami umakniti v notranje pozicije in na Taraboš, kjer se je bila med tem druga odločilna bitka. Tu so se bili Turki in Črnogorci za življenje in smrt, prsi ob prsi. Bilo je pravo mesarsko klanje. Vsako ped zemlje so si morali Črnogorci osvojiti z velikim naporom in strašnimi izgubami. Popoldne je bil Taraboš v črnogorskih rokah in s ten: ie bila tudi odločena in dobljena bitka. Essatl paša je uvidel, da je vsak midaljni boj hrezvspešen in zaman. Bitka se je potem nadaljevala na vsej črti. Proti večeru iu ponoči je bil boj najljutejši. Najčaslnejši in najpre-tresljivejši momenti so bili, ko so s Ta-raboša prodirali Črnogorci nizdoli proti Skadru, ki leži v nižini. Vmes velikega hrupa, med točo krogelj Martinovičevih čet se ie izvršil zadnji silni, odločilni naskok. Ta zadnji napor je pripravil Črnogorcem pot v mesto — ob I uri ponoči. V črnogorskih vrstah je zavladalo nepopisno veselje. V Skadru pa je po zadnjih vesteh popolnoma mirno. Časten odhod turške posadke. Hrabrim turškim braniteljem Skadra. ki so do zadnjega trenotka vstra-jali na svojih mestih, so Črnogorci dovolili časten odhod z orožjem. Po vseh fortili, »kidali« in v mestu plapolajo črnogorske zastave. Kralj Nikita bo vhajal slovesno v Skader. Vhod kralja Nikite v po tolikih mukali iu žrtvah pridobljeno mesto se bo vršil najslavnejše. Veselje po Črnigori. V Cetinju so izvedeli še ponoči o padcu Skadra. Brzojavil je prestolonaslednik; koj nato so oddali topovi salve in zvonovi vseh cerkva so začeli zvoniti. Prebivalci so vstali in veselje, ki je vladalo po mestu, je bilo nepopisno. Tudi po deželi je vzbudila vest o konečni zmagi črnogorskega orožja velikansko veselje. Sodba Abrahama a s. Clara. j Nič novega pod solncem! Vse je želo! To nam priča tudi dunajski dvor-pridigar iz 17. stoletja, rojen 1644. rravi n. pr.: Duhovniki so narodni učitelji, pol-Jiomočniki Najvišjega, razširjevalci prave vere; oni so duhovni očetje verni-POv, evangelisti kristjanov, dušni papirji; oni so zdravitelji vesti j, bič hude-p duha, vogelni kamen katoliške Cer-p'e. hramba vere, goreči svetilniki \ poti teme sredniki med Bogom in Ijud- Se ve po Luk. 6, 41. »jih je v teli aših spačenih časih mnogo, ki ne vi- ') Iv. Ulr. Metferle, pozneje Abraham a Clara. ie bil dvorni pridigar na Dunaju, jako namenit in duhovit govornik za svoje Čase. pri je I. 1709. I. 1910 so mu postavili sporni-v rojstnem kraju na Uadenskem. Zastopnik imaja je hil državni poslance in mestni svet-nk Tomola. dijo bruna v sebi, pa o drugih krivo sodijo; o jedinem pogledu in očesnem migljaju. o jedinem smehu, o nepremišljeni besedi« Napake bližnjika gledajo skozi drobnogled, ali povečevalno steklo, da se vidi mala piku, ali pičica tako velika kot madež, bolha kot afrikanska zver. poleno kot silna žrd; pri premišljevanju svojih lastnih, debeloglavih napak pa odložijo naočnike in jih štejejo za majčkene mušice. Vi pezdirjevi sodniki duhovnikov. Poslušajte malo, vi častiklateži, vi časti štulilci, vi časti rezači, vi časti skrunilci, vi častideruhi, vi časti tatovi, ki nosite ves čas duhovnike v gobcu škoda. da pride kak dober ocvirek v take hudobne gobce — poslušajte, kaj je rekel nekdaj veliki sveti oče Avguštin o svojem samostanu in svojem redu in kaj to pravijo še Benedikt, Dominik, Frančišek, Bernard, Norbert + 1154, sv. Ignacij o svojem: »Moja hiša ni boljša kot hiša našega Gospoda«. Da je bil Judež, mož iz Kariota hudobnež, tega ne morajo in ne sinejo plačati drugi apostoli! Katoliška Cerkev šteje II milijonov mučenikov, kot spričuje Kauzinus, spovednik Ljudevita XIII... Pod Dioklecijanom so jih mučili 17000 v enem mesecu z raznimi mukami, n. pr. s pušicami sv. Sebastijana itd., z žago enega apostola in sv. Tarbulo, sestro sv. škofa Simeona. Dandanes pa so skoro vsi duhovniki mučeniki in jih trpinčijo z žaganjem; kajti kje je kraj ali dežela, hiša ali gostija, kjer bi ne govorili slabega o duhovnikih? Žaga, s katero so mučili sv. apostola in sv. Tarbulo ie imela zelo ostre in mučilne zobe; ali kdo trpi več in bolj pogosto od zob in vjedljivih gobcev kot ravno duhovniki? Janez de Piano (Carpini. v popisu svojega potovanja v Azijo I. 1246) in drugi pravijo resno: da je na Tatarskem prav mnogo ljudi, posebno moških, ki imajo prave naravne pasje glave, kojfh najboljše orožje zoper sovražnike so — ostri zobje. Jaz od moje strani ne svetujem nikomur, da bi plačal za tako nepotrebno radovednost, da bi šel v tako dalnje kraje, ker take zverine pač dobi v naših deželah. Naj le vpraša nas uboge duhovnike, ki čutimo skoro vsak dan take pasje glave, pasje zobe, pasje jezike. tako pasje renčanje, pasje trganje. Brezbožni, brezčastni, brezvestni zločestih. nezvesti, zagazljivi ljudje so — naravno kot pijavke, ki srkajo le slabo kri, ko pazijo le na napake in ne na korist, na slabo in ne na dobro, na zločestim in ne na sveto. Ti stopajo prav pridno po stopinjah onih farizejskih rezalcev, ki so očitali Gospodu, da si njegovi učenci - po starih pravilih — ne umivajo svojih rok predno jedo kruh (Mt 15) »Oes Luinpenhund«, operite rajši svoje neoprane in zaletavaste gobce! O drugih čednostih in popolnostih ste prav tihi. ki jih vendar zapazite vsak dan m vsako uro pri apostolih. Samo to. kar štejete sami za majčkeno napako. vas pohujšuje. Torej takih je prav innogo. ki ošnofajo najmanjšo nepopolnost duhovnikovo z dvojnimi očali, nasprotno pa popolnoma pozabijo sveta m častivredna dela. s katerimi se svetijo pač vsi sveti redovi. (Konec prih.) Vtis v Srbiji. V Belgradu .so že na vse rano zaznali za padce Skadra. V zgodnjih jutranjih urah so izšli listi v posebnih izdajali. Po ulicah je nastalo jako živahno. Občinstvo sc je od radosti poljuhovalo po ulicah. Priredile so se ovacije in obhodi. Cel dan so sc vršile po mestu v. like manifestacije. Meje odprte. V pondeljck je ukazal kralj v .go-ro svoje vojne ladije, da s tem preprečijo menda padec Skadra. Skader pa je kljub temu padel iu nastalo jc vprašanje: Kaj sedaj? Vsa Evropa je v veliki zadregi. Časopisje dela, seveda vsako po svoje, »štimungo«. Tako n. pr. piše »Reichspost«, da pač ne gre. da se bo l ustila Avstrija voditi od Črnegore za nos. C c je Avstrija že enkrat sklemla. da dobi Albanija Skader, sc te mora u-(>. zguliti. Ce bi pa Črnogor i z Pra n* hoteli zapustiti osvojenega mesta, pa se jih bo moralo izgnati s silo. Nemško časopisje iz rajha tudi hujska. Angleško časopisje se vprašuje, če je mogoče in na kak način je mogoče uveljaviti sklep Evrope glede Skadra. Po stari angleški politiki so tam mnenja, da ni treba, da se vse velesile udeleže eventuelne akcije proti Črnogorcem, ki so se sedaj prerinili v Skader. To nalogo indirektno pripisujejo Avstriji. Angleži pravijo namreč. da trpi le ugled Avstrije, ako se pusti Skader proti sklepu Evrope Crni-gori. Tcrej je tudi potemtakem stvar Avstrije, da gre po kostanj v žrjavico. Zgodilo se je namreč že ponovno, da so Angleži na tak način pošiljali druge države v ogenj. \ Italiji so mnenja, da je s to zmago Črnogorcev rešena čast črnogorskega orožja. Italijani iiočejo tudi dati Skader Albaniji, a Črnogorcem pa druge teritorialne in pa mogoče tudi denarne odškodnine. Rusi se ni^o še oglasili s svojim tnnenjem. Samo \ Peterburgu so imeli zahvalno službo božjo, po kateri so na ulicah klicali: -Živela Crnagora". Vse dosedaj navedeno ija so le mnenja listov. Kaj ^e bo ukrenilo in od katere strani, to bodo pokazali prihodnji dnevi. Rumunsko-Bolgarsko vprašanje rešeno. Včeraj se je seznal sklep peterim:--ške konference, ki je sledeči: I. Rumunija dobi Silistrijo in 3 kr ozemlja okoli nje. 2. Rumunija dobi nad \ laškimi Milami iu cerkvami v Imlgarskem ozemlju gotovo nadzorovalno pravico. Rumunija sme svojo I Jobrudžn odslej utrditi, istotako pa sme Bulgarija svoj del Pobrudže do gotove meje utrditi Balkan miruje. Skoro skozi deset let se je parkrat v letu slišalo, da »se na Balkanu nekaj kuha«. Res se je kuhalo dolgo. Pred šestimi meseci pa jc zavrelo in vrelo je vseh šest mesecev, tako da jc južina sedaj že gotova. Treba jo L še razdeliti in gostija bo popolnoma pri kraju. Delilo sc bo v Londonu, ker so deleži veliki in tudi Anglež blizu za posodit denar (seveda ne brez obresti) onemu, ki ne bi mogel plačati. Balkan je sedaj miren in se pripravlja na bogato pojedino, ki jo bo plačal Turek. Politični pregled. Državni zbor in Poljaki. Sporazum med Rusini in Poljaki se je ponesrečil. S tem je baje delovanje državnega zbora onemogočeno. Sodi sc, da bo vlada razpustila državni zbor m deželni zbor gališki. t Robert knez VVindischgraetz. V torek je na Dunaju umrl Robert knez VVindischgraetz v 82. letu svoje dobe po kratki bolezni. Vojaki, ki služijo tretje leto ostanejo pod orožjem. »Zeit« poroča, da jc vojno minister-stvo izdalo odlok, ki določa, da se vojaki letnika 1910 predčasno ne pošljejo na dopust in da se morajo vojaki, ki bi bili že na dopustu, zopet pod orožje pozvati. Koliko je stalo oboroževanje. Iz parlamentarnih krogov se poroča, da so posebne vojaške odredbe od jeseni nadalje stale 850 milijonov kron. Domače in razne vesti. Nevi odborniki »Kolonske zveze« so naprošeni. da se prav gotovo udeleže odborove seje. ki bo v nedeljo dne 27. t m. ob 11. uri predp. v prostorih »Slov. kat. delavskega društva« v Gorici. Imenovanja in premeščenja pri sodiščih. Pr. Karol Krauseneck. okiajni sodnik višje dež. sodnije, je premeščen k dež. sodniji v Trstu. Okrajni sodniki so imenovani: dr. Josip vitez plein. Dot-tori degli Allieroni in Anton Manzoni za višjo dež. sodnijo v Trstu. dr. Hektor Pollanz za dež. sodnijo v Trstu. Sodniki so imenovani: dr. Albin Zuniiii za Motovilil. dr. Dominik Roeco in Erane Ulaga za dež. vod v Trstu, Albin Radikon za Pulo. Ciril Lusner za viš. dež. sod. Trst, Janko Rajčič za I-ulo. Karol Benic a dež sod. Trst. Filip Černe za Komen, dr. Janko pleni. (liroiicoli-Steiiibrunn za Buje in Josip Oblak za \olosko. Državnega pravdnika namestnikom je imenovan sodnik Josip Zorzi. Imenovanje v sodni službi. Dežel-nosodni svetnik Rihard Pavlin pri tržaškem deželnem sodišču je imenovan za višesodnega svetnika. »Slovensko sirotišče«. Podrobnosti glede priglaševanja za sprejem v -Slov. sirotišče«. naznani odbor \ domačih časopisih o svojem času. Ob izviru Vipave je utonil brat kranjskega deželnega poslanca Perhavca. Ludovik Perhavec. Bil je božjasten. Našli so ga z glavo \ vodi zadušenega. Pozor kmetovalci, ki imate vojaške konje v porabi! /.godilo se je že večkrat, da nekateri kmetovalci ne ravnajo z vojaškimi konji, katere dobe v porabo, tako. kakor predpisujejo vojaški predpisi. Te dni so moriji nekateri naši kmetovalci, k iimajo konje v po- rabi, pripeljati le-te na vojaške vaje. Vojaška komisija pa jc našla nekaj konj pokvarjenih in jih bodo morali dotičui kmetovalci drago plačati. Zato, kmetovalci, pozor! Ako hočete biti deležni u-godnosti, katere vam nudijo vojaški krogi s tem. da vam dajejo lepe konje v porabo, držite se predpisov in ravnajte z živalijo lepo! Č. duhovščino opozarjamo na razstavo cerkvenih paramentov v Gorici. Razstava bo odprta do konca t. m. Tiskovine za deželnozborske volitve ima v zalogi »Narodna liskama« v Gorici, nakar sc sl. županstva opozarjajo. Pozor cerkvena predstojništva. »Narodna Tiskarna« v (iorici jc založila nove tiskovine za cerkvene urade po \ zore li, katere jc izdal prevzvišeni kne-zonadškofijski ordinarijat in ki so bili odobreni od c. kr. namestništva v I r-stu. Ti so: »Test im oni um m o r-t i s«. »Te s t i m o n i u m m a t r i m o-n i i e e I e b r a t i« in »T e s t i m o-n i u m N a t i v i t a t i s e t B a p t i -s m i«. 3 avtomobili, ki bodo vozili vozno pošto in prtljago iz Gorice do Postojne od I. julija naprej so že naročeni. Avtomobili bodo veliki, v obliki omnibusa. Prostora bo v vsakem za 25 oseb. Poskušen samomor. 26-letni delavec v tržiški ladjedelnici Karol Veljak iz Ronk jc v torek izpil v samomorilnem namenu nekaj žveplene kisline. — Nahaja se v težkem stanju v tukajšnji bolnišnici usmiljenih bratov. Prestolonaslednik nadvojvoda Fr. Ferdinand jc v torek zvečer po pettedenskem prebivanju v Miramaru zapustil tamošnji grad ter se ob 6. uri zvečer z hrzovlakom odpeljal na Dunaj. Spremljala ga je soproga vojvodinja Hohenberg in en pobočnik. Nadvojvoda se povrne najbrže v jeseni zopet v Mi-ramar, kjer bo prebival štiri tedne. Poštni urad v Miramaru, ki je posloval za časa bivanja prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda v miramarskeni gradu, sc je zatvoril v torek, ker jc prestonaslednik s spremstvom zapustil Miramar. Pulj, dne 211. aprila 1913. Žalostno snidenje. Zadnje dni minulega meseca smo morali par dni nadomestovati straže. ker jc bilo nekaj moštva stražnega oddelka vkrcanega, (iotovo je. da nismo bili posebno veseli tega povelja; kdor je skusil že na straži stati, že ve. da to ni nie kaj.prijetnega. Prišel sem na eno najtežjih mest. na stražo namreč v c. i. kr. mornarsko jetnišnieo. katera je sedaj polna jetnikov. Ko stili neko jutro ravno nastopil službo, ugledam med jetniki, ki so delali na dvorišču, svojega nekdanjega prijatelja Nisem hotel verovati očem. skoraj gotov sem bil, da se varam! Pozabil sem na službeno dolžnost na celo okrožje ter sc zatopil v nekdanjost, korakajoč po dvorišču gorindol... Bilo jc neko nedeljo popoldne v letnem času. ko sva se z Jankom sprehajala nekje v goriški okolici. Vroče je bilo in v svesti si. da Kozarček 'briškega« ne bo škodil, sva krenila v prvo vaško krčmo, kjer sva menila nekoliko odpočiti se in potem nadaljevati prejšnjo pot. Bila sva že trikrat odpočila a njega nisem mogel spraviti dalje. Z veliko žalostjo sem takrat gledal prijatelja, ki je bil uže v tako zorni mladosti udan uničevalcu sreče alkoholu ... Opominjal sem ga in prosil - a vse zaman! Drugi dan sva bila oba v šoli vprašana. Za red sva dobila vsak po eno - kljuko... Takrat sta se ločila najina pota! In sedaj sem gledal njegovo suho. sklonjeno postavo žrtev iieusmiljen;'i starišev. ki so ga že kot otroka k pijači vadili. V tein hipu se je obrnil, nekaj časa začudeno vame gledal iu slednjič me spoznal! Slišal sem, da je zašepetal m-je ime ter mi hotel nekaj natihoma ra; a spomiiil sem se svoje dolžnosti j en pogled in obrnil sem se na drin stran dvorišča______ I ozneje sem od paznika zvedel, d jc s presledki že par let v zaporu rai nepokorščine in raznih prestopku; Pravil mi je. da jc dober mladenič te da voljno prenaša naloženo kazen. Da! njegova vsoda ni bila ta mn pak to mu je razsodil alkohol! S e n c kaj v d o d a t c k. V z;ii| njem »Prim. Listu« sem čital v notici i rajnem Mavriču iz Šlovrenca v Brdih da pri vojakih ni navada prejemati sv zakramentov. Res je, da ni navada, k« jih iz navade sicer nobeden pravi kri stjan ne sprejema! Uže enkrat sem pi sal. da sc o vojaštvu, kar se tiče vero veliko pretirava, ker voj. oblasti skr bijo, da se zamore spolniti svoje verski dolžnosti. — Komur se to zdi neutiim itd., ga gotovo ne bodo silili. »Zarja« je izvolila na letnem oh{. zboru za XXV. društveni tečaj slede! odbor: predsed.: phil. Josip Gombots; podpreds.: med. Velkavrh Stanko; tuj nik: med. Ivan Drobnič: blagajnik: med Josip Aulin; knjižničar: med. Pavel Tronjko; gospodar: iur. Jakob Tronj ko; odbor, namestnik: med. Jakob Ro-besnik. Prvi avstrijski katoliški protialkoholni shod bo zboroval dne 4. maja. -Spored: 1. Mi katoličani in alkoholno vprašanje (duhovni svetnik Janez Kalan. Ljubljana). 2. Mladinska vzgoja ir alkohol: a) iz šol odpuščena mladina (Janez Scliodl, Dunaj); b) šolska mladina. zveze angela variha (vseuč. prot dr. Janez IJde, Gradec). 3. Sredstva v protialkoholnem boju. Zvečer ob (■ uri: Zborovanje avstrijske zveze katoliških križarjev. (M 1 .do S. majnika razstava proti alkoholizi iu. Za Narodni muzej v (iorici je nabral preč. gosp. Ivan Nep. Vidmar, dekan v Bovcu, precej zanimivih starin. Darovali so: I. g. Franc Mlekuž iz Ko-ritnice št. 34 2 sliki na steklu: sv. Marija iu Božje Dete. 2. g. Jožefa Kravanja \: Bovca št. 43 sliko na steklo: Dete Bližje. 3. g. Jakob Komac iz Kala št. 20 knjigo: Izlaganje kršč. nauka iz I. 1801 in solnčno uro. 4. g. Ana WagentruU iz Bovca staro cinasto čutaro, leseno razpelo, kipce Matere Božje iz alaba-stra. reliefno sliko Matere Božje iz voska in posodico za poper, 5. g. Jožef Muznik iz Bovca leseno razpelo, f>. g. Terezija Šarko iz Dvora sliko na steklo: sv. Peter, 7. g. Anton Mihelič iz Bovca št. 272 IS pisem iz lis, stoletja in jako redek katekizem iz I. 1704. 8. t. Jožef Komac iz Koritnice št. 13 srebrn tolar iz I. 1760, 9. g. Jožef Muznik iz Bovca črevljarski stol iz I. 1717, 10. :s'. Ana Prettner iz Bovca sliko na steklu: sv. Lenart, 11. g. Ivan Pavlin iz Bovca I srebrn denar, iz I. 1070, 12. g. Josip Kenda (Zvikar) iz Plužne i srebrn novec. 13. g. Fr. Rijavec i/. Bovca star tin-tuik. kineški vrč. porcelanast vrč, 4 stare ključavnice, par starih tečajnikov, staro tehtnico, 5 srebrnih in 1 bakren novec in še nekaj kovinskih predmetov. Preč. gosp. nabiratelju in vsem gg-darovalcem se odbor iskreno zahvalim.* ter želi, da bi se jim pridružilo po v soj deželi kar največ posnemalcev, da bomo mogli čim preje otvoriti Narodni muzej. Odbor. Za dekleta. Najprimernejši dekliški molitvenik je Bleivveisovo »Najnovejsi vodilo«. Krasen po vsebini, obliki in vezavi. Velja rdečeobrezan samo 1 K; zla-toobrezan 1.51), 2. iu 2.50. Najlepše darilo za birmanke. Ima vse potrebno za M. družbe. Več sporedov za shode. Krasen nauk, kako se postane zares Marijin. \ se molitve so ljubko posnete P° Grinjonu. Kupi. čitaj, izpolni in Marijina bodeš na veke! N' zalogi jih ima Prodajalna Kat. tisk. društva v Gori-• GOSPODOV DAN. OZNANILO. apr. Pavel od križa (1775). Vital in Valerija, muC.; 29. apr. Peter, mučenec (1252), Robert, op. (1110); 30. apr. Katarina Sijenska, dev. (1380), Marijan, muč.; i, Ta teden je križev teden, torej te tri 3 dni običajne procesije. Evangelj te dni o prijatelju, ki prosi po noči kru-‘ ha na posodo. 1. maja, Zapovedan praznik Vnebohoda Kristusovega. S. Eilip in Jakob, ap. (Sl in 60). Evangelj: Jezus pošlje svoje apostole učit in gre v nebesa. 2. ntaja, Atanazij, patr. in cerk. uč. (371), Zoe, inuč. (2. stol.): J. maja, Najdenje s. križa (326), Aleksander I. pap. muč. (119); J. maja, VI. nedelja po Vel. noči. Florijan (297), Monika, vd. (387), Oot-hard; evangelj: Jezus govori o pričevanju s. Duha. _ Javno č e š č e n j e N a j s v e t e j- šega: 1. maja v Sedlu, v Gradiškuti in na Ponikvah, .1 maja v Sv. Križu pri Ajdovščini, 4. maja v Štandrežu, Kalu in Ročinju. — Zadnji čas zadostiti četrti cerkveni zapovedi je še ta teden do Vnebohoda. Naših bravcev pač ni treba na to še le opozarjati dobro delo pa bodo naredili, ako vedo za kacega počasneža, ki ni še prejel sv. zakramentov za Veli-konoč, ako vporabijo svoj vpljiv, da ga zdramijo. — S m a r n i c e se bodo začele ali na \nebohod, nekod morda že na predvečer. Vdeležujte se jih v lepem maju. Rog in Marija naj dajo svoj blagoslov! Križev feden. Pritožb slišimo vsak dan mnogo — draginja, slabe letine, mraz, suša, deževje, toča, bolezni — kedo more vse najeti, kar tare ljudi? Sedaj, križev teden bodo javne pro-icsije. pri katerih se prosi božjega b!a-mslova, saj vemo, kedo je gospodar! •lija je bil človek kakor mi, kaj je pa remogel? Molil je in 3 in pol leta ni bilo ležja (3. kraljev, 17), molil je zopet in icbo sc je odprlo, potreben dež je prišel v zemlja je rodila obilno — s to svojo lo.litvijo je hotel Elija pokazati maliko-tuvcem, kam naj se obračajo, kedo je Pravi gospodar________ Ril sem nekoč v kraju, kjer mi je ulo ljudstvo neznano. V pogovoru z ra-iumnim možičem ga vprašam tudi: Kakšnji so pa ljudje tukaj?« »Ej, (ospod«, mi odgovori, »Bog varuj, ako t o č e n e bilo! Nihče jih ne ukroti, jih pa nauči, da še moliti znajo in. ko i ni a j o. še p a m etui postanejo!« Ra, kesneje, ko bo sila, bo marsi-'tdo molil, morda celo sv. mašo naro-za dež, ali za lepo vreme, sedaj pa, po se opravljajo procesije v prvi vrsti a blagoslov na polju — bo marsikateri Prevod zelo medel. Sedaj je čas prositi "molit i. a s trdnim sklepom p o p a-"e ti rabiti darove božje, da ne bo *og prisiljen pošiljati toče, da bi Pšli ljudje k pameti. \ prvih časih krščanstva ni bilo pro-fdj. saj so se morali kristijanje skrivajo je prišlo leto 313 in je cesar Kontni tin dovolil Kristijanom javno bogo-“žje. si moremo komaj predstavi] iti tselje, ki je nastalo. Prej niso bile zna-f druge procesije, kakor trume škofov, lovnikov. mož in žena. starih iti mla-7 verigami na rokah, ko so jih peljala mor'šče. - - Potem pa so se pn marsikateri priliki zbirali v trumah na grobu kacega sv. mučenca, očitno so smeli prepevati in hvaliti Kristusa, ki je premagal nespametno malikovavstvo. Procesija križevega tedna se je začela na Francoskem. Leta 469 .so trle mesto Vicnne hude nesreče potresi, slaba letina, pogorišča, lakota. Sv. škof Mainert je zato ukazal, naj se zadnje tri dni pred Vnebohodom imajo prošnje in spokorne procesije, ter naj ljudje s postom in z molitvijo izprosijo božjega vstniljenja. Ta vzgled so koj začeli posnemati drugi francoski škofje in že leta 511 so bile na cerkvenem zboru v Or-leans-u zapovedane te procesije za vedno v celi deželi. V 7. stoletju se je razširila ta navada tudi na Špansko, le, da so preložili to pobožnost na teden po Binkoštih, ker niso marali pretrgati Velikonočne dobe s postom. V Rimu je vpeljal te obhode papež Leo III. leta 795 pa brez posta in od tedaj so vpeljane procesije križevega tedna po celem krščanskem svetu. Dasi ni pri nas toliko sličnih nesreč, kakor v Vienne ob začetku teh sprevodov, imel bo pač vseeno vsak dovel. križev, ali vsaj dovelj vzroka prositi Boga, naj nas obvaruje takih hudih nadlog. Ali bi ne bilo vse eno, ako bi vsak kar sam zase molil — čemu očitne procesije? Da, lehko bi bil David prenesel skrinjo zaveze iz hiše Obedodoinove v Jeruzalem in vendar so jo spremljali vs duhovniki in leviti in ogromna truma podanikov — lehko bi bil Salomon jo prenesel kar na tihem iz griča Sionskega v tempelj in vendar, koliko ljudstva, koliko slavnosti, daritev, sv. petja — lehko bi bil kralj v Ninive naročil, na. vsak sam zase pokoro dela, ne! Javno se je oblekel v spokorno obleko, ter tudi podložnikom naročil, naj tiaredč enako — da! Davno so že razumeli, da naj se tuili na zunaj pokaže, kar je v srci in Kristus je kar naravnost povedal: Ke-dor me bo spoznal pred ljudmi, tega bodem tudi jaz spoznal pred svojim nebeškim Očetom. Ko se bodemo mi javno teli procesij vdeleževali, mislimo si zadnjo procesijo.'katero je Kristus na svetu sam vodil. ko je peljal svoje apostole in učence na Oljsko goro, kjer je potem šel v nebesa. - A k o bi bili mi na tujem, pa bi se naš dobri prijatelj ločil od nas vra-čaje se v svojo in našo domovino, koliko bi mu imeli povedati, koliko pozdravov sporočiti in. ako bi bili v stiskah, prosili bi ga. naj sporoči doma našim starišem, v kakih stiskah smo. naj nam pošljejo kako pomoč. Ne »ako« s m o resnično na tujem, Izveličar gre pred nami domu. priporočimo Mu svoje potrebe, svoje prošnje, naj jih predloži pred tron Svojega in našega Očeta. Ako se bodemo obračali do tac ega zagovornika, smo gotovi, da ne bodemo prosili zastonj — saj nas je že sam zagotovil, da »karkoli boste prosili v mojem imenu«, da bodemo tudi prejeli. Iskrice. Fred gromom nihče ne beži. a strele, te se vsak boji. Ce kedo svitlobe se boji. oko mu ali duša v redu ni. C e v dežju izpod strehe se podaš, boš zmočil se. če dežnik tudi imaš. i capina ustili še ti laž preseda: grda je! pri drugih le, seveda! Kugi ne ubeži, kedor jo v sebi nosi. med druge še ljudi navadno jo zatrosi. Imeti hočeš sadje zdravo? Ne bodi iskat ga v gnjilavo! Novi vek. Romantičen Igrokaz v petih dejanjih. Spisal %* (Dalje.) J a n e z Hlede: Povedati hočem vse po pravici! Letos nam je Bog dal na par debeleih nekaj sadja. Ko je bilo zrelo, je prišel oskrbnik in je presodil: »Na teh deblih je toliko in toliko sadja. Polovica tiče gospodarju iti boste plačali po tej in po tej ceni.« Jaz sem mu odgovoril: »Sadja ni toliko. Pustite, da vse poberem iu pretehtam.« Oskrbnik je rekel: »Kar sem rekel, sem rekel.« Na to sem vse pobral in stehtal. Sadja je bilo se slabim vred veliko manj. Poleg tega sem moral plačati gospodarju določeno polovico po višji ceni, kakor sem sam tia trgu prodal. Vprašam zdaj, kaj je meni ostalo? S čim naj živim? Martin D o 1 j a k: Mi bomo še nekoliko počakali, a dolgo ne. Ako sc kmalu razmere ne zboljšajo, bo prišel dan plačila. (S povzdignjenim glasom): Strašen bo poslednji dan sodbe, a strašen bo tudi dan, ko se bodo kmetje vzdignili. (Klici: Sram vas bodi!) Gregor pl. Skopak: Take besede niso dovoljene. Štefan G omišček: Na koga naj se obrnemo. Vlada je gluha, gospoda je trda, duhovščina pa oznanja pokorščino. Martin D o I j a k: In pri tem u-boštvu hočejo še cerkev zidati na Skal-nici. O r e g o r p I. S k o p a k: Ni res. da je vlada gluha. Pred petimi leti jc bilo kmetsko vprašanje urejeno. Vprašam vas, zakaj širite nove nauke, in hujskate proti duhovščini. To povejte! Št.efanGomišček: Mi smo svoje pritožbe in svoje zahteve že predložili g. vikarju. Zidanje cerkve na Skalnici je treba ustaviti, kakor je bilo že obljubljeno. Neumno ljudstvo sklada za cerkev in hodi klečat na vrh Skalni-ce, kakor da bi se tam res mati Božja prikazovala. Prosim v imenu vsega ljudstva, tukaj zbranega, da to delo ustavite. (Ne v našem imenu! Slava Mariji!) (Dalje pride.) Darovi. Jubilejni d a r o v i z a »S I o v e n-s k o S i r o t i š č e«: P. n. gg. Josip Lipicer, srebrar 2 K; Kralj Franc 2 K; Andrej Frandolič, mesar 1 K: Zarl Valentin Piran 1 K; N. N. 1 K: Ana Ambrožič I K; Ivan Pavšič Lom 30 vin: v nabiralniku v gostilni g. A. Fon I K 7(i vin; L. Juvančič, župnik v p.. Id K, Nekdo 20(1 K; Ivan Kokošar. župnik, 50 K, ki jih g. dr. Pavlica za neko nagrado ni sprejel, .los. Novak, župnik v Povirju. Ki K. »Kmečka banka« v Gorici 30 K. »Centralna posojilnica« v Gorici 200 K. Za sklad »S 1 o v. s i r o t i š č a«: P. n. gg. v Levpi-Senice: Matilda Jakopič 1 K. Pet. Munih I K, Mar. Markič 1 K. Škodnik: Mih. Podkrasnik 40 v. J. Žbogar 80 v. Fr. Ipavec I K. Mar. Škodnik 40 v, A. Škodnik 40 v. Ana Skrt 40 v. Avšje: Mart. Strgar 1 K. Val. I.ango 1 K. Jos. Perkon 60 v. Jos. Bavdaž 1 K, Katar. Jug I K. Mart. Jug I K. Andr. Gorjup 1 K. Na Saksidu: Fr. Saksida 1 K 20 v. Jos. Lisjak 1 K. Jos. Lisjak št. 257. 1 K. Jos. Cotar 40 v. Frančiška Saksida I K. Iv. Knapič 40 v, Frančiška Btidihna 40 v, Josipina Baša 1 K 20 v. Angela Saksida 60 v. An*. Rojic 30 v. Josipina Saksida 50 v. Kristina Saksida 50 v. Andrej Lisjak 50 v. Katarina Lisjak 20 v, .los. Cotar 20 v, Ed. Saksida 20 v. Leop. Rojic 80 v. \|. Saksida 20 v. Mar. Lisjak 20 v. us. Cotar 20 v. Fr. Vodopivec 40 v, Jos. Saksida 60 v. Pri Sv. Luciji se je nabralo še 5 K 40 v, v Bači pri Sv. Luciji 19 K. v Idriji ob Bači 58 K 44 v. (Dalje p.) Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I.! Za »A I o j z i j e v i š č e«: \ P. n. gg.: Emilija Carli I K, Mihael Furlan, Dol. Branica I K, Fran Krševan, Skorkola 3 K. Terezija Škrobar, Celje 3 K. dr. Tušar, dvorni svetnik, Gorica lil K, Ivan Sever. Rihemberg 2 K, Ivan Testen, Avče 1.60 K, Albert Boltar, mizar, Solkan I K, I. L župnik 40 K, Ivan Kunšič, kurat lil K. Ivan Silič, Gorica 1 K. Franc Simčič, Kozana 3 K, I. Šinigoj in Marija Valenčič 9 K, Uršulinski samostan 5 K, mons. Josip Pavletič 20 K, Vincencij Tomagnin, vikar v p. 5 • K, Ferdo Simčič, nadučitelj, Biljana 5 K, Terezija Vodopivec. Dornberg 3 K, Fr. Štrukelj, Grahovo 3 K, Jožef Tisovič, Volarje 2 K, Franc Podreka, Volče 4 K, Ivo Pišot, kaplan nabral v podruž. Slov. Straže v Cerknem 15 K, Milka Mesar, učiteljica, Cerkno 2 K .Josipina Bizjak, uč. čipk. šole Cerkno 2 K. Rozalija Ta-oš, gostilničarka, Cerkno 1 K. Bovtarski Drejc 1 K, Kranjc Frančišek, župnik, Šmarje 10 K, Rudolf Kodelja. Deskle 50 v, I. Cotič, Rubije 3.52 K, Josip Golja, župnik v p. 10 K, dr. Matija Lavrenčič, c. kr. sodnik 4 K, Leopold Cigoj, župni upr. 5 K.. Andrej Semolič, Klane 2 K. Karol Sever, čuvaj, Koper 4 K Franc Kralj, tov. kisa, Gorica 2 K, Amalija Vidic, Otlica 1.40 K, I. Marzidovšek, c. kr. vojni kurat v p.. Gorica 6 K, Josip Jug, Uršna Sela pri Nov. Mestu 1 K. Severin Hvala, trgovec, Gorica 4.22 K, Angel Čargo kurat 10 K, Iv. Kodrič, kaplan 10 K. Gotliard Pavletič, dekan 10 K. Ludo-vik Šonc. župni upr. Korte 10 K. Bog plačaj! Mesine novice. m »Slovenski dekliški zavod« za učenke in dijakinje v Gorici se prav gotovo otvori letos t. j. s prihodnjem šolskim letom. Vodile ga bodo č. šolske sestre. Toliko na razna vprašanja. Več c tem se naznani v posebni okrožnici, m Poštena deklica. V torek je prinesla deklica Josipina Ropretič, ki je uslužbena pri starinarju Schnabl, hranilno knjižico od »Monta«, na katero Je bilo vloženih 300 K, na policijo, rekoč da jo je našla v neki stari suknji. m V goriško bolnišnico usmiljenih bratov so prepeljali hlapca pri čč. oo. frančiškanih na Kostanjevici Josipa Habjanič, ki se je ranil na desni nogi pri nekem padcu. m Čudno postopanje! Mestni konjederec je te dni na ulici ujel v zanjko psa znanega W iesorja,ker je tekal okoli brez znamke in brez nagobčnika. Pes pa jc ponoči ušel konjedercu iu pritekel domov. Drugi dan je prišel k VVieserju mestni konjederec z odlokom magistrata in z mestnim policajem, da mu mora psa izročiti. \\ ieser se je temu uprl in ni hotel izročiti psa. Konjederec in policaj sta odšla-brez psa. - Očividec opaža: Mestni konjederec postopa v drugih enakih slučajih jako strogo. Zakaj ni tako postopal tudi pri \Vicserju! Kaj j" W ieserjev pes narejen iz dobre »pašte« drugi psi pa iz umazane ilovee! Pred zakonom smo vsi enaki? Čemu dvojna mera? Samomor učiteljske kandidatinje. \ petek popoludne so našli v Soči blizu mestnega konjederca truplo mlade gospodične. Kasneje sc je dognalo, da je to učiteljska kandidatinja Frida Rolet iz Lokavca pri Ajdovščini, stara 23 let. Pri njej so našli tudi pismo, v katerem pravi, da je izvršila samomor iz strahu pred učiteljskim izpitom. Ljudje pa, ki so poznali samomorilko, pravijo, da so bili drugi vzroki, ki so gnali samomorilko v Sočo. Truplo so prenesli v solkansko mrtvašnico. V sob. pa so jc prepeljali v mrtvašnico na noriškem pokopališču, na katerem so je tmli pokopali. Gorišku mestne volitve. Kakor do-znajemo iz zanesljivega vira se bodo noriške občinske volitve vršile prav težko pred jesenijo. Takrat bo c. kr. okr. glavarstvo ukrenilo vse potrebno in vodilo volitve prav do zadnje točke t. j. tin verificiranja mandatov. »Centralna posojilnica« v Gorici za dobrodelne namene. V seji »Centralne posojilnice« dne 21. aprila 1913 so st dovolile od čistega dobička za leto 1912. sledeče podpore: »Dijaški mizi« v (iori-ci MO K; »Slov. kršč. socialni zvezi« v (iorici 120 K; »Zavodu sv. Nikolaja« v Trstu 25 K; »Slov. Alojzevišču« v Gorici 100 K; »Slov. Sirotišču« v (Iorici 200 K; "Podružnici slov. dijaške zveze za Primorsko« 25 K: Samostanu čč. oo. kapucinov v Gorici 500 K; »Šolskemu Domu« v (iorici redna podpora 1000 K; izredna podpora 2000 K; razne druge podpore 210 K. Skupaj 4480 K. m Odprti lekarni. Od 27. t. m, do 4. maja bodete imeli ponočno službo lekarni: Cristofoletti - K ii r n e r. Ti dve lekarni bodete odprti dne I. maja. praznik Vnebohoda, tudi popoludne. Iz goriške okolice. Sv. misijon bodo obhajali v Kalu v mesecu maju. g Sv. misijon v Vipolžah, ki se je vršil minuli teden je krasno uspel. Ljudstva je bilo vsak dan polna cerkev. — Veličastno pa se jc zvršil sklep sv. misijona minulo nedeljo. Take slavnosti še ne pomnijo Vipolže. Okoli 3000 oseb se je udeležilo sklepne procesije, ki se ie vila iz cerkve skozi grad. Nekaj veličastnega je bilo in ostane še poznim potomcem v'spominu ta dan. Dal Bog, da bi sv. misijon rodil obilen sau. Hvala našemu preč. g. vikarju in hvala čč. oo. misijonarjem. Bog jih živi! g Miren. Sinoči (sredo zvečer) je bil mirenski Grad razsvetljen ter nabivanje zvonov je oznanjalo, da se danes blagoslovi temeljni kamen za naselbino čč. oo. lazaristov na Gradu. Danes zjutraj je bila sv. maša, kratek govor; blagoslov temeljnega kamna je izvršil vizita-tor avstro-ogrske redovniške provinci-je č. g. p. Eduard Rceli iz Gradca. Vernikov se je nabralo pri tej slovesnosti veliko; delavci so bili malo pogoščeni. Cč. oo. lazaristi dobro došli na Goriškem! Razbremenil je c. kr. okrajni šolski svet preč. g. kurata I. Godniča v Grgarju od učenja krščanskega nauka za 7 ur na teden in to vsled njegovega šibkega zdravlja. Nadomeščalo ga bo za te ure tamošnje učiteljstvo. g Št. Peter. Danes predpoludne okolo 9. ure so našli v Št. Petru v veži krčme vdove Katarine Silič pod stopnicami isto krčmarico mrtvo na tleh ležečo. Bila je po glavi vsa pobita. Pokojnica je bila udana pijači. Rubijev grad na Vogerskem je kupil c. kr. okrajni šolski svet. V gradu je že sedaj nastanjena šola. H gradu spada dvorišče, vrt in velika gospodarska poslopja. g Poskusen umor. V torek zvečer so prepeljali v goriško bolnišnico 22letne-ga Ivana Rusjan iz Kojskega, ki je imel težko rano na prsih. Kojščanski občani pripovedujejo, da je v neki krčmi v nedeljo ustrelil nek neznanec na Rusjana. Rusjan se nahaja v težkem stanju iu zdravniki so mnenja, da bo težko obraniti mu življenje. Kojščanski orožniki iščejo onega, ki je streljal na Rusjana. Županstvom v Solkanu, v Št e-v e r j a n u. v K o j s k e m in v Pod gori je naznanilo tukajšnje okrajno glavarstvo, da bode goriška garnizija tudi dne 28. aprila streljala ob gori Pod-sabotinu. Iz ajdovskega okraja. Kanonično umeščen za župnijo Kamnje je bil v torek preč. g. Anton P I e s-n i č a r. dosedaj župnik v Kožbani. Slovesna inštalacija bo v maju. Iz kanalskega okraja. Paralelka na l-razrednici v Kanalu odklonjena. Deželni šolski svet jc potrdil sklep okrajnega šolskega sveta, s katerim je le-ta odklonil ustanovitev paralelke na 4-razrednici v Kanalu. Iz tolminskega okraja. t C. kr. okrajno glavarstvo v Tolminu je izdalo okrožnico vsem županstvom, v kateri opominja, da se ne bode izdala nobena krčmarska koncesija, ako se ne bode poprej izvršil komisljpnelni ogled od strani c. kr. glavarstva glede sposobnosti prostorov v katerih se ima odpreti krčma. Zahteva se tudi, da so pri liiši potrebna in čedna stranišča. Dovoljenje za krčmo pa se bode izdalo potem tudi samo ako bodejo drugi pogoji prosilca za koncesijo odgovarjali zahtevam, to je, ali je krčma v kraju potrebna, ali je prosilec zanesljiv, ako se ni bati, da se bode koncesija zlorabila s tem, da bi se ponoči pijančevalo, igrale prepovedane igre zakrivalo tatvine, posredovalo nenravnosti itd. Ta okrožnica nam je dala povod, da pojasnimo kakšni še drugi uedostatki bi bili zelo potrebni odpraviti pri nekaterih krčmar-rjih na deželi. Najprvo bi bilo želeti, da bi se krčmarji navadili šest glavnih krčmarskih hišnih postav. Te so: Krčmar ima skrbeti, da je ura v •irčmi in stranišče pri hiši v redu. Krčmarica ima skrbeti, da ima mož čedno srajco in da je kuhinja snažna. Dekla pa ima skrbeti, da se luči in postelje pripravijo zjutraj in ne še le zvečer. Po nekaterih krčmah na deželi nimajo nikdar točno gredoče ure v hiši. To je prvo znamenje, da v hiši ni pravega reda, za katerega bi imel skrbeti gospodar. Ako se pa pogleda še stranišče pri hiši, se pa vidi vsa nemarnost pri hiši. Perilo pri hiši in kuhinje, za katere mora skrbeti gospodinja, so po nekaterih krčmah take. da ni za popisati: Glavna skrb, ki bi jo morala imeti dekla, je. da bi bila pripravljena svetilka v krčmi zjutraj. V nekaterih krčmah na deželi je pa navada, da se zvečer začne tresti kakšna umazana svetilka ravno nad glavami gostov, ki se ob temi drug drugega več pri mizi ne vidijo: V največjo zadrego pa pride še dekla, ako je treba pripraviti sobo za prenočišče. Vsega manjka, kar ima biti pripravljeno vže zjutraj Kakšna je pa druga postrežba v nekaterih krčmah na deželi, ne bodemo opisovali, ker to bode vže vsak sam vedel, ako se pove, da postane večkrat krčmar človek, ki ni imel s krčinarskoobrtjonikdar niti najmanjšega posla. Čudno pa je. da se skoraj vsakega takega krčmarja takoj, ko mu začnejo po žepu cvenkati krčmarske kron-ce. prime prevzetnost in napuh, postane čudno moder in bogat, treba bi bilo. da bi se mu gostje, ki pridejo za poštene denarje v krčmo, klanjali in ga čestili in pili slabo pijačo za drage denarje: Dosti je pa še drugih nedostatkov po takih krčmah, ki jih pa tukaj ne moremo navesti. Zato bi bilo dobro, da bi poseglo c. kr. okr. glavarstvo med krajevne policijske oblasti z vso strogostjo. Popotnik. t Odbor društva »Sveta vojska« v Tolminu vabi vse človekoljube k javnemu ljudskemu protialkoholnemu shodu v Tolminu, ki se bo vršil dne 27. aprila i. I. ob 2. uri pop. v »Gledališki dvorani« »Rokodelskega društva«, pri katerem shodu se bo s poljudnimi predavanji iu slikami razkrinkal hinavec alkohol ter se bodo odprle vsem, ki imajo ž njim opraviti, oči. Pridite vsi, ter pokažite s tein, da Vam je na srcu blagor in sreča slovenskega ljudstva. Vspored: I. Dr. Pran Gosti, primarij dež. umobolnice v Gorici: Alkohol sovražnik zdravja. 2. Dr. Alfonz Serjun, c. kr. okr. zdravnik: Alkohol slepar in hinavec. 3. Župnik Ivan Ev. Kalan iz Ljubljane: Alkoholizem in gospodarstvo. 4. Skioptične slike. Iz Hudajužne ob Bači se nam piše, da alkohol tamkaj še vedno kraljuje. • Pretekli teden so se stepli nekateri mladeniči, stari 18- 20 let. Ranili so Pr. Brica še precej. Ranjen je bil tudi Ant. Lenar. Dva pretepača sta bila kmalu nato po orožnikih odvedena v zapor. Dopisnik pravi: V Hudajužni so se nekateri navadno s kladivom tepli, sedaj pa so kladivo opustili in začeli so sukati nož! Tudi napredek za - luk n jo! V Logu pod Mangartom so ustanovili konsumno društvo. Društvo je u-druženo v »Goriški zvezi« v Gorici. Iz komenskega okraja. km V Komnu bomo blagoslovili slovesno dne 1. majnika ob 2. pop. društveno zastavo dekliške Marijine družbe v Komnu; po molitvi bode pa tej cerkveni slovesnosti primerna veselica v dvorani Kat. slov. izobraž. društva v Komnu s sledečim vsporedom. I. Tambura-nje. 2. »Pomladanska«, mešan zbor. .L »Slovenskim mladenkam«, petje s spremljevalnem glasovirja. 4. »N o t b u r-ga«, zgodovinska igra v 3 dejanjih 5. »Na planine«, moški zbor. f>. »Vesele < o f e t a r k e«; šalospev s spremlj. glasovirja. 7. »Zlati mir«, Romberg — mešan zbor. 8. Tamburanje. 9. Prolog k živi sliki. 10. Z i v a slika z deklamacijo in petjem. Vstopnina: s sedežem 1 v, stojišče 40 vin. Občni zbor hranilnice in posojilnice, reg. zadr. z neomejeno zavezo v Komnu, bode dne 12. maja 1913. ob 4. popoldne v dvorani K. S. 1. društva v Komnu št. 25 z dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje letnega računa 1912. 3. Izvolitev načelstva in nadzorstva. 4 .Slučajnosti. Načelstvo. km Komen. Šestdeset let so bili dosedanji prostori za davkarijo dobri, a sedaj se naenkrat čuje, da jo hočejo spravit v mlin. Bomo videli, kaj pravi k temu »finaricininister«. — Zajci so napravili na polju nekaj škode. Zato so si prejšnji prijatelji z lovci prišli v lase. Ker pa ne dobe kolikor bi hoteli odškodnine, so poklicali komisijo, ki bo pa več stala. km Sveto. Naši izseljenci, ki se nahajajo v Avstraliji, nam poročajo, da morajo pridno delati in varčevati, ako hočejo kaj imeti. No, ali ni pri nas ravno tako! Zakaj pa je potreba potem zapuščati domovino in svojice, ako drugje ni nič boljše kot doma. km Zagrajec. Vsak obiskovalec naše vasi občuduje našo trtorejo. Res, tr-toreja je pri nas prav dobra, ali za tu treba tudi mnogo dela in stroškov. Posebno gnojila so dandanes draga, pa tudi za trto brezpogojno potrebna: brez gnojila — trta hira. km S Krasa. Delavci v nabrežinskih kamnolomih se pritožujejo, da je tam pomanjkanje denara, ker ne gre kamenje naprej. Čakati morajo tedne in tedne na plačo. Denarna kriza povsod. S Krasa nam pišejo, da je cesta Lokvica do skladovne ceste Miren-Opatjeselo nujno potrebna. Deželni zbor je že dovolil svoj prispevek za zgradbo ceste, a zdi se. da prenizek. Kakor čuje-mo, je deželni odbor sklenil, da pripo. roči deželnemu zboru, da zviša svoj prispevek. Ta cesta je neobhodno potrebna iu tamošnje ljudstvo bo onim, ki pripomorejo do uresničenja te zgradbe zelo hvaležno. km Preserje. Liberalni odstopniki so težko pobesili glave, ko so videli, da se kljub prizadevanju komenskih »kapo«-liberalcev ni razpustilo komensko starešinstvo. Mogoče se jim bo sedaj v glavi razvedrilo, da sc ne more z glavo skozi trd zid. Iz sežanskega okraja. s Tomaj. Naša občina je v gospo-1 darskem oziru ena najboljših občin na I Krasu. Zemljo imamo močno iu dobro, I ki nam rodi mnogo dobrega vina, raz-1 novrstnega sadja in tudi drugih potreb-1 ščin za preživljanje ljudi in živali. To I razmerno blagostanje pa je napravilo, I da so postali nekateri občani prevzetni. I Nekaj liberalcev je tako nevernih, dal menijo, da ni Boga. Prazniki so po njih | mnenju le za to, da se jih oskrunja s I pijančevanjem in s pohujšljivimi plesi. I Sedanji g. kaplan se mnogo trudi, da I bi odpravil divje plese ali jih vsaj omc-1 jil. Ustanovil je v to svrho Marijino I družbo, li kateri je pristopilo več deklet I iz Tomaja in iz sosednih vasi. Družba I ima plemenit namen in se tudi prav do-1 bro razvija, kar pa liberalnim mladeni-1 čem nič kaj ne ugaja. G. kaplan jc tudi I zopet naučil šolsko mladino, da po stari I šegi pozdravi mimoidočega odraslega I z: »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« Ali sc I Ti ne omili otročič, ko te tako lepo po-1 zdravi?! — Sedanji župan Vran je. ka-| (or znano, velik nasprotnik katoliške I stranke in zato je tudi liberalnim mla-l deničem dovolil po Velikinoči doseda.il že štiri plese. Ples imajo liberalci zal svojo molitev. Pa tudi nekatera dekleta! pomagajo fantom pri raznih nedostoj-l nili prireditvah. Tako so štiri dekleta vi soboto pred četrtini javnim plesom po-1 magala prepevati razne nasprotne pes-l mi v bližini kaplanovega stanovanja. I 5ri plesu pa smo opazili tri nad 40-1 etne žene ponoči plesati. No, kake ob-H čutke morajo imeti otroci teh mater, 'il lahko mislite Vi, čitatelji »Prim. Lista«.* Hočete še kaj več!? I Iz Temnice. Pri nas je nagloma umrli v petek Andrej Stepa n č i č zapu-l stivši udovo in 4 nedorasle otroke. I Nekateri kraški učitelji se bojijo cerkve* od znotraj, tako, da jih ni videti nikoliI v hiši božji. To se nikakor ne zlaga sl šolskimi postavami, ki pravijo, da mo-l rajo učitelji tudi z u n a j šole dajati ■ lep vzgled! Če pa ne hodijo k sv. mašil in sploh v cerkev, gotovo ne dajajo sl tem lepega vzgleda otrokom, katere B morajo poučevati v versko - nravnem I duhu! I Gotova pomoč proti slani. Dokazano je, da so posestniki, ki so v vinogradih kurili in dim delali, obvarovali trte in drevje slane. Pri nas se to preprosto sredstvo zanemarja. Ko bi bili kmetje to vedeli, bi si bili marsikje lahko pomagali. Napraviti treba v vinogradih kuri v o, ki se je ob času nevarnosti zažge. Tudi sreča. Prijatelj praša svojega znanca, na vislice obsojenega: »Kam greš, Toni?« »Peljejo me, da me obesijo!« j »Dobro, dobro, voščim Ti vsol srečo!« »Lepa hvala, saj jo bom tudi rabil!' odgovori obsojeni. Drag zdravnik. Zdravnik: »Seda! ste že precej okrevali; le varite se, da vas ne bo kaj razburilo!« — Bolniki »Torej prosim, da mi računa tako brz ne pošljete!« Priloga ..Primorskega Lisfa“ SI. 17 z dne Z4. aprila 1913. Gospodarsko. P(>"A:il« ■'finančnega mlnisterstva na Angleškem izkazuje za poslovno leto 1912 dohodkov 188,801.999 funtov ster-lingov (I funt 24 kron) in stroškov 188,621.93(1 funtov. Dohodki pri carini so padli za nekoliko stotisoč, zato pa so se zvišali dohodki pri telefonu za skoro 3 milijone funtov. Promet e. kr. poštne hranilnice izkazuje za mesec marec sledeče skupne postavke: hranilne vloge so znašale v omenjenem mesecu 9,920.511 K. čekovne vloge pa 1.249,127.984 K. Čekovni promet tedaj izborno uapieduje. Izpričalo sc je od hranilnih vlog 11,133.025, v čekovnem prometu pa 1.284,789.431 K. Za Primorsko so znašale hranilne vloge 580.783 K, čekovne pa 24,337.208 K. Izplačalo se je iz hranilnice 570.300 K. v čekovnem prometu pa 12,001.996 K. V čekovnem prometu je naša dežela približno med srednjimi. Promet povzdigne seveda posebno Trst. Za bolnike, ki trpe na vnetju črev, na driski ali koliki, skuhaj skodelico ovsenega zdroba, riža ali sago v I litru vode ali na mleku, ko vre pol ure, pridaj malo sladkorja in limonovega soka ali za noževo konico soli. Nekatere bolečine v želodcu, posebno v veliki vročini prenehajo, če popiješ malo vode, v kaeri si raztopila nekoliko kuhinjske soli. Pri vseli bolečinah v želodcu pa je treba vživai le lahko prebavljivo hrano, kakor suh kruh, ovseno juho itd. Žllasto meso postane mehko, če ga dve do tri ure. preden ga daš kuhati ali peči, položiš v globoko skledo, vliješ čez njega par žlic jesilia in par žlic olja brez soli ter večkrat obrneš. Jesih in olje zmehčata žile. V najem se odda ali tudi proda kovažka delavnica z vsem potrebnim orodjem, s hišo in vrtom vied v sredini Brd in sicer na Dobrovem. Cena se izve pri Ant. Pon-toni istotam. Stanovanje obstoječe iz kuhinje, 3 sob in kleti z rabo vrta se odda v najem v Šempetru pri Gorici. — Poizve se pri upravi „Prl morskega Lista" Cjorica. Alojzij Gril, mizarski mojster v Št. Andrežu pri Gorici št. 81 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo dobro urejeno mizarsko delavnico in zalogo pohištva. Kdor želi kupiti po ceni, naj se obrne do te tvrdke. Sprejme tudi naročila po vzor cilt. — Plačevanje se dovoljuje tudi na obroke. Za vsa v svojo stroko spadajoča dela re toplo pri,.oro£aslavnemu občinstvu v mestu in na deželi IGNACIJ MALI črevljarski mojster GORICA, Via Morelli štev. 6. GORICA. Zaloga galoš in gamaš. Izvršuje se tudi popravila istih. V delavnici se izdelujejo najfinejši in najtrdnejši izdelki. l*rva (tlovenaka trffov'nH z Jedilnim blagom Anton Kuštrin, v eojyei Gosposka ulica štev. 25 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga. Vse blago prve vrste. Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom. <5 Pošilja se po železnici in pošti, fjl ‘OOO0OOoi Denarja ni draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete z malim trudom gotovo do 15 kron na dan zaslužiti, pošljite za pojasnilo v pismu znamko 10 vinarjev in svoj natančen naslov na : Batič, Ilirska (Kranjsko.) Bistrica. Trgovina z usnj m v Kapucinski ulici št. 2 („Prl Lizi".) Podpisani priporočam sl občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino z usnjem, imam usnje ia najboljših to-varen. Prodajam vse čevljarske potrebščine. Cene konkurenčne. Blago dobro. Postrežba poštena. Z odličnim spoštovanjem se bilježitn JOSIP MARUŠIČ, trgovec. JOSIP TERPIN naslednik Antona Potatzky v Gorici na sredi Raštela štev. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni, venci in mašne knjige. Hišna obuvala za zimske In letne čase. Raznovrste semena, trave in detelje. Najboljše preskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih na deželi. P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev. Najboljše in najmodernejše sukno on moške in volneno aa banske obleke ran-t>ošilja najceneje Jugoslov. raapošiljalno R. STERMECKI v Celju št. 304 Vzorci in cenik čez lisoč stvari z slikam poštnine prosto. CENA KAVA (dokler je še v zalogi) 85 h 80 h '/4 kg brazil I '/t kg bra/.il pečene pečene v filijalki JULIJ M E I N L uvoz kave Gorica, Tekallšoe Frana Josipa 30 ODLIKOVANA rJŠKARNA JAKI0ff = Gorica, vla Formlca ib priporoča za odjemanje ra/.nopa peciva navadnega in najfincjSoga. Pecivo je najboljše. Priporočam se cenj. odjemalcem /.a obileposetn S spoštovanjem E. Jakin Barvani •Najnovejše in črni črevlji * fazone \ Čevljarska zadruga u Mirnu Prodajalno Gorica Trst Trst Split trg Sv. Barriera Via dei Rettori ulica sta- Antona vecchia 38 št. 1 rega suda V veliki izberi Za vsak stan in starost V Podbrju v mični legi se oddasle eno alf dve slanovtinji v najem, bodisi celoletno ali le v poletnem času. Stanovanji ste pripravni za upokojence. Več se izve pri našem upravništvu. Svoji k svojim! Svoji k svojimi MIHAEL TURK GORICA na Kornu štev. 6. GORICA priporoča slavnemu občinstvo svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. - Sprejema naročila za maskiranje po zmernih cenah. ovSdvtf OTROSKd MOIM Viktor Toffoli-Gorica prva zaloga oljkovega o Ja Vi&Talro 16. -Va^o im 10. Oljkino olje, pripeljano naravnost lz Istre. Dalmacije, Valone, Bari, Lucca, Nizza, Oneglja Cene so sledeče : .ledino olje .... liter Krt n 1.04 Namizno olje . . . „ „ i.|2 Istrsko oljkino olje . „ „ 1.28 Valona.............„ 1.40 Bari ....... „ 1.40 Oneglia............„ „ 1.60 Lucca................... „ 2.— Nizza..............„ „ 2.40 Sprejema naročila ter pošilja franku na dom. kakor tildi lin dežele in izven države. Zl £L "h i T* TT1 O v^uP^e ])mv I 0 P 0 trpežno blago za dečke in deklice ^ ^ pri tvrdki Ivančič in Kurinčič-- Gorica Gosposka ulica št. II (V. G. Carducci). 'ellka zaloga pomladanskega blaga kakor: perkal, batist, cepir, panama volna itd. — Velika Izbera okraskov za ženske obleke, pajl-colanov za birmo, umetnih cvetlic in drugih Šiviljskih potrebščin. - Velika Izbera angležkega blaga za možke obleke. - Velika naloga dežnikov in snlneniknv. - Cene nizke! - Postrežba domača in poštena. ooooooooooocoooooooo Trgovina železnina PINTER & LENARD Gorica — Raštelj š . 7 — Gorica OOOOO JOOOOOOOOOOOOO Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo urejeni liotcl »Pri Zlatem Jelenu«. 8 80 OOOOOOOOOOOOOOOOuOOOO priporoča svojo veliko in bogato zalogo za spomlad poeinjene žice za trie, trnjeve žice, razne mreže za ograje itd., nosilce (traverze), cement, sesalke (pum-pe) kovanje za hiše in druge stvari te stroke. Zagotavljamo točno domačo postrežbo In nlcko ceno. ©OOOOO OOOOO OOOOOOO O« ftaj .•'Ji-ti -J, n v a vsake uca avs,e az Učnih kakovosti natanjčno pot _ zdraviliških predpisih, .. -— dalnoglede in druge optične stvari, mere za mleko, vino. žganje. Vse po zmernih cenah priporoča JAKOB ŠULItSOJ, urar c. kr. državnih železnic v Gosposki ulici štev. 25 v Gorici. mma menih posod in cephvensgi orodja F r. Leban Bariča, Magistratna ulica itn. S. Priporoča preč. duhovščini svojo delav-• co cerkvenega orodja in cerkvenih posod svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po uajnižjih cenah. Popravlja la prenavlja stare reči. — Blago se razpošilja franko. — SREČKE V KORIST ..SLOVENSKI STRAŽI". 5 glavnih dobitkov »0000, 40000, 30000, 20000 in 20000 K, oziroma fr. in lir. zadene tekem meseca majnika v srečnem slučaju že v vplačilom samo 5 kron, kdor naroči izborno skupino S srečk na 70 mesečnih obrokov po 5 K. 15 žrebanj vsako leto! Zahtevajte obširno majnikovo poročilo o srečkah! Iz njegove vsebine: Za eno krono 100000 frankov! Poročilo razpošilja in naročila sprejema za ..Slovensko Stražo11 g. Valentin Urbančič, Ljubljana. Prvo primorska avtorizirano stavbeno in kamnoseško podjetje Alojzij Tavčar , .■:.■■■—■= v Dutovljah, okraj Sežana zapriseženi sodni izvedenec izvršuje vse potrebne načrte, proračune in cenitve za stavbe, vodnjake. ceste, nagrobne spomenike in druga razna monumentalna dela. Cene zmerne. Vspešen boj Fratikohroil a. M. Obseže« ilustrovan cenik *t. 055 brezplačno in poštnine prosto. r.ni/ Iščejo se zastopniki proti peronospori, proti škodljivcem sadnih dreves, krompirju in drugim rastlinam se popol-_______________________, noma doseže z Mayfarth-ovo samodelno brizgalnico 5yponla nadalje posebna izdelava vinskih in sadnih stiskalnic IIKlt-KII, liS, hidravličnih stiskalnic, mlinov za rebljanje trt in sadja popolne kletarske naprave kakor, tudi vsakovrstni stroji in orodje najboljše vrste za kmetije Pii. Mayfarth & G.o tvorilico kmetijskih strojev Dunaj, II.. Taborstrasse 71. Herolin. SMPS TVRDKA 0. ZAJEC* trgovina z železjem v Gorici v hiši ..Goriške ljudske posojilnice-1 (prej krojaška zadruga). Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave .n upeijave, strešna okna. traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuliinska in hišna oprava. Postrežba točna, domača in cene k-nkurenčne. ---- a Postrežl L. Prosimo zahtevati listke blagajne radi kontrole. m »CENTRALNA POSOJILNICA" jEGISCROVATTA ZADRUGA Z OTTlEjeTlO ZAVEZO v GORICI m m obrestuje hranilne vloge po 5°|0. Daje članom posojila na vknjižbo po 6°J0, na menice po 7°„, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso Gius. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. ODBOR. 0 Martin Poveraj strokovni krojaški mojster TRAVNIK 5 — GORICA. * j -■ Vseli nas oblači po zadnjem kroju ter ima/iia razpolago vsakovrstno blago, izgotovljenih oblek in vse jiriprave za vojaški in civilne obleke. Pomladansko in letno blago se kupi najceneje pri domači tvrdki IVANČIČ & KURINČIČ GORIGA • Gosposka ulica štev. II došlo je ravnokar razno najmodernejše blago za ženske in moške obleke po zelo nizkih cenah. Velika izb er raznega perila, kakor tudi vseh potrebščin za šivilje in krojače. Oglejte si zalogo brez da bi bili primorani kaj kupiti. — Vzorci se pošiljajo proti vrnitvi franco na dom. Pomladansko zdravljenje. Koncentriran sirup iz sasaparile. Ta sirup je izdelan na poseben menjalni način ter vsebuje vse krepilne snovi sasaparile in drugih sladkih korenin. Deluje izvrstno in z vspehom pri krvnih boleznih. Geja i steklenice 1 K 40 vinarjev. Koncentriraj sirup iz sasaparile (Jodurato) 1 K GO vij. Dobiva se edino v lekarni CKISTOFOLETTI n Gorici. Izdajatelj in odgovorni urednik J. Vlmpolšck v Gorici Tiska .Narodna Tiskarna' v Gorici (odgov. L. Lukežič.