V	rQ ^m—mm—mmmmm—m^m^d
1 fri C Prosimo, poglejte M I | It« ^ naslova sa dan, ko | J Vat ^ %- ooteče. V teh časih I sploi o. ^ Sja cen, potrebuje Ust 9 \ Vanje. Skušajte ! imeti l ^ \aprej plačano.
No. 113. — &tev. 113.	(Telephone: CHelsea 3-1242)	NEW YORK, MONDAY, JUNE 14, 1943. — PONEDELJEK, 14. JUNIJA, 1943	.VOLUME LL ~ LETNIK LL
[U KOLU YEC KOT
g^v na dan doUfM , * //C -'GLAS HABODr I
y PO POŠTI NARAVNOST HA DOM
[<l»Tifii Mb«. mAH h p IHllI i
ClTAJTB, KAB VAS ZAHIMA
GLAS NARODA
Lisf sloV&fslah delavceVT AmerikL
......... — S»»—i Q— mkt liXOw »k. 1MI at the P—I Wflti t Ww \rntk. N. mmšm AH «1 Owen« «f March M, lin.
TRETJI LASKI OTOK ZAVZET
Boji v Jugoslaviji
PoslušaJne postaje Zedinje-nih držav, poroča NYT, bo zabeležile oddajo 'britanskega radia v grščini, glasom katere je zdaj propadel tndi peti poskus nacističnih okupacijskih sil, da zatro gerilsko gibanje v Bosni, Hercegovini in Črni gori.
Glasom teh vesti, ki prihajajo iz Jugoslavije poroča angleška radio postaja, da so ge rilci izvršili tudi nefoaj napadov ■na Kotor, ter da so razpršili | nekatere ustaške čete v okolici
Splita.
Južno od Beograda, v Goce-vtl, so patrioti popolnoma po-tolki in uničili bataljon nemških vojakov, tosterHh. poveljnika so njeli.	<—JTC.
Willkiejeva kniiga bo tiskana v več jezikih
New York. — Knjižica "One "World", katero je spisal Wendell Wilfirie, bo tipkana v švedskem, španskem in portugi-skem jeziku, pplega tega pa je neka švicarska »»-lažba, katere upravitelj je neki ubežni Nemec, naznanila, da bo knjiga iasla v nemščini, ter da se jo bo spravilo tudi tajnim potom v Hitlerjevo deželo.
čiščenje v fašistični vrsti
V	zadnjih dneh je Mussolini i iz fašistične stranke odstranil 1126 voditeljev. Obenem je tudi . odstavil 19 okragnih fašističnih ' načelnikov.
44 Vsa Italija je sedat) v prvi i bojni fronti," piše LaStampa" I v Tnrmn. *«1Ne hjototot priča-I kovati, da nama bo sovražnik še ; kaj prizanašal in zadal nam še (mnogo in hujših vdarcev, kajti razgovori v Washington u so .končali s triumfom militaristi-čne šole, ki uči, da je treba kon-, centrirati poglavitno silo Zdra-, ženiti narodov posebno na Sredozemlje."
"Italija nikdar ni želela vojne," pravi dalje La Stempa, "ko pa so okolščine zahtevale njeno posredovanje, je povezala svojo usodo z usodo osiških držav in sedao naj pride, kar -hoče, pripravljena je boriti se do konca."
V	takem položaju se nahaja Italija in ž njo 'Mussolini ob drugi obletnici, ko je italijanska armada; 10. junija 1940 zahrbtno vpadna v Francijo.
Na Korziki se nahaja 50.000 italijanskih vojakov, ki se z vso naglico pripravljajo na boj z zazvezniško vpadno armado in francoskimi rodoljtilbi, ki se skrivajo po gorah in so pripravljeni na dano znamenje pričeti z borbo.
(3.80), čebula 2.65 (3.25), ko-pre 2.95 (3.50), solata (endi-vja) 3.65 (4.65), sokta glavna-ta 2.55 (3.35), radič rdeči 6.95 (7.75), špiuaJča 3.25 (3.80), zelene 4.95 (5.95), pomaranče Ia (Morro-Taroeco) 8 (9), pomaranče Ha 7 (8) (locm obsega) 3.20 (4.25), kom 0.45), jabolka Ia (n. pr. Zlata parmena)) 7 (8), orehi Sorrento 26 (30), orehi navadni 21.50 (25).
Brezposelni kralj in cesar
New York. — V nekaterih listih je bilo že večkrat stavljeno vprašanje zakjaj se ni vpokliče v armado mladega in zdravega ter brezposelnega O-tona Halbsibursk^t?3, kateri je že dve leti registriran .za vojaško službo pri nabornem uradu 20. okrožja v New Yorkrf.
List "New York Post" piše' v izdaji 10. junija, da je naro-' dni naborni urad vprašal za Otonove papirje in lokalni od-! bor je iste izročil, toda tekom zadnjih 95 dni držijo Otonove tozadevne papirje v "Washing-! tonu — pri lokalnem odboru1 pa medtem kličejo v vojaško' službo očete. Hoteli so tudi v Otonovem slučaja delati po pravilih, da se najprej vpokli-če samske moške, ali dokler so papirji v Washingtonu," ne mo- i dejo Otona pozvati na zdrav-] niško preiskavo, da se dožene, če je sposoben za vojaško službovanje.
V posebnem uvodniku omenjeni list vprašuje: "Kakšne namene imajo v glavnem stanu narodne naborne službe? Ali je znabiti res. da tiči za zavlačevanjem Državni department? Ali je mogoče lahko res, da hoče Državni department držati Otona pripravljenega, da ga lahko posadi na prestol kje v Centralni Evropi, "ko pride čas aaito"?
To bomo dognali. Medtem pa, zakaj ne bi vpoklicali tega samskega, brezposelnega kralja!"
Iz Slovenije
Izpred vojaškega sodišča v Ljubljani
(Jutro, dne 1. aprila, 1943, v izvirnem besedilu.) i V ponedeljek dopoldne se je [začel pred vojaškim vojnim | sodiščem za Slomiijo-Dalma-zio, odteek v Ljiibljani, proces proti šefu-prirrjariju umobolxri-ee na Studencu in z njim obtoženim nekaterim drugim osebam, ki so deloma v zaporih, deloma v begsfcvu, med njimi glavni terorist na vevškem področju Hribar, nočni poljski čuvaj umobolnice.
Vojaško vojno sodišče je po dokaznem postopku spoznalo dr. Kanonija a* krivega in ga obsodilo na 30 let ječe zaradi organiziranja in podpiranja partizanstva. Ostali navzoči so-obtoženci so bili obsojeni m nižje zaporne kazni.
X.
Maksimalne cene za zelenjavo in sadje
(Posneto iz Slovenea v izvirnem besedilu.)
New York, 9. junija (JIC).— Včeraj smo objavili maksimalne cene določene v Ljubljani za različne vrste živeža. Te cene I so objavljene v lirah. Za pravilno oceno draginje v Ljublja 1 ni je seveda potrebno poznati tečaj lire: uradni kur z je 20 lir za en dolar. Besedilo omenjene naredbe je naslein je:
"Visoki komisar za Ljubljan-Jsko pokrajino določa na podla-. gi svoje navedbe št. 17 z dne ,9. maja-XIX naslednje cene v prodaji pri trgovcu na debelo in na drobno zelenjavo in sadje, uvoženo v Ljubljansko pokrajino z veljavnostjo od 10. marca 1943-XXL Cene, ki so maksimalne določajo v kategorični obliki mejo, za katero se morajo cene dejansko gibati pri kmetih in trgovcih na debelo in na drobno. Iz tega sledi, da je pač mogoče prodaijati nižje, nikakor pa ne više kakor po odrejeni ceni:
Česen na debelo 9,30, na drobno 16.60, karfijola 3.10
Gen. Montgomery (sredi) pozdravlja ameriške letalce, ki so se posebno izkazali v ben
jih v Tuniziji.	t
ZNACAJNOST HRVAT- 1 SKEGA PREDSTAVNI- ' KA DR. V. MAČEK A :
London, 3. junija (ONA). — | Dr. \rladimir Maček, predsednik Hrvaške Seliaoke' Stranke !
]
1 o kateremu so že nedavno po- , ročali, da je bil od Nemcev premeščen v Avstrijo, je bil v teku zadnjih dveh let že štiri- ' krat s silo odveden v Berlin, kjer pa je glasom tukajšnjih jugoslovanskih krogov odločno ' odbil tudi pod močnim priti- j skom izvedeno prigovarjanje nacistov, da sprejme sodelova- 1 nje z njimi.
O priliki teh obiskov v Berlinu, je prišlo do burnih prizorov, kaitere so sem in tja za- . menjali trenotki nežnega prigo-varjanja. Na vse načine so skušali Nemci prepričati malega in čokatega hrvaškega voditelj^ da bo Nemčija zmagala v vojni. Nrudili so "Neodvisni i Hrvaški" najrazličnejše kon- ] cesije, ter -mu odkritosrčno j! priznali, da so s svojim seda- 1 njim nepriljubljenim pomaga-1: čem na Hrvaškem, dr. Ante i PaveliČem nezadovoljni.	:
Toda dr. Maček je ostal ne- : uMonljiv. Videti je, da ne bo ' nikdar postal njihovo orodje in j, I Nemci, ki so to spoznali, so ga i poslali z njegovega posestva v. bližini Zagreba v (taborišče za I politične (begunce v Gradcu na . Štajerskem.	11
Tudi že na> Hrvaškem so so- ! vražne oblasti neprestano me-njevfile MaoHkovo bivališče. Kakor hitro je namreč ljudstvo zvedelo, da je Maček v bli- i žini, je takoj prišlo do manifestacij zvestobe in naklonjenosti.
Nove vrste bolezen . ..
New York,, 9. junija. — Na vzhodu se je pojavila nove vrste bolezen, ki napada evoje 'žrtve takole koncem tedna in .sicer od časa, ko je OPA določila, da se sme rabiti avte samo i za najnujnejše ter za zdravstve ne potrebe . . . recimo, če je kdo slabega zdravja in rabi počitka ter sobica, ki ga lahko dobi le na deželi, tedaj mu lahko da zdravnik tozadevno potrdir Io, katerega se pomoli prometnemu -policauu pod nos in ta ne more nič oporekati, ker se pač pelje nekam na deželo "bolnik", ki mu je treba svežega zraka.
Koncem zadnjega tedna je menda "zbo/lelo" kakih pet ti-| «soe oseb, ki imajo svoje avte in ,dobre zdravnik^, kateri vedo, da je v naravi zdravje, v žepib njihovih fclijentov pa dolarji. Ali OPA se najbrž ne bo ozirala na to novo bolezen, ki se ši-.ri Okrog, ker nekaj se sliši, da ■ je morilo že precejšnje število ! "bolnikov" s certifikati plačati -1 globo, ker so se-vozili okrog i za zabavo.
PREMOGARJI PROTESTIRAJO
Washington, 12. junija. — V nekaterih manjših premogar-skih krajih so majnerji že za-stavkali v znak protesta proti i odredbi tajnika Ickesa, da bodo j .morali vsi premogarji, ki so bili na stavki plačati globo, kakor to določa star kon trakt/ kafterega se smatra za podaljšanega, dokler ne bo podpisan nov kontrakt.	j
0astavkali so najprej majnerji v treh manjših rovih v Aflabainii in v Windberju, Pa.,' je izastavkali 1600 premoga rje v.
Italijani so prepričani, da zavezniki ne bodo razdejali Italije ~ "
New York. —Paul Archinard, NBC reporter je iz Beraa poročal, da je izvedel iz vesti, 'ki so prišle iz Italije po zanesljivih virih, (ia se italijansko ljudstvo ne boji invazije, ker je prepričano, da zavezniki ne bodo razdejali dežele. Sicer jim misli na invazijo ne delajo ravno veselja, ta vznemirjeni radi tega niso posebno.
V nasprostvni z italijanskim' gledanjem na inzavijo, se pa1 naciji silno boje invazije kon-' tinenta, posebno z ruske strani,. ker so prepričani, da bo z inva-l zijo od vzhoda prišla zanje tudi ur« maščevanja za. vse grozovi-to8ti, ki so jih zagrešili nad ruskim ljudstvom.
i " ' "
Ljudje hite kupovati čevlje
'New York, 12. junija. —Ljudje so navalili na trgovine, da kupijo čevlje preden poteče veljava znamke št. 17 s katero si more vsakdo nabaviti en par če%rljev do 15. junija. Y gredo, 16. junija stopi v veljavo številka 38 v knjižici št. 1 in bo ostala v veljavi do 31. oktobra.
Trgovine s čevlji po vsej de-1 želi so poročale, da so ljudje biii pri volji kupiti čevlje vsake vrste, neglede na modo ali obliko čevlja. Le taki, ki imajo radi dober par čevljev, so bili M>ir5ni in se niso hoteli ločiti od svoje znamke aa kakršenkoli obutek.
(Newyorski trgovci so dejali, da je bilo opazki izrecno zahtevo po komodnih in trpežnih čevljih ter da se posebno ženske niiso toliko ozirale na najnovejšo modo čevlja, kot na dejstvo,* da bo v novem paru ; mogoče udobno hoditi.
^ —saaaa—g	■—■ i ■ ----m
" inflacijskih zakonov in pred-► sodniških odlokov ter kongres -. nih dekretov z ozirom na vojne i potrebe stabiliziranja plač in . cen, itd.
oeaaj je odvisno od predsednika Rooš»evelta, če bo predloga končno odobrena — on ima pravico predlogo vetirati.
Predlogo je v senatu podpi-92]o 25 republikancev in 30 demokratov. Nasprotovali s o prodlogi trije republikanci in' 18 demokratov, ter progresivec ( Robert La Follette, Jr. iz Wis- ' consina.	(
Tekom dolgih debat je bilo priporočano, naj se predloži predsedniku v podpis taka oblika predloga, kot je bila o-dobrena po kongresu, ker po tej kompromisni predlogi, bi ^ imela potem administracija pravico, da zapre John L. Le-vrusa za leto dni in ga kaznuje z globo pet tisoč dolarjev, če bi se zopet podstopil oklicevajti stavko premogarjev.
Pristaše kompromisa je o-sitro prijel senator Pepper iz Floride, ki je najvidnejši liberalec v senatu in zagovornik delavstva. Ožigosal pa je tudi John L. Lewisa, na katerega je vrgel krivdo za celo zadevo, j Tudi drugi bolj progresivni se- -natorji so poudarjali, da ta . predloga v resnici ni bila po- , trebna z ozirom na dosego za^ dostne produkcije, ker lahko se zgodi, da bo nov® zakonodaja : produkcijo ovirala namesto, da bi jo pospešila. Pričakovati se more vsekakor, da bo tudi delavstvo pokazalo neifaaj ponosa 1 in moči ter se 'bo upiralo in stavkalo baš radi tega, ker bo uvidelo, da se ga hoče v nekaj prisiliti. Vsega tega pa je kriv ( John Lewis, ki je pričel razgrajati z zahtevami za svoje majnerje ter se je uprl War Labor Boardu in predsedniku samemu, h tega razloga je treba torej poskrbeti, da se v bodoče prepreči pojave enakih sporov, ki lahko povzroče velik zastoj v vojni industriji.
Tako je senat z debatami in z d'ognanjem, da so "dikstatori-čne ambicije" John L. Lewisa krive, da je prišla protistavko-vna predloga pred dbornico, končno predlogo odobril in jo poslal predsedniku v podpis.
Predloga določa, da sme via>-da prevzeti obratovanje katerekoli industrije, ki je važna za vojno produkcijo, ako se dožene, da je bil obrat ustavljen zaradi stavke ali delavskega spora. Dalje je tudi določeno, da zapade bazni enoletnega zapora in plačitvi globe v znesku $5000 vsakdo, ki bi nagovarjal ali organiziral delavce aa stavko v katerikoli tovarni, ki je bila prevzeta po vladi. Ko enkrat prevzame obrat oziroma kontrolo ntad obratom vlada, potem , mora biti spor izraVnan po vla-i dni agenciji, ki je nalašč zato . postavljena. Ta agendo®, W. 1 L. B., pa mora zopet reševati delavske spore v smislu proti-
f antellerye je ze oiio oa-peljanih 2800 vojakov, druge pa odvažajo. Na Pantellerji je
bilo vjetih okoli 15,000 italjan-ekih vojakov.
Odkar je padla Pamtelleria, so bojne ladje zelo delavne po celem Sredozemskem morju. V petek ponoči, ko je angleška prva divizija zavzemala svoje postojanke na Pantelleriji, so motorne ladje krožile po Si čilskem prelivu, da zakrivajo iz-kroevalne čete. Sovražne bojne ladje so napadle angleške ladje, toda so uaglo pobegnile, ko so angleške ladje pričele streljati.
Tri angleške križarke — New foundland, Orion in Penelope —in šest ruišilcev je v petek ponoči bombardiralo Laimpeduso in ravno tako v soboto zjutraj. Sovražne obrežne baterije so u-tiihnile, ko so se rušilci približali obrežju in pričeli silovito streljati.
V času, ko se je podala Lam-pedusa, so ameriške leteče trdnjave 'bombardirale letališča pri Castelvetrano in Bocca di
letališča in pristanišča na Siciliji, ni bil izgubljen noben ameriški aeroplan.
Pri vsem tem, da so bili otoki Panitelleria, Laanpedusa in Li-nosa zavzeti v primeroma kratkem času, vendar ni mogoče pričakovati, da bi bilo mogoče tako hitro zavzeti Sardinijo in Sicilijo, kajti oba velika otoka imata dobre prometne zveze z Italijo in jih ni mogoče blokirati.
Oba. otoka imata zelo močne utrdbe in več velikih letališč, na katerih je štirikrat toliko nemških aeroplanov kot, pa i-talijanskib.
Linosa se je podala, ne da bi bil oddan na njo en strel ali pa da bi na njo padla ena bomba. Na otoku je bilo 140 vojia-kov, ki so razobesili belo zastavo in so se podali angleškemu rušilou. Nubian, kateremu je povel&eval commander J. R. J. Tyrwhitt.
Otok meri komaj dve milji na dolžino in širino in nima pristanišč in letališč. Na otoku živi kakih 500 ljudi, ki se pečajo z živinorejo.
Včemj je Londonska radio postaja sporočila, da so Nemci izpraznili Panteflerijo tri dni prej, predno se je otok podal. Pred no pa so odšli* so vzeli s seboj ves živež. Italijani, ki jih (je okoli 6000, so zaradi tega n« Nemce zelo jezni, ker so jih pu« stili brez živeia.
Medvedi ogrizli dekletce
San Diego, CaJ. Joyce Howie^ stana 13 let je nekako prišla ali padla v prostor, kjer imajo medvede in tri zverine i»o jo napadle ter jo precej ob-grizle in bi jo bile tudi umorile, da nista »Iručajno prišla mimo dva mornarja, ki sta takoj splezala čez okraj o v medvedji prostor ter rešila dekletce. Fanta »ta 'bila po medvedih s pailimaci in potem sta spustila nanje vodo, nakar sta z dekletcem spet splezala na varno.
V petek se je podala Pantellerija, v soboto Lampeduaa, v nedeljo pa Linosa, trije otoki, ki spadajo k Italiji. — Otok Linosa, ki se nahaja 25 mflj severovzhodno od Lampeduse, se je podal, brez boja angleškemu rusšilcu Nubian in ujetih je bilo 140 italijansicih vojakov in mornarjev.
Senat odobril protistavkovno predlogo
Washington, 13. junija. — S 55 glasovi proti 22 je bila danes v senatni zbornici odobrena predloga kompromisnega kontroliranja dela in stavk. — Pred sprejetjem so se sicer vršile dolge debate, vendar je bilo pričakovati od začetka, da bo senat predlogo odobril.

MONDAY, JUNE 14, 1943
TmWWLJIW L UW
RAZGLEDNIH
PUtAl&AP.Xmiit
ZA SIROMAKE V SLOVENIJI
zandaaalo predvsem to, kako se bo dalo najboljše organizirati
akcijo za pomoč domovini v po-možnem in političnem oziru. Zdaj vidim pogosto v "Novi Dobi" in drugod dolge in spodbudne dopise in sezname pri-spekov za SANS in z-a našo pomožno akcijo JPO-SS . . . Joe Turic je na delti ... in kakor drugi rojaki m rojakinje po slovenskih naselbinah, ki žr-t\iljejo svoj 6as in svoje energijo ter tudi denar v ta blagi namen, tako tudi Joe ne priča-j kuje nolbene slave za svoj trud. | Iz Detroita sem prejela od
iMentonovih že par pisem, v katerih so želeli vedeti še kaj več glede iaboijšanju aktivnosti v prid naših akcij. Stara korenina, rojak (Mentom, je zapisal, da bi storil vse, kar se storiti da, da pomaga našemu nesrečnemu narod« v njegovi bridkosti ter nesreči« Tako tudi Lia Menton, ki dela z drugimi našimi požrtvovalnimi posamezniki v Detroitu za našo narodno stvar.
j Koliko je še drugih po drugih n&eelbinah, ki so lahko v*>a-koraiir v vzgled s svojo dela-jvnostjo in pržrtvovalnoetjo. j N?jih delo se premalo ceni, pravzaprav znamo to delo ce-• niti najbolj taki, ki neprestano zapravljamo dolge ure časa za narodne in druge stvari, ki jih danes zahteva od nas vseh na.-a , nova in stana domovina. Med-item ko se "brezbrižni ljudje zabavajo in veselijo ter skrbe ' predvsem za svoj Itisten tk>bro-bit, se naši aktivni rojaki Ju
rojakinje mučijo z zbiranjem prispevkov, s pisanjem dopisov, s sestavljanjem seznamov, itd. Pa se vkljub temu nič ne L pritožujejo, ampak so veseli, ee njih delo rodi uspehe. To je njih plačilo, zato rojaki in ro-' iakinie -do vsej širni deželi, so-
delujte z vsemi našimi delovnimi narodnimi delavci in delavkami za pomoč in osvoboje-nje Slovenije. Prišel bo oe-s, to bomo veseli, da smo storili svojo dolžnost. Naš mali narod vrlo ddbro vrši svojo dolžnost in to v toliki meri, da pravijo borci Slovenije, da je mali slovenski narod stopil v prvo vrsto borcev za odrešenje Slovanov in evropskega ljudstva sploh. Veličina posameznika in naroda s* toreo ne meri po velikosti aiK po številu, pač pa po tem, kar nosi posameznik ali i narod v svojem srcu in svojem bistvo.
Mali slovenski narod se je v , tej težki uri preiskušn je in mu-cenifctva pdkaasl, da je velifc narod . . . pokažimo tudi mi teran našemlu narodu, da smo z njim vred dorasli časti v katerem se nahajamo. Delajmo za sv obojen je hrabrega slovenskega naroda in zbirajmo ob vsaki priliki prispevke za pomoč Sloveniji.
Od rojaka Frank Meglioha : iz New Vorka sem prejela pi- i
smo, v katerem je bilo $10.— j za pomoč našim ljudem v do- ; rovini. Rojak pravi v pismu:
*'Ako ravno nič ne delam (vzrok bolezen, op. avtorice) i sem se vseeno spomnil, da moram zopet neikaj prispevali za siromake v Sloveniji Prosim pošljite u«brano ob priliki Mr. , Jurjevcu, blagajniku JPO-SS. Darovali so: Frank Meglich, $2.— ; Marv Meglich, $3.—; Alary Tavzel, $2.50; Frances Tavael, $2.50. »Skupaj $10.—."
Naši 'ljudje, kakor je raz vi- j dno iz mnocili pisem rojakov,-ki pošiljajo naročnino na list in se obenem vedno spomnijo tudi stare domovine s kakim dolarjem, veliko mislijo na nesrečno Slovenijo in nobenega dvoma ni, da bo vsak skušal pomagati kolikor bo mogel svojcem v Sloveniji, kot tudi drugim, ko pride enkrat prilika a&tol
Seveda, najhitrejša pomoč bo tLs>ta, po kateri bo moč takoj poseči in jo odposlati nemudoma. Iz tega razloga je prispevanje v ne« pomožni sklad ne' samo praktično z ozirom na takojšno nudenje pomoči, ko hitro preneha bojevanje, ampak; je tudi neobhodno potrebno,' kajti naši ljudje v. domovini so bili v tisočih pregnani s svoje rodne grude in jim bo treba nuditi pomoč, da se vrnejo nazaj v domače kraje. Vsi v tujimi ne bodo poginili in tudi mladi-: ne, ki je bila odgnana v nacij-gke zavode, šole, itd., ne bodo j vse uničili, četudi lahko pričakujemo, da se bodo naci5i in teši sti v skrajni sili, ko jim bo tekla voda v grlo, poslužili vsega, da store podjarmljenim na-. rodom kolikor mogoče več
de, preden se umaknejo pred ; zavezniki.
Vsega priznanja vredno je torej delovanje onih naših rojakov, ki se trudijo po n^selbi-1 nah sedaj, da se 2foere čim večji ' sklad za povojno pomoč Slo-' vencem v starem kraju.
, V Clevelandu se veliko trudi v tem oziru požrtvovalni vi-. pa veki rojak, Joseph Durn. V . raznih listih je opaziti njegote . dopise in sezname prispevkov, i Kdor koa skušnje s takim delom, ve, koliko časa vse to po-
-	bere. In ker je vsakemu treba,
-	da si zasluži tudi za svoj lasten i obstanek, je razumljivo, da na-
-	št požrtvovalni delavci za naše
-	akcije v prid domovini delajo Čeato ponoči, ter si tako prikrajšajo spanje, da bi uboga Slovenija kedaj dobila pomoč, rn pa svobodo.
Ko sem ela zadnjič n» Slo-
-	venski kongres v Cleveland, i sem se v Pittaburghu srečala
z rojaki-delegati iz Conemajogh t in Johnetowna. Govorila sem i precej z Joe Turkom, ki ga je
SONART
REKORDI
Lep« Melodije!
*CM571—Na Marijane«, polka Kje so moj« roftlee Marfan pef la—polka UuqoMiM OnSverdty Umb url ca orkester
M57S—Ternlaka polka
Na planlaeab—ralMi Jerry Koprlrfiefc la orkmcer Za toK. cenik In cen« ploM se obrnite na: JOHN MARSICH. Inc., 4« W. 4Sai SL, New Točk
naravi) aiemogoeo, kar je mo-nakovska ocena pri ondotni Jraas-tavi njegovih del leta 1892 oonaoila kot novost v modernem slikarstvu. . Jakopičevo slikarsko delo je zelo ofbširno, a tužko pregledno, ker je mnogo svojih slik preslikal in je večina njih raztresena pri raznih lastnikih.. V njegovem umetniškem razvoju ni oetrjli zarez, vendar pa je mo-goot' njegovo deio razčleniti v stilne periode:
a)	stil naturalističnega impresionizma;
b)	stil realističnega impre-. sionizma;
c)	stil barvnega impresionizma.
O početkih Ja^odčeivoga sli-, karskega dela je bilo v sloven-. ski javnosti malo umevanja za njegove težnje, kritika je delo-ma osojno obsodila njegovo . "man s t rožno modernost". Na » drugi rac®?tavi v Ljubljani le-, ta 1902 ni prodala niti ena slika več, in ocene so bile splo-i eno neugodne. Odločilnega po-t mena za poznejše boljše'razmer i'ne javnosti do impresionistov . je bil zagovor nove umetnosti J po Ivanu Cankarju, po Ivanu .(Prijatelju, zlasti pa uspeh raz-. j stav na Dunaju in v Beogradu. . i Odtlej se je splošna nenaklon-Jjenost spreminjala v občudo-- vanje in umetnostna poročila . so "čedalje bolj označevala Ja-kopica kot velikega mojstra impresionizma in vodnika te-' danje umetniške generacije.
Jakopič je razven z lastnim t umetniškim delom tudi drugače bistveno posegel v sioven-. sko umetnostno kulturo. 2 . Rastnim umetnostnim parviljo-t nora je ustanovil prvo središče j naše umetnosti, utemeljil kontinuiteto javnih razstav in ustvaril prvo stalno vez med slovenskim občinstvom in u-, metnoetjo. Jakopič je prireja dil leta 1910 novo zgodovinsko razstavo slovenskega slikar-T stva. S poflno zavestjo o nacionalni važnosti svojega prizadevanja, je sodeloval pri ob-1 Hkovanju ^ovenskega značaja moderne umetnosti.
"Za nas je samo ena pot — otresimo se tujega vpliva. —• Ne bodimo oskrbniki hlapci tujega bogastva, ampak posta-nimo gosopdarji svojega, četu-I di skromnega -posestva."
AMERIKAN0I BOMBARDIRAJO NEMČUO
Včeraj so ameriške leteče trdnjave v dosedaj največjem , številu napadle nemške mornariške postojanke v Bremenu in Kielu ter izstrelile več nemških
aeroplane v.
Amerind bombniki so odleteli na naipad brez spremstva napadalnih aaroplanov. Pri tem napadu pa so bombniki imeli na jveč izgub, namreč 26.
Pri vsem tem pa je bila povzročena zelo velika škoda tako v Bremenu fcot v Kielu.
STADIUM KONCERTI
Amsterdam A v«. A 1SŠ St. r**w York se Koncertov, simfonij« z «wrt«ml. Vsak V«*«r ob priftenil 17. JuiH. * največjimi svetovnimi umetniki In Fith armOnJMIm stmfonljskint orkestrom. — 5000 Mdtlcv po 25 centov. IT. Junija—Arthur Rubinstein solist Ves CaJmvskUev program
18.	" —Beethoven, Ravel
19.	" gp<Uli>f, solist
Brahma, Mendelsohn M.	—Wagker, Mussorgskr >
ti. " —Marjorie Lawrence, so-MsUnja—
PnkoRM. Debusrr
IKVB8TIRAJTB V %MKBK0
_ KUPUJTE i
UNITED STATES WAR SATING? BONDS ta STAMPS
Oglejte al povest o aeroplanu, ki je stri Mital — Čudoviti napadalni ae-ropUn Je izstrelil 1K sovražnih letai In j« zmagal v trgi« »BITKI ZA ANGLIJO" —
"SPITFIRE"
V glavni tlogi
LESLIE HOWARD
DAVID NI VEN, pilota In drugo o-sobje RAF zračne komande. Oglejte si povest mUJonov svobodnega roda, M mu preti strelna Butaost— povedana s toplo, človefiko komiko, povečaJto a lzrarl strasti. To J« Času primeren, spodbujefl fllm —- povest velikega mota in velikega napadalnega a-e ropi ana, ki ga ne smete s&-mudltl!
RIVOLI
BROADWAY la 4». BT-, NJCW YORK
tsr SPISANA V ANGLEŠČINI ^
VRTNARSTVO . . . SADJEBEJSTVO . . . POLJEDELSTVO
O^p	JlllIllIliitlliltllllllMIllIlilllllllllinilll
Zdruieni narodi potre-
G	J	bujejo ves odvišnl ži-
gi T Q C II vef, ki ga je mogoče pri
delati ▼ Ameriki . . .
ENCYCLOPEDIA Vsak lahko nekoliko
Am* v«««**	pomaga, ako mu je mo
^^^	-	goče letos obdelati
"	CA	VICTORY VRT
V VDU	Pripravite se sa to de*
lo že sedaj 1
V LlCNI IN tlMNI PLATNENI TnkaJ J* » eai Mri kajlgi VSE, VEZATI	KAR VAM JE TREBA VEDETI O
TEM—SAR ŽELITE PRIDELATI!
Skoro 1400 strani —	~ *****
TKA a i j v	mfwriiii, • gxuvl In
750 Slik MjMqa. • gnojenja In mM vrta.
Najnavrjš« pa Je VRTNARSTVO
Popolni voditelj za va* SS^^gfSSj,^
VOini Vit.	*»	wetlkl -
* J	Aheeedno kazalo run pove takoj.
Popoka naka keoeda^ tnfea stran, kaf Jrllte. Prirejeno ga vsoko potMbJo
aovRi jSteedUl™11*** ^^	*"»ko iam.
EDINA VRTNARSKA ENCIKLO	^^ ^ m9m U D
PEDUA ZA DOMAČO POTREBO! ^^ R. K Ai I...... «*a T
rni ililkR hmtt Iii jijimi. rao- Trteantra, U ga eeaijo vrtnanld ls-
KNJIQARNA 8L0VENIC FOBLISHIKa 00. 216 West 18th Street	New York lh N. Y.
jo voliti. V tem OBirtt odobrava predlogo, ki bi tvorila tozadevn dodatek k Wk&ocu volflnft prt-
vio.
"Mi who pozvali mlanioletiii-ke dol do 18 let, da gredo branit domovino," je Hfce! Edi-aon, "in nefcoliko sm«faO je, da smatramo te mladce arelim dovolj, da »e t>0rijo in moixla tudi tanrejo aa svojo domovino, a po dm«i strani p« jim v »ti sapi damo vedeti, da So premleli da bi toeU voKti
Rojake prosimo, ko poiljejo za naročnino, da se poslužujejo —
UNITED STATES 1
oziroma CANADIAN POSTAL MONEY
order, t **
ako Je vatt fr priroteo
Finska bo dala nacijem še vojakov
Stockholm, 10. jtmija. — LLat "Dagena Nyneter" poroča, da se je Fiivaka podala nem*emn pritisku, da spet zapolni vraeii r S8 bataljonti, ki *e je vrnil; silno razredčen 5fc rwke fronte. Skoro polovico moi je btto ubitih, mnogo pa tefito ranjenih.
Spočetka ee je vlania pro*i-| vila nemški zahtevi, da dobi novih vojakov za bataljon in! mioftki«*' nisto hoteli prijaviti za ^liv75V'Ovanje v tem bataljonu, a ! oi 5i»o je Ml vseeno doeeien korupromife in bataljon se sedaij krpa a novimi mofeni.
Osemnajfltletnikom naj bi . se dalo pravico ^aaoranja
Oranje, N. J. — Governor Edison je prejčnji teden izjavil, da se strinja % vsemi onimi, ki zahtevajo, da se da 16 let starim državljanom tet državljankam pravico, da sme-
HITLER JE ZEDINTL EVROPO
Napisal Peter Lipa (Overseas News~"A<ffency).
Hitlerjev cilj, katerega je v svoji zloglasni knjigi — Mein Kampf — odkrito povedal, je bii, da zedini Evropo pod vlado enega naroda—Nem£ije. Njegova strategija napadanja posameznih narodov, vaškega posebej—Ceihoetovaike, Poljske, Ho-landake, Belgije in Francije—je bila le dozoritev ekrbno zasnovanih in pripravljenih oaertov, katerih cilj je bil, da spravi vso Evropo pod enotno gospodarsko, politično in vojaško kontrolo. To kontrolo je imela seveda iavajati država in rasa nem- # skih nadljudi.
Ali 3e je Hitlerju posrečilo zedintti Evropo T
Odgovor na to vprašanje vsebujeoo vesti, iztihotapljene iz dežel, pod jarmi jenih od nacistov, po skrivnih podtalnih kanalih, ne pa pobočla, katera oddajajo mogočne nemčke radio postaje, Odgovor se glasi, da je Evrotpa caedinjena — da je vee narode kontinenta združila taka enotnost volje ki ciljev, ka-Kršne še niso poznali v teka stoletij, vsi razdori med narodi in strankami, mod verami in raaami so utihnili, d očim so se vse vere, rase, stramke in narodi strnili v eno samo vrsto z enim varnim ciljem.
Navijamo nekatere dokaze, nabrane iz poročil, ki so v zadnjih dneh prispela iz vseh koncev in krajev Evrope:
Ceiki patrioti so izkoristili priliko, katero jim je nndil sračni napad RAF na Škodo ve orožarne, ter so povečali povzročeno škodo s tem, da so prerezali telefom&e in brzojavne žice, poškodovali strojno orodje in uničili različne naprave. Par dni popreje je bila nastala V neki Škodovi podružnici ogromna eksplozija., nakar je izbruhnil velik poiar, ki se rarfhil tudi na sosedne kemične tovarne Hochstotter in Schickradt.
Na Danskem je požar uničil največjo tovarno za bolniSke potrebe; ogenj je uničil tadi v«e zaloge in vse stroje. To se je zgodilo v začetku aprila, komaj par dni pred uničenjem velikih zalog cementa, ki je bil namenjen za uporabo pri zidanju nemSkifc ntrdb. Strategično Važna Železnica od Aa!x>rg-a na Severno morje je bila prekinjena od eksplozij, k eo izruvale tre<čnice in vrgle Vagone s tira. Neznani sabo ter ji so porušili Kiffel Syndikatet, najbolj skrbno zastraženo tovarno na Danskem. Tovarna je izdelovala lahko strelno orožje.
V Grčiji se je Obrala vojstoa patriotov, ki šteje 60,000 mož i z gorskih predelov dežele in se nahaja zdaj pod skupno komando; pripravljena je na udar o pravem trenotku. Skupine teh patriotov neprestano nsdlegrtjejo okupatorje, ter so izsilile evakuacijo majwikaterilh krajev na Grškem. " Pomorski geriltf" delujejo v Egeoskem morju in imajo ladje, katere so odvzeli sovražniku; svoja skrivališča imajo v zalivih in zalivčkih, ter od tam prestrezajo ladje, ki plovejo db obali. Mnoge izmed teh ugrabljenih ladij «o bile v sln9bi osieČa za prevoz živeža — vse te zaloge so adaj o* razpolago armadi patriotov.
Na Francoskem je podzemeljski pokre* izvrstno organiziran, ima vodilni odbor in bogato izbiro časopkov. Načrti za sodelovanje z zaveeniki v slaStfjn invazije so pripravljeni, izdelani z vso skrbjo do zadnje pičice. V prvih stirilh mesecih letošnjega leta je bilo uničenih 180 lokomotiv. 2000 vagonov je bdo ali uničenih ali pa poškodovanih; železniški promet je bil pretrgan na 60 različnih kuayh za Skupaj 2,460 ur.
(Nadaljevanje sledi.)
-GLAS NARODA"
(im> m n#u)
- - — ■ — - ■ - . - i.
l*sak	i'imm'mJ^ ; SSTSi
ntm M Mm «C m ******« —A Illsim * abon MfMtti ns wm im nam, nv ion, m. x,
50th Year ^ ~
•*«laa Naroda" U i—il 1M7 day «EMpt Batnrdar«, Bnadaja ■»■nljiMu ttuif	BotMmI*'	' AmwhL
hMSM valja Ik* m I—H%» la Kaaado I«,— ; aa pol lato 91.—I m b« lata fL0O. — te New lork »cDoM« |T.—; h pol h* t*M. Ca taomastro m «alo lato 97«-} m pal Ms 99JO.
"Olaa Marate- ISiji voakl te tantel aobot. nedelj ta praaalkor.,
"OLAS NAlODA", tl$ WW8T lBth STREET. NEW YORK U. N. ¥
Smrt slikarja Jakopiča
se po vrnitvi v Skofjo Loko 1904 poročil z Ano Ctoerny ter »likal, kakor ob istem času Sterner in Grobar, v loški dolini. Leta 1905 je ockpotovai kot delegat "Save" na avstrijsko razstavo rv London, a se spoto-1 nna v Kolina ponesrečil in se iz ondotne bolnice vrnil preko Pariza kjer je ostal nekako teden dni, v Skofjo Loko, kjer je živel do leta 1908 ko se je! za stalno naselil v Ljubljani.! Tam je z Sternenom leta 1907, ustanovil risarsko in slikarsko : šolo, ki jo je, tudi po Sterne-novem oetetopu, vodili do leta 1914.
1	;
IS težkimi gmotnimi žrtvami , ko se javna oblasti niso hotete odzvati njegovi želji,, je sezidal razstavni paviljon (Jakopičev paviljon v Tivoliju) in ga odprl leta 1909 s tretjo slov. umetniško razstavo, a ga prodal 1923 antestni občini ljoibljan-v katere krvenn ga eedaj upravlja narodna galerija.
Jakopič se je kot otrok po lastn**n nagibu mnogo ukvarjal z risanjem, a <v 1. in 2. razredu pod proff. -Cfeerkovskim ni dosegel šolakih ns(>ehov, ko je .v 3. razredu prevzeli vode-tvo I risarskega pouka Fr. Globoc-nik, ki ga je spodbujal k delu in mn ostal učitelj do konca srednješolskih študij, je bil Jakopič kmalu nad 4'odličnimi" risarji. Tedai je poskušal že samostojno slikati tudi krajine,
•V ASbetovi delavnici je bolj kot učiteljev pouk vplivala na, mfladega -slikarja prostost pri. delu, množina modelov in družbe součencev. Že izza srednješolskih poskusov v njem latent-1 ni odpor proti Šolskim prfdpi-j som in atel jerskim konvenci-' jam, ki v (naravi niso bile ute-mtfjene, ga je naipotil, da je v Mcmakovem sklical s F. Vese-lom zlasti barvne in svetlobne Študije na p roe trm z namenom.1 da upodobi naravo tako, kakršna se rvidi. Tako se je, še preden je bO 4xaptesijomzem kot effikarski program znan. vne-mal za !m!pi*€ijoni«tične smo-1 ' tre, n ko je poeueje na neki mo-nakov^ki rajsstavi vid<rf drfa Momete, Sisleva in Piseera, eo i ee mn zdeli sorodni lastnim težnjam.. Že pri prvih svojih sli-► kah i« monakovs>ke dobe je rfen-1 šal izrezi t i mnogo! ičnost v ■ barvnoeti pojavov ob raznih obsvetljavah ter izloča absolut-(<no črno in belo barvo kot (v
I v	—rT—
(JTC) — Pred dnevi smo £ prinesli vest da je dne 21, apri- ] la 1943 umrl v Ljubljani naj- « večji so(k>bni slovenski slikar, £ Rihard Jakopič. Iz Slovenske- 1 ga Bijografskega Lefeikona < navajamo naslednje podatke ifz ] iivljenja tega znamenitega slo- 1 venskega umetnika:	i
IBihard Jakopič je bil rojen ^ dne 12. aprila leta 1869 v L<jub- { Ijaioi agegov oče je bil premo- ; žen trgovec z deželnimi prid«!-ki. Rihard najmlajši izmed 6 otrok,, je obiskoval l^idsko šolo na Grabnu in ljubljansko realko, iz katere je izstopil kot 1 šestošolec.
Jeseni leta 1887 se je po uspešnem izpitu vpisal na dunajsko akademijo, a je isto leto 4 nevarno obolel in se vj-nil do- * mov. Jeseni leta 1868 je na- ' novo vstopil v dunajsko akademijo, prestal po 2 semestrih teojretiČne izpite in nato odšel * jeseni 1889 za 2 semestra na ' moimkovsko akademijo. Leta 1890 je vstopil v Ažbetovo slikarsko šolo, ki se je tedaj ustanovila v Monakovem, jo redno 'obiskoval nekako 2 leti, nato pa do 1900 večinoma pozam,, 1 medtem ko je v poletnih meee-. cih elikal doma <na deželi. • Od leta 1900 je fcivel v Ljubljani, sodeloval tam pri n»ta-novitrvi Slovenskega umetni- 1 škega društva, kateremn je bil »t .kaj časa tudi tajnik in pri organizaciji prve slovenske u-metniSke razstave Medtem je* t M. Jamom slikal v Stranski: vasi pri Dobrovi m odšel £ njim spomladi 1901 za več mesecev slikat v Čemahovce na Hrvaškem, nato se vrnil v Ljublja-no in sodeloval pri drogi slovenski umetniSki razstavi le-' ta 1902. Po njej se je leta 1902 1 preselil v Škof jo Loko, kjer je stanoval najprej v PuŠtafekem ! gradu, potem v mestu, odšal je jeseni 1908 r Prago nadaljevat študije in stopil v HynaiTOVo L šolo, v kateri je ostal en seme-' ster. Spomladi 1904 je odšel ! n* Dunaj dogovarjat ee z Mieth 1 kejesn o ramtavi Moven^cih " impresijonistov. ki jo je nato tamkaj z Bernekerjem, Grohar-' jem in Žmitkom priredil, po-" tem ko je ustanovil slovenski ! umetniški klmb "6ava'» Z Dtu-; naja je prišel zopet v Skofjo Loko; Še rstega leta odpotoval } v Beograd kot prireditelj clo>-' venskega oddelke, prve jogosl-
vanske umetniške razstave In'
i
"CLAg HilODl' — Bw I^f '
Kratka Dnevna Zgodba
KSAVEB MEŠKO:
Odlični slovenski možje
PETER BOHINJEC Rojen 21. februarja 1864
Umrl 14. decembra 1919
Dobil sem 231 številko "Slo venca" a dne 16. d-ec. 1919 ki aem med dnevnimi novicami bral na prvem mesttt: "Peter Bohinjec — ranrl. V nedeljo dne 14. t. m, je umrl v Dfcqp-ljah na Gorenjskem župnik in pisatelj B-ter Bohinjec v 56. ■letu svoje starosti Rbjen Je bil 21. febr. 1864 na Visokem pri Kranju iz verne družine. Študiral je v Ljubljani in ma-tuiral leta 1884 s soSolci pesnikom Geetrtaom dr. Krekom, Kvetnikom dr. Berne-torn itd. Novo mašo je pel leta 1888. Prvič je služboval v Srednji vasi pri Boihnjn. dalje v IV>-brepolju. na Vrhniki, v Tretu, v lHorjulu, v Skočijanu in slednjič v Dupljah pri Tržiču. Povsod je delal za ljudstvo, mnosro je potoval, silno Trtnogo je pisal. Pokopali era bodo danes. dnf 1 . dec. B'ag mu bodi spomin!"
Važno za naročnike
Poln naslova je razvidno do kda imate plačano narefnlno. — Prv
UevilWa pommi mr**, driua dan in tretja pa leto. Da nam prlkr* nit« nepotrebnega dela in sira-ftkoT, Vas prosimo, da nknAmle pra vo^snn« naročnino poravnati. Po-hfjlt* naročnino naravno«! nam aH Jo pa plačajte nafema «a«topnHia v Vatam kraju. Zastopnik bo Vam Uročil potrdilo xa pihano naro-rniOO-
California:
San Francisco. Jacob lanshin* Colorado:
Pueblo, Peter Cull*
Walsenburg. M. J. Bajuk*	]
Indianapolis: Fr. Marlricb Illinois:	'
Chicago. Joseph Bevfič*	11
Chicago. J. Fabian (Chicago. Cice- i ro In Illinois) . Joiiet, Jennie Bambicb	I
Ia Salle. J. SpeUcb Mascoutah. Martin Dolenc	J3
North Chicago In Wankegan, Matb WarSok
Maryland:	1
Ktttmiller. Fr. VodopUar	]
Detroit. L. Plan War* Minnesota:	1
CMdfaolm, J. Lakanlch	1
Ely, Jo«. J. Peabel Eveleth. Louis Gouie Gilbert, Louis Vessel	•
Montana:	3
Roundup, M. M. Paalan Washoe. L. Champa	i
Nebraska:
Omaha, P. Brodertck New York: Gowanda. Karl Strniaha* Little FaUa. Frank Maste* Won ester, Peter Rode* Ohio:
Barberton, Frank Troha* Cleveland. Anton Bobek, Charles
KarUnger*, Jacob Been i k Oirard. Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John KamSe Youogatown. Anton KikrtJ Omm:
Oregon City, J. Koblar	1
Bsmomnr, John Jemikar
C-ooemaugh, J. Bresovee*
Coverdale in ofcottoa, Jo«. Pnternel
Export, Louis Supan&g*
Far ml I. jerry Okorm
Fore« City, Math Kamin*, Frank
Blodni kar Greensburg, Frank Norsk Homer City, Ft. Ferenchak Imperial, Vence Paldeb Johnstown, John Polants* K ray ft. Ant TatrtelJ LuoerM, Frank Balloch Midway, John 2ust* Pittsburgh in okolica, Philip Progar Steeltm, A. Bren Turtle Creek, Fr. Seblfrer* N'owtan, Joseph Joran WI neons In: Milwaukee, West A11U, Frank Skok* Sheboygan, Joseph Kakitf* Wyoming: Rock Springs, Louis Tauchar* Ittsm—dTilla, job BoMch (•Zastopniki. M imajo pota« Imena ao upravičeni obiskati tudi druge naselbine v njih okraju, kjer je kaj oaiih rojakov naseljenih.)
.	sa
K	J* Prejel. ZasUpoike tepta
pHpmsinms Uprava "Glas Nnuii
Peter je opisal nekako oprezno: "Tukaj je mož,, ki namerava iti kmalu v Bosno. Morda ibi vam ta oskrbel takega konja. Niti drag bi ne bil, devet deset goldinarjev" Odpisal .^em: "Also 'bo konjiček lop, dam t veseljem devetdeset goldinarjev." Čez malo dni pride pismo: "Počfljite brao devetdeset goldinarjev, ker dotiifini irrtož gre >že te dni po konje." Takoj «om poslal. Spet malo dni rrii naznani novo pismo: *1 Konj stoji v hlevih Oes-novarjeve gostilne v bližini do-lenjRke postaje v Ltfnbljani. Pobite hitro ponj."
(Razv eselilo me to pLsmo ni. Rekel sem-: "Bes me bo opet-najstil!" Namen jem sem bil, kakor sem bil Petru poprej pisal, osebno v Ljubljano, da 'bi kemja videl. Navrh sem si re-fcfcifc: ** Sporočil (bi mi vendar lahko, kdaj konja v Ljubljano priženejo, pa bi poslal kakega človeka doli, da ga. kar prevzame in epravi sem gor. Zdaj ga morajo oskrbovati v gosi ln i-škem hlev n, kar bodo pošteno zaračunali."
Takoj drugo jntro je odpotoval mlad fant v Ljubljano, da jprarvi konja po železnici na [Koroško.
: V nemiru in iskrbeh mi je mineval dam za dnc-vomi, a ni bilo i ne fanta ne konja. Šele peti . dan ereŽno pride in prižene J malo bosansko kljuse ki je bilo >1 v eeio bliwiji?ni sorodstva s Rr-panovo kobilico. Na železnici Ibi !bil moral vzeti poseben va-Igon, zato je Rosinanto kar rajši 'gnal čez Kranj, Kokro, Jezersko, Kapi o in doli eee Pliberk ,'ekoro do štajerske meje, resnično no, kratka pot. Jezditi je mogel le malo; sedeti na tistih ; oglatih in ostrih kosteh — sed-! Ia ni imel — tega bi najneob-'čutljivejsi človek ne vzdržal dolgo
Tako sram me je Hiio te inr-š-ave pošiljat ve Petrove, da sem jo hitro zapri v hlev in je nekaj tednov nisem upal nikomur pokazati. Tri tedne smo klju-
ti roKo sem si potegnil cea oe,i dvakrat si potegnil čet Če- i lo.	r
•"Sanjam. Zbuditi se bo c
Peter Bohinc--1
Odložil sem list. Spet sem * si obrisa* oči, brž so bile vias- t ne	i
Zagledal aem se skozi okno c preko proti Savinjskim plani- ( nam in se čudil:	<
"'Kako pa to, Peter da esi a odšel? Pa je žele nekaj meee^ r cev ko sva se vozila s »tvojim i konjičkom! iz Želez. Kaplje čez i •Jezersko in po Kokr*4ti doli- 1 ni v Kranj in na tvoj dom v 1 T^nplje 3drav, trden in mp- > čan si bil, kakor skalovje, v ■Kokj-ski dolin. Ves veder in vesel. Zdaj pa si odšel. Ra- , ko si nam mogel to storiti?" ]
Težko mi je bilo pri srca. f Spomnil sem se, da mi je proti i koneu novembra, ko sem mi- ' magrede bival en dan v Leo- 1 nišeu v Ljubljani, :ekla uami-Ijcnka: "Tadi nekega bolnega -duhovnika imamo v hiši. Pa ' s trm gospodom nič več ne bo." Kako se piše, bi rad izvedel. < "Pa res ne vem. Od Kamni- i ka nekje je!" — Ob obilici posla nisem dalje izjpraševal. Pa .si bil ti, Peter, ki si ležal tam nekje v sosednji sobi. bolan,, in tega nisem vedel, da bi stopil še enkrat k tebi, enkrat j ti še roko podal.
A zdaj M od£el in ne vidiva (s, nikoli več, da bi mi še po-, veda i, kaj lepega in zananive-ga. N^ res, saj hud nisi bit, če i sem se tvojemu pripovedovanju maral včasih na glas fane-1 jati! Govoril si tako samoniklo.. Godel si in godel, da te1 brž ves sve* in še smrt ne bi mogla spraviti iz fevojega on-'1 dovitega gorenjskega mdru in duševnega ravnotežja. Refren 1 vsega pa je bilo slovstvo. Ve-!« ' del si, da me to najbolj eanima,! i kakor je najbolj zanimalo te-! i be. Zato si tako rad govoril o < | njem
Smejati pa sem se ti res mo- i ral, ko Pi godel 6 svojim mir- , nim, skoBo lenim in zaspanim glasom: "Pa sem sedel in v eni uri napisal črtico. NiajboljSa moja irtica jo bila ta!"
Smejal sem se, res. A morda j? bila v resnici to tvoja najboljša črtica, ker ti je privrela ia srca — tvo^a prelepa "Izpo-korjena romanca" morda. Nič zato, če si jo napisni v oni ari; kar se mi je zdelo prvi hip smc&no. Mogoče da v enem leta ne boS napieaJ lepše. Da se ne boš srdil v večnosti name, 9 glej, nisem se «mejal tdilbb tej ari, bolj g kakim gddrnjajočim glasom in a kako malomarno gesto si to povedal. Kakor bi ležala tudi ta tvoja črtica daleč izven tebe in tvoje gorenjske hladnokrvnosti. Pa ti je vendar ležala na «ran in na duši vsa naša literatura. H1 koncu koncev ti je strla sfee, opro-k stila pa ti du5o.
(Rrvifi sem prišel s Petrom v stik pismeno menda lata 1904.
Imel sem dve fari v hribih in sem kupoval konjička ea ježo. Slučajno aem omenil to svojo malo pesniško skrb v kem pismu tedanjega urednika r "Doma in Sveta" dr. Opeki. Pa md je hitro sveto vid: "Petni Bohinjca v Škocijana piši,
•
ta je konjski i%fšetar. A pasi, Peter te bo oplahtal"
Pisaft sem.. Navzlic Opeko-vemu svarilu sem imel veliko e- zaupanje v Petra češ: "Pisa-a- teij je ,torej mi tovariš.. Dlu-iJ hovnik je, brat mi. Navrh.' fve, da duhovniki sa Koroškem ne J -Živimo f prarcč Tfožnatlh r®-
r mArfth ."
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO
TWO-WAY PASSAGE
PISATELJA LOUIS-A ADAMlC-A ZA NAVADNO CENO
$2.50
Pri naročbi ae posliižite naslednjega kupona
Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" za $......
Moje ime -—---
fik, ulica ali Box št__
Mesto in drŽava--
Naročite lahko to knjigo pri:
KNJIGARNI
"Glas Naroda"
216 W. 18th-STREET NEW YORK 11, N. Y.
VBI na moremo iti na bojišče se vojskovati proti sovražnika osebne svobode; — VSAK pa labko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAR BONDS in ZNAM-KE redno.
se krmdli ki pitali, da si je malo opomoglo.
Pisal Petru niaem nič, ker bi mu v jeai pisal morda pretrdo. Oaz kaka dva tedna pa je pisal on. Tako približno «e je glasilo to pisanje: "Dotieni mož, ki vam je prodal konja, pravi, da ga je dal prepooeni. Pošljite mu «e trideset go Idi-narjav." To je bilo tudi moje tedaj že dovolj zdrarre in moSne žkvce malo prehudo. Sede* »em in mu odpisal: "Vi gospvd konjski mešetar, kar pridite po to izstradano mrho. Na trideeet goldinarjev pa lahko čakate do sodnegra dne, od mene vaaj jih ne dobite.." Prišel ni, pisali tudi ni več.
Imel pa tsem od tedaj Petra i črno zapisanega. Ko sem čez dolga leta dobil iz Kranja na ogled zvezek njegovih del, sem se maščeval, plemenito res ne, : ker plemenito ni nobeno maščevanje. Vrnil aem in pripisal: "Naj se g Peter Bohinjec . rajši peča s konjskim mešetar-stvom, pisateljevanje pa naj pUBti."
(Ko smo se peljali iz železne Kaple, kjer ?em ju z župnikom Govekarjem iz Loma pri Tr-' žiču slučajno dobil, mi je oine-| nfi, neposebno očitajoče, bolj žalostno: "Vrnil ste moje, spi-[ se in pripisali ee ironično opazko.** Zdaj f^eui jo seveda obžaloval.
L
A reči moram, da sem Bohinj t čeve grpifce rad bral, zlatrti kraj-. je. V teh se je kazal «pretne-> ga pripovedovalca s krepkim gorenjskim jezikom, dobrega
poznavalca našega krnita in dobrega dušeslovca. Daljših ' njegovih spisov pa navadno ni 1 sem zmogel, kakor voboe težko do konta pre4>erem povest, ki
-	je pač polna ckja-nja, a brez fi-) nejše psihološke poglobitve in i j brez natančnejše analize dne — j ne obsojam pa s tem seveda ni-» kogar, ki je bolj vnet za tako
-	fvmto slovstva; vsak ima svoj i okus in pravico do lastne sod-
-	be.
1 (Nadaljevanje prihodnjič.)
MONDAY, JUNE 14,1943
- - r - - — -
Ameriški topolčar med pscifiskniii
nit, in Jmna^im* ■
Spisal IVAN MAIiL
raj preko desnega krila, ee spustil pod naše letalo in ee zopet pojavil na nasprotni strani v strmem vijugastem poleta na-y
, vzgor. Z veliko brzino so po-' i šiljaii drug za drugim glavni ■'stolpič, spodnji stolpič in ssad-, di^ji v katerem je bil topničar Hartman, nčinkovite isakve na r japonskega Ftnnoglavca, ki je ; kmalu začel padati in se razbil.
Drugi napad je izvedel čisto i' sam japonski atrmoglavec, ki -'je uporabil neobičajno taktiko — prišel- je natančno od zadaj. ,'Korpoial Hartman je začel -'streljati iz. svojega topa od za-i daj in je v svoje veliko zavo-' voljstvo videl kako je. aovraž-t no letalo eksplodiralo kar v 1 zraku in se razletelo na kooe.
i	Ostali štirje so jo pobrisali, ali
-	pa vsaj niso več hoteli zasledo-
-	vati nafle letalo.
> Nadaljevali smo torej s.vojo e proti vzhodu usmerjeno pot ob a Severni strani otoka Ohoiseul
-	kjer nas je prestregla zopet nori rya jata japonskih letalcev —
to pot jih je bilo sedem. Tail koj v za&rtku boja pa se jilh je
-	pokazalo le 6, ki so krožili in o olbletovali nase letalo izven
tsfrelne daljave, ko da bi se e jim ne dalo, napasti nas; ta-a brat so naenkrat opozorile .- slušalke telefona na sedmega strmoglavca, ki je šinil ©kozi t- oblake nad nami nekoliko naprej in se vrgel potem narav-b ix*?t proti našemu letalu. Vi-L- deli smo ga, kako je spustil na nat? štiri -zračne bombe, Jci pa t- niso zadele, nakar se je vrgel Q še predno je bilo mogoče ufcre-
ii	niti karkoli, da s© mu izogne-
^ mo, in ne da bi spremenil svoj
>- polejt, naravnost na vrh našega j-
bombnega letala, neposredno aa radio sobico. Naše ietalo se je prelomilo na
( Nadaljevanjema na 4. str.)
Note'
ea
KLAVIB
ali
PIANO HARMOtflfcO
35 centov komad — 3 za $1.—
¥ Breezes ot Spring
Time of Bloaaom (Cvetni t*»)
*	Po Jezero Kolo
*	Tam na vrtni gredi Maribor Waltz
*	ftpavaj Milka MoJ® Orphan Walti
*	DeUe na Trta
OJ. Marička. pedJaJ
*	Bartica
Mladi kapetane V Gremo aa štajersko
fetajeriž
*	Happy Polka Če na tujem
¥ Slovenian Dance Vanda Polka
*	Zidana marela VeeeU bratci
*	Ohio Valley Sylvia Polka
¥ Zvedel aem nekaj Ko ptlMea ta mala
*	Pojdi a menoj Dol s planine
¥ Kadar boS ti vandrat Bel
^ZVEZEK 10 SLO* VENSKIH PESMI za piano-^harmomflco za $1.
Po 25c komad
MOJA DEKLE JE ftE MLADA Narofite prti
Knjigarni Slovenk Publiahine Co.
nnr York 11, I«. T, £1« W. ISth »ra*.
Sedanja vojna je ustvarila* r
amogo prarrljic o junaštvu in 6 iznajcHjivoati, toda v pogledu p divje napetih avantur skoro ne- e verjetnega značaja ee morda v nobena teh. pravljic ne more s primerjati m doživljali korpo-' s rala Joe. E. Hartmana, ki je bil d na leteči trdnjavi topnioar v I onem stolpiču, ki se nahaja v j zadnjem delu, v repu letala;; i amoral j&. skozi vse muke in te-) žarve modernega fiobinsona na' £ otoku južnega morja, ter je na-' j šel svojo pot nazaj v civilizirane kraje ®eie 67 dni po tem,' 1 ko je s paddbranom pristal po-!« polnoma brez obleke, na neki < obali.	.	''
Korporal Hartman 21 let i star iz Birmingham, Ala., je bil c "Tan <hin Charlie" na neki < misiji za raziskovanje in izvid- ] ni^ko sluižbo potom fotogra- 1 fičnib posnetkov Njegovih 10 tovarišev je bilo ob i tih ko ee je njihovo letalo zlomilo na dva dela, ko se je japonski Zero strmoglavil nanj ▼ samomorilnem < napadu. Pristal je s paddbra-nom na obrežje otoka Ohoiseul I in je tam naletel na dvojico črnih domačinov ki so ga lepo pozdravili in ga s svojim ool-nom odvedli v vas, kjer ga je naoeimik plemena sprejel na nagprijaznojm naftin. Od ta- i krat naprej je delil mimo življenje teh ljudi, živečih v slamnatih kočah.
V prihodnjih drveh mesecih je Hartman obiskal mnogo drugih takih naselbin; njegova potovanja so bila tako polna zmagoslavja, da ibi ga bil Bobinson zavidal radi njih. Belokožni goet, ki se je bil spustil doti k njim ia neba, je bil tem radovednim domačinom predmet Oboževanja — radi so prehodili milje in malje, da ga vidijo. Hodil je na lov v džunglo in na rtoolov s tfrvojiani črnimi tovariši in 9e v vsem udeleževal njihovega čudnega življenja v tej divji zemlji. Prebrano je imel dobro, obilo eadja, zelenjave in tudi mesa, perutnine in drugih ptičev Stanoval je. v kočah, katere ta plemena dolo-eajo za samce.
Koncno pa je Hartman le uspel pregovoriti svoje prijazne goetrtelje, da mu preskrbe vse potrebno za potovanje po I morju. Dali so mu dolg in »velik čoln 2 21 imšičastimi veslači, s katerimi se je podafl na pot proti jugu, držeč se neprestano obale, otokov Qhois£nl in Santa Isabel. Veslali so le ponoči, da jih ne bi zasledil sovražnik, ter v 12 dneh prepotovali 225 milj Tako «o prispeli prav do otoka Florida, kjer je Hartman našel motorni čoln, ki ga je privedb na Tnlagi, kjer poslovil od svoja črnih tovarišev. Nato je nadaljeval svojo pot % letalom do ameriške baze na Eepiritu Santo v novih Hkb-ridih, odkoder »e je bil 67 dni prej dvignil, da izvede svojo nalogo. Samo po sebi umevno je, da so Hartmana pozdravili kot človeka, ki je vstal iz groba.
Natančna povest tega, kar se je pripetilo njegovemu letalu, prinaSamo po besedilu njegovega poročila predpostavljenemu častniku, kapitanu Frank S. Owenu, ki pripada zračnim silam in. jd bil prvi, ki ga je tza-sltaaL
(Dne L decearibra 1942 je biio letalo poslano iz (hradalcanala na Mrvidnisko in foftografiČno I tnisijo. Polet
JO odigraval brez rsakib posebnih dogod-j kov, dokler ni na svojem potu I dospel v bližino južnega konca j Otoka Bougainville, kjer so Je-I talo napadSi japonski letalci; j bilo jih je šest, a So prišli iz sjvo j je baase na kopnem v bližini j rta Friendship Razvil se je J boj, ▼ katerem sta bila dva ja-[ ponska letala nniSena.. ! Prvi je strmoglavil od zgo-
\
PEVSKIM ZBOROM
POSSBKO PRIPOROČA HO NASLEDNJE MUZI-KAUJE.
SLOVENSKE fBtt Zbirka • pantett Mala Cltlifc—i Matice V
, ClL"lB,,n Cem — ILM
Mi AlMi»-M JUGOSUOVANSUB
NARODNIH PESMI m MH* ..........................JU
SBSf NltODND PBSBtt m
«U Jtbar ....................m
Sest narodnih pesmi m
Mai ahar -..................*
tw^fi lini i mmmrnHm is Moten aoMt......»
Jwiiw^tt MLADIM	^
rafcrJ^n obtm moeoT _ m te MfianO ... -.....— J*
Moški zbori
08KAB D®V:
Baittca; OJ, mH iooH /• tor; Kub ad, tanda, dmf ttmpoJ-
d(B0
OAKAB OST:
. JlreftDo, Qntaa xaoja; Ko pdB* ca aa taje sre; 8oa; MoJ ma koml&a dva; Doblr mo pl-■emoe; Sloro; X« vpUudl* tet M
EMIL. ADAMIO:
Modra devojfea (WctoiaJilB • .Jt
Vao aoč pal petod ..........-J*
JarJeva ......................
Hodi Mleka Mm; KaJ droga> ga hočem; Zdrarlea ........M
VABILU MIRK te A. GROBM1NG: VatrlŽ; Pa gradtel ..........M
FMDO JUVAlCBCr
Zjutraj......................
Slov&aaka .............i...t.JI
PBTER JEREB: Pello rota; TAHl-^ L. IJ MIRK : Podoknlca........J»
KORKO PRBLOVBO: La enkrat to
Slava data ..................M
BR. VOLARXO: Roftnarla; JOtL PAVOlČ: Potitu plea *.«*».JS
IZ 8TARE ZALOOfi pa iaia-
mo ie naslednje pesmi, kateriw rdo szuiali cetoe t
i AmerUka <nia*i B«.	M
Oilwat I Tin—	M
Trije air ta al ibtri <CTli«liai M»> ^
1 V *»ttni«nJ gaM« itaMti m H
, S^lil*')^--- M
Dnptad, (Tntom)
4tar ta mU ~——---
I NaM hlaoal, dteclMM —---M
Oanld atofcert, Oakamar), IL _ ireaak, atMd akan -.......
SA TAMBCMCRt
NA GORENJSKEM JM FLETNO, podpouri alo-1 venskih naradaih psCnd sa tambnrioa, ilošil Mar ko Bajuk ..*.»*••••••««
SlovMiike narodne pMBri kb ttafc®1 » raftl star (BaMk)	M
[ SA crrsE: *
Poduk s* eftre. — a ataafed — 1 <*afaU*l> ---- tUi
SA KUVH: t Bwi prWeJo. — KaratoK* —— *
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Rtrrmt.	He» YflSk, K.Y.

MONDAY, JUJUE 14, 1943
Gledališče... Kinematograf ...Radio
NOVI FILM V NEWYORSKEM GLEDIŠČU
Leslie Howard in Rosamund John.
m, katere je zamislu pokojni R. J. Mitcihell. Spitfire aero-plam so največ prispevali za anago v fbitki za Anglijo.
Spitfire TSeroplani so štrli nemški blitz.
In film "Spitfire" je predstava, katere v tem času ne bi smeli nikdo opustiti. Zato si o-glejte ta zanimivi -film v Ri-voli Theatre na Broadwayu in 49. ulici.
V soboto so v Rivoli Theatre v New Yorku pričeli kazati zelo zanimivi Leslie Howardov film "Spitfire". Na prvi predstavi je bil film sprejet z o-gromnim odobravanjem. Lsto-tako se o njem pohvalno izražajo vsi vplivnejši newyorski listi. S tem je izikaaana velika čast velikemu možu in velikemu igralcu.
Film kaže velike uspeihe, ki so jih dobili Spitfire aeropla-
(Dopi&L \
—-- .
DOMOVINI V POMOČ.
Gospod urednik! — Diovolite, da uvrstim nekaj kratkih vre-j 1 tie med toliko berila o vojni, o domovini in o trpljenje naših bratov doma. Naj se sliši med • vse drugo tudi glas m Cleve-' landa in oenti ale vseh Stoven-' or v, ali pa. če zapišem: Kjer se nahaja največ Slovencev, Da 5 želim priobčit ve tega dopisa,: . je to, ker se-gre za "takojšnjo 1 pmooč domovini" smatramo za važno. Radi tega sma-1 1 tram, da (boste, kot tlko tudi > —vrpo?tf»vali. Pišeta o finanč-1 nem sitanju.o -bnovlje^ie akcije' slovenskih župnij domovini za takojšnjo j*omoč. 1 Rekel sem, da smo Jjp akcijo ' obnovili in to šele predkratkim.!
>3aj torej kot blagajnik poro-! ' cam, kako se naš sklad dviga-| svojemu cilju za $10,00. | | Denar primeroma nasrlo pri-r haja in k temsi so pripomogle vj \ prvi vrsti slovenske župnije Olevelanda. Velik del je do-'Ispel v blagajno po Rev. Bernardu Ambrožiču, kateri preje ' ma pošiljke iz i»znih krajev Amerike, prejel je celo iz Leni onta od Očetov Frančiškanov ' lepo vsoto $250. Fara sv. Ci-p rila in Mktoda iz Lorain, kjer s župniknje Rev. Milan Slaje, se j je lepo odzvala z $115.00, d očim j| je <aup<mk sam, Rev. Slaje po-|daril $100.00 m že poprej poseben prispevek. Čast nam je -.imeti tako agiln-ega predsedniška v ofieibi Rev. Milana Slaje,
-	pravijo, da 'besede mioejo, in vzgledi pa /vlečejo.
Tri clevelandske župnije: fa-i ra sv. Lovrenca, fara Marijine-ga Vnebovzetja in fara 6V. Vii-■ ad so podarile skupno do tega dneva vsoto $14215.00
*	Tudi od zunanjih far so za-
♦	čeli prihajati darovi prav tako od posameznikov in Od društev
» med tJnrgimi tudi od SŽZ za
-	$100.00. Kakor hitro se bodo
-	ljudje osvedočili žirom Ameri-
-	ke bomo kot katoličani imeli ta i sklad prvih $10,000.00 hitro na
-	rokah. •
e- Zgoraj omenjena blagajna z za manj čepa nego dveh mese-
-	oev je $2,675.69; prav lepa vsota, ki -daje upanje, da bomo v
i nekaj čajsu dosegli namenjenih . deset tisoč dolarjev, kateri «*> r donjovni ze obljubljeni za takojšnjo pomoč.
(Kakor Be vabi in priporoča, piše in navdušuje za povojno
pomoč, naj se s toliko večjo vnemo deila za takojšnjo pomoč med našim narodom, posebno še med katoličani.
Župnije naj bi organizirale grupe zaupnih ljudi, društva [naj bi ne zaostajala, posamezniki naj bi vposlali ali sodelovali z društvi in farami. Ne .pozabite da bo domovina to pomoč visoko cenila, to za to, ker! je pomoč v sili m potrebi vse. kaj drugega, nego v drugih čaJ Kih. Centrala tega zbiranja je . v Olevelandu pod nadzorstvom slovensko duhovščine z laiki in| farani združeno. Denar se na-
■	laga v slovensko Tlie North A-n>eriean Bank. I^ahko poelj-te naravnost v banko. 6131 St. i CHair Ave'., lahko na Rev. Bernard AiTKbrožič, ali na mojo
■	lenkgst v banko.
I S pogumom naprej za deset it^soč dolarjev!
Anton Grdina blagajnik. -
i RUSKI BOMBNIKI NA DELU
i
{ Ruski bombniki so proti koncu prejšnjega tedna bombardi-. raili razne kraje v okolici Ore-Ia ter posebno nemške vlake in mnnicijsfoa skladišča za nemško črto. Polnočno poročilo ruskega vrhovnega poveljstva naznanja, da je bilo prejšnji teden uničenih 498 nemških aeroplanov. V zadnjih šestih tednih je bilo u-ničenih 3319 nemških aeroplanov.
V nedeljo1 ponoči so ruski bombniki napadli Gomel, 200 tmflj jugozapadno od Orela in Brianska. V mestu je nastalo več kot 100 požarov in mnogo velikih razstrelb. Dva ruska bombnika se nista vrnila.
Rusi že nekaj tednov v svojih bojih uporablja jo vedno več aeroplanov m vojni opazovalci vidijo v tem, da se Rusija ravna po Roosevelt-Churchillo-vern načrtu, da se Nemčijo in Italijo porazi iz zraka.
Bolgarov je strah invazije
Iz Ankare, 9. junija, prihaja vest potom AP, ki pravi, da u-radni list bolgarske vojske "Narodna Otbnama" predvideva takojšnjo pomoč okupirani Grčiji s strani britanske osme armade, katere divizijo bodo ojacene z oddelki grških vojakov, pripravljeni Bližnjem , Vtzihodii za skkČaj invazije Grčije in Balkana preko Oreite.
Bolgarski vojaški list trdi, , da je že pripravljenih na na-i pad 20 zavezniških-divizij»
AMERIŠKI TOPNIČA& MED PACIFIŠKIMI DOMAČINI.
(Nadaljevanje s 3. str.i
dvoje in ves prvi del je bil v enem samem trenotku v plamenih ter je odnesel s seboj v smrt posadko od deset mož. Zadnji del, v katerem se je nahajal korporal Hartman, pa se je nagnil na stran in zadel padati v neverjetno lepem ravnovesju.
Tako se je zgodilo, da je bil Hartman ne le edini preostali neverjetnega in nepozabnega dogodljaja, temveč tudi glavna i osebnost epične drame, ki je t traja 67 dni, predno mu je , uspelo, da se zopet sestane s ) svojim oddelkom. , V trenotku, ko sta letali trčili skupaj, je Hartman izgubil zavest. Spominja se edino-; le strahotnega udarca. Ko se [ je zopet zavedel, kar je bilo na . srečo zelo hitro, je spoznal ne* . varnost v kateri se je nahajal l in odprl stolpiča, da pogleda ven.
Zadnji del letala se je biH obrnil na stran in se v lepem 1 ravnovesju spuščal doli proti
-	vodni gtadini. Oddaljenost je
-	bila še samo za skok —»zgrabil
-	je torej svoj padobran, a v i istem trenotku je tudi videl, da • zaradi svoje težke zimske letal-> ske obleke ne bo mogel upora-
-	biti jermenov za noge. Da bi i to popravil, ni imel časa in je
-	radi tega poskusil skočiti, -toda zračni pritisk ga je vrgel na-
, za j; šele pri drugem poskusi
-	mu je uspelo skočiti ven. Pre meril je razdaljo od padajoče-
ga zadnjega dela letala in, ko se mu je zdela .primerna, sprožil svoj padobran. Zopet je za ti enot ek izgubil zavest, ker so t mu brez opore na nogah prsni jermeni z vso silo stisnili koš. Skočil je bil iz višine od približno 2.000 čevljev nad vodno gladino in se spustil v morje v oddaljenosti od približno 130 jardov od obale.
' Splaval je na suho brez rešilnega pasu in ko je stopil na
obalo je s presenečenjem spoznal da je bil nevede, nekje na slojem potu od letala na obalo, sleked in odvrgel vso svojo obleko. Tak je bil ko sta ga približno pol ure pozneje pozdravila dva. črna domačina, ki sta ga bila videla, kako se je spuščal z neba; našla sta ga na obali, zamišljenega in v skrbeh, kaj storiti. V družbi teh dveh divjakov se je podal na svojo pot nazaj. _
Molitveniki
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
v krasni vezavi importi-rani iz starega kraja še pred vojno . . . Ko zaloga poide, je ne bo mogoče nadomestiti do konca vojne.
NEBESA NAS DOM
(Štev. 415) 234X4% Infev
Cena $1.—
RAJSKI GLASOVI
(Štev. 355 > 2%X3% InCev. v belem celoUdu; 3S4 strani.
Cena $1.—
Angleški:
KEY OF HEAVEN
Fino vezano; prvovrstna Izdelava: v umetnem usnju
Cena $1.—
10 *	*
I
Slovenski:
KVIŠKU SRCE '
(fttev. 415) 2Vi X3% inCev ; 224 ■tranL
Cena 75c
RAJSKI GLASOVI
(Štev. 408) 2%X4 InCe; 255 strani — VstevS Sv. Križev Pot
Cena $1.50!
Slovenic Publishing
Company 216 W. 18a St., New York 11
Visoška kronika
ROMAN — (Spisal Dr. IVAN TAVČAR.
^Illllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllll) 7 ^ItUlIUlIllIlItllBKIflilKlUlIlUlIlllIIUftl**"
Prej ko slej mi je bil oče hud zapovednik. Tako so pretekla Štiri leta. V tam času sem opazil da sem fii polagoma pri-dobival zaupanje očeta in njegovo zadovoljstvo Veiic visoki »starosti .se pa vendar ni tamanjšala njegova divjost, česar b; eieer otrok o svojem roditelju ne smel zapisati. Kadar se je napil vina, je bilo pametno, iti mu « pota, kakor se gre s pota razdraženemu živinoetu na paši. Ali resnica je, da se je prevečkrat pripetilo, da je visoški gospodar pil čez mero.
Ko se je približal 70. letu življenja, je pričel Polikarp Kballan tovori vino z Vipavskega in od drugod ter knpče-vati ž njim, ker je ljudstve v tistih dneh, ko se je bila dežela že nekoliko okrepčala od nemške vojne, rado popivalo; bilo je v vsakem seli«ču pivnic, da jih je kar ostajalo. Mnogokrat je oče od tov o ril v Vipavo — takrat smo imeli na Vi-?okem tri pare močnih in dobro rejenih tovornih konj — ter rselej privlekel nazaj mnogo posode, napolnjene z vinom..
Slišali smo, in zvedelo s* je, da stari mož ni opravil tovora, da bi se ne bil kje v vinskih goricah, spri in stepeL Govorilo se jpe celo o težkih pohabljenjih in nekolikokrat bi bil skoraj padel v roke gra^akemu glavarju Lantheriju, da se še ni o pravem času poravnal z rodbino poškodovanega ter ji za-Kžil težko odškodnino glavarju pa izdatno odkupnino. Take porarvnave so pri nas v navadi; revež, ki nima denarja, pri-, de v zapor, bogatin pa se pri grasčaku in rodbini odkupi, na kar je pravica, ki bi mora]a biti za v«ei enaka, potolažena. Dozdeva se mi, da take reči ne bi smele biti na svetu; ker so pa koristile mojemu očetu, ne bom več pisal o njih.
Ali nikdar nisem povpraševal očeta, kake dogodke je doživel na Vipavskem, in veni tudi, da bi mi ne bil o tem ničesar povedal. Bolelo me je pa. da je jemal s sabo brata Jurija, in prarv močno sem ee prestrašil, ko sem opazil, da se je fanta-lin v slabi družbi privadil vina, da ga je pil kakor t odo, ki je vendar najboljša pijača na svetu.
Tako je tekel čas od leta do leta, in živeli smo, kakor živi k net na svojem posestvu, kjer malokdaj kaj posebnega doživi.
Štelo se je leto 1690, v katerem se je šestindvajeetič ponovil god sv.. Izidorja. Dobro sem bil zrasel in tudi na duši nisem pnšal Vsaj gospod Karel Ignacij v Poljanah me je Cesto pohvalil ter me stavil za vzgled drugim mladeničem.
Neko nedeljo popoldne ko je počivala hiša in družina, mi y ukazal oče, da naj hodim ž njim..
Peljal me je na krni ,kateremu pravirno *'OsojnikM in ki leži pod gozdom nai Visokim. Ravno dsto leto so bili posekali bukve na Osojniku, štore *pal smo z ognjem pokončali, da se je napravila rodovitna njiva za rž in pšenioo, ker človek ne more živeti od bukovega litija, pač pa oedno živi od zlatega klasja.
Na tratino tik rove njive je Legel stari mož, pogiabil z roko šop trave ter ga zasukal meni, pa dejal:
"Prinefri skalo, da zavijeva hudiou rep, da se n** ponesreči kar bova imela v govjorici/'
Prinesel sem precej težak kaonen z njive in položila sva ga na zavito travo, da je bil peklenskemu satanu zasukani rep obložen,, da nama »i mogel napraviti škode in najsi bi jo bil tudi hotel.
Ker mi oče ni ukazal da bi tudi jaz legel, ni^em imel poguma, da bi legel k njemu. Sta L gem torej pred njim in sicer na mestu, odkoder se prijttno gleda na visožke naprave. Prav živo se še spominjam, kako sva ee razgovarjala in bil je to jako pomenljiv raa^ovor, ker se ma je takrat prvič odkrilo, da oče občuti težko breme svoje starosti in da je določil mene za isvojega naslednika na Visokem^ Tako-le je pričel:
"'Danes ponoči bo imela črna mavra telička! Glej, da ne zaspiš, pa tudi hlajpec in dekla ne smeta zaepati.; sam Bog vedi, da tako radi ■spite, ko je vendar sleherna noč ta-kodplga"
'Ko sem mru Obljubil, da ne bom zaspal, je globoko zastokal: 44Star sem in hiiaw. Kar som živel, sem grabil, dokler nisem pristradal te zemlje, katera je danes moja in katero tako nerad dajem iz rok."
Nisem odgovoril, on pa je še tarnal:
4'Čemu mora človek star postati! Če se je, palaš skrhal, sem ga nabrusil, in «ekalo se je ž njim, ko da bi se ne bil nikdar skrhal. Kako da se življenje ne more nabrasiti, kakor se nabrusi palaš, da bi človek živel dvesto let, posebno Če je ^Iradal in če je trpel ko žival rv jamra, samo da bi si pridobil roso. na katero bi v starosti mirno pokladal svojo glavof Bes je! V ta namen sem trpel in še celo mor--"
Vedel sem, da mi je hotv J reči, da je tudi mjoriL Ali groe-te te besede ni zgovoril do konca. Z njo bi mi tudi ne bil povedal ničesar novega, ker sem že prej elutil, da mu prelita človeška kri krati spanje v dolgih nočeh.
Ječal je:
44Prekratko je človeško življenje! To je zakrivil ta, ki sva mu zavila rep, ker je zapeljal prva človeka v pregreho. Da bi mu otekel rep, in da bi t«e še globlje pogreznii v peklensko morje!" Zaklel je v *ujcm jeziku, katerega nisem umel
Ponižno sem pripomnil, da je kletev pr«pginešna po naši sveti katoliški veri. Ošabno me je poglsxial, in že sem se bal, da se še »bol j razsrdi. In še ošabneje md je odgovoril.
''Človek, ki je služil v armadi, kateri je zapovedoval Gustavu* Adolphus, ki je bil narvzoč, ko so v nekem mestu — hudi<S naj vzame ime tega mesta, ker md'ni ostalo v spominu — ničvredni oficirji zalnxtli našega Wailensteina, kneza in voj-vodo v Friedlandu, rak človek eaim najbolje ve, kaj je greh in kaj ni greih!" Zasmejal se je: "'Sveta katoliška! Takega človeka, mlečni moj otročaj, ne boš učil, katera vera je prarva! To jaz sam vera!" in se enkrat je ponovil: "To jafc že sam vem!" Zopet je preklinjal, s pestjo pa tolkel po. tratim polog sebe.
Dragi J*zus! Tudi sedaj ni izgovoril ničesar, kar bi ne bil vedel že poprej Da ga je beseda "čveta katoliška ve-la" tako razjarila, to je pričalo, da je bila materina trditev o 'Muteranu" dobro utemeljena.
(Nadaljevanj«! prihodnjič.)
NOVA IZDAJA
Dobri Atlas
je nujno potreben
...pn ravno v
HAMMONDOVEM NOVEM*
Svetovnem Atlasu
NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM
Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaze svet, kakorten je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in
demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI ^ ftVSEBIHA ATLASA
Sestav sveta abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino. Y Wt* zbirk« je uu« popoln*. <i» j« » vsake«* •«■ prebivalstvo, glavna mesta i n £ ■HTlnJ^f'^"^	J-lirH.
kraj na zemljevidu.	Y a®"^*	(«* ixwi»-
*	kfjhn vojne), AngMko o to* je. Frandjm, New
Seznam meat in trgov_navaia^JW	tt
ime kraja, okraj, m državo, pre-vl ^Istlfnih republik. Bolgarska, Ranouka, bivalatvo in lcraj na zcmljcvidu.fcfc^^^^^^ Zastave vodilnih driav-v.po^f/H^p^J^Al^
nih barvah, vsega skupaj 56; ce-/ Iftnin* Amerika (Jn«nl drt), Afrika. Severna .	, ,	/ fv Amerlkm. Kanada. Zdrvieoe drž«Te. Mehika. O-
la vrsta naroamn barv.	vA'irrtnji Amerika In Zapadna Indija.
ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta.
NOV J LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem.
-—	SEDAJ
Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja	Jk
Ta atlas, ki aam*sebe popravlja. Ima namen	/| ■ ■ f*£>Yltf\\T
reftltt marsikatera nasprotnjote d rpraftanja,	■■■■ m^m l^C^f i/iAJ T
Id nastanejo t rasni b razgovurib. Strani «o	^m skladfctfe sveUraeta xnanja in podajajo ras-
■rttnort zemlje, prvine sončnega sestava, pokra-	.PO POSTI Jine in globoAno oceanov in js«er, dolgost naj-
daljSlb rek in prekoiwr. povrfiino pogUvltnlb	V UKAJJU — 35 CENTOV
otokov in Tt«.koet s^etornlb r>ra Tn « od^	, .............................................m
vorl na mnoga dana^ujs vpraSanJs.
- 48 VELIKIH STRANI
Naročite pri:
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York 11, N. T.