ANNALES - Ser, hist. sociol. ■ 9 ■ 1999 ■ 2 (18) izvirno znanstveno delo prejeto: 1999-06-17 UDK 72:630*174.7(497.4 lzola)"12/18' 630*174.7(497.4} DENDROKRONOLOŠKA ANALIZA CERKVE SV. MARIjE AL1ETSKE IN KOMPLEKSA HIŠE MANZIOLI V IZOLI Tom LEVANIČ Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, SI-1001 Ljubljana, Rožna dolina c. VIII/34, p.p. 2995 Katarina ČUFAR Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, SI-1001 Ljubljana, RoZna dolina c. VIII/34, p.p. 2995 Božidar CUŠTIN Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran, SI-6330 Piran, Trg bratstva 1 Daniela TOMŠIČ Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran, SI-6330 Piran, Trg bratstva 1 V Izoli smo analizirali dva objekta, cerkev sv. Marije Alietske in hišo Manzioli. Analizirali smo izvrtke, odvzete iz ostrešja cerkve, ter izvrtke in kolute, odvzete iz hiše Manzioli. Nosilna strešna konstrukcija cerkve sv. Marije Alietske je narejena iz jelovine in m bila nikoli popravljena ali predelovana, zato smo odvzeli le 20 vzorcev. Na osnovi dendrokronoloških analiz smo ugotovili, da je bila strešna konstrukcija postavljena po letu 1760. Kompleks hiše Manzioli na Manziolijevem trgu 3 in 5 ter v Smrekarjevi ulici 63 je bil mnogokrat predelovan, zato je bito potrebno najprej določiti domnevne gradbene faze. Določili smo 8 gradbenih faz in odvzeli 42 vzorcev. Najstarejši del hiše Manzioli smo datirali v obdobje med letoma 1443 in 1475. Sledila je manj pomembna gradbena faza okoli leta 1525, nato pa zopet pomembnejša po letu 1874. Rezultati dendrokronoloških analiz v cerkvi sv. Marije Alietske in v hiši Manzioli potrjujejo in dopolnjujejo spoznanja sodelavcev medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Piranu. Ključne besede: dendrokronologija, dendrokronološko datiranje, kulturna dediščina, hiša Manzioli, cerkev sv. Marije Alietske, Izola, Slovenija, slovenska jelova kronologija 1120-1995 ANALISI DENDROCRONOLOCICA DELLA CHIESA DELLA MADONNA DI ALIETO E DEL COMPLESSO DI CASA MANZIOLI AD ISOLA Ad Isola abbiamo proceduto all'esame di due edifici, la Chiesa della Madonna di Alieto e Casa Manzioli. Sonó stati analizzati campioni provenienti dalla travatura del ferio della chiesa e da Casa Manzioli. La travatura del tetto della chiesa, in legno d'abete, non é mai stata ritoccata o aggiustata. Per questo ci siamo limitad a prelevare 20 campioni. Sulla base dell'analisi dendrocronologica abbiamó stabilito che la travatura risale a dopo il 1760. II complesso di Casa Manzioli, ai numeri 3 e 5 dell'omonima piazza e al 63 di Via Smrekar, ha súbito vari rimaneggiamenti e perció si sono dovute stabilire per prima cosa le probabili fasi di costruzione. Ne sono state evidenziate otto e sono stati presi 42 campioni. La parte piú antica dell'edificio é stata datata fra il 1443 e il 1475. Segue una fase meno importante verso il 1525 e poi un altro intervento notevole dopo il 1874.! risultati delle analisi dendrocronologiche della Chiesa della Madonna di Alieto e di Casa Manzioli confermano e ampliano le cognizioni del collaboratori dell'lstituto intercomunale per la tutela del beni naturali e culturali di Pirano. Parole chiave: dendrocronologia, dalazione dendrocronologica, beni culturali, Casa Manzioli, Chiesa della Madonna di Alieto, Isola, Slovenia, cronología dell'abete in Slovenia dal 1120 al 1995 IZVLEČEK SINTESI 479 ANNALES - Ser, hist. sociol. ■ 9 ■ 1999 ■ 2 (18) Tom LEVANIČ et al.: DENOROKRONOLOŠKA ANALIZA CERKVI MARIJE ALIETSKE IN KOMPLEKSA HIŠE MANZIOLI V IZOLI, 479-488 UVOD Od Ireh obalnih mest je Izola z zgodovinskega vidika najmanj znana in najslabše raziskana (zgodovina izole povzeta po Guštin, 1999). Temu je krivo predvsem pomanjkanje podatkov, ker je bila večina izolskega arhiva kar dvakrat uničena, prvič v požaru v 16. stoletju in drugič na začetku 19. stoletja, ko je bil arhiv prodan za odpadni papir. Najstarejši materialni dokazi o poselitvi izolskega dela obale so iz rimske dobe. Po ustanovitvi Ogleja leta 182 pr. n. št. je vsa Istra postopoma prešla pod oblast rimskega imperija. Na obali, v neposredni bližini mesta Izola sta bili znani dve najdišči iz rimske dobe: Viližan ter pristanišče Simonov zaliv z vilo lustiko. Na bivšem otoku so bili pri arheoloških raziskavah na južnem delu trga Manzioli v hiši Lovisato najdeni ostanki rimske arhitekture. Najdene tegule in ostanki arhitekture segajo v čas rimske poselitve Simonovega zaliva. Arheofoške raziskave v cerkvi Marije Alietske in v Manziolijevi hiši dokazujejo, da je bil otok naseljen tudi po propadu zahodno-rimskega cesarstva leta 476, ko so se prebivalci bližnje okolice zatekli na otok pred vdori ljudstev s severa. Zaradi stalne poselitve razmeroma majhnega prostora in zaradi obširnih gradbenih posegov, zlasti konec 19. stoletja, je danes v Izoli !e malo materialnih dokazov iz zgodnjega in visokega srednjega veka. Iz tlorisa Izole se da sklepati, da se je mesto razvilo ob pristanišču in se nato postopno širilo proti severu in vzhodu. Ekonomski razcvet je Izola doživela v 15. in 16. stoletju. Iz tega časa je ohranjenih le nekaj stavb, med njimi je tudi del Manziolijeve hiše. Obdobje baroka ni bistveno poseglo v tlorisno zasnovo mesta, večinoma so preoblikovali ie fasade hiš. Tipičen primer baročne arhitekture je palača Besenghi degii Ughi, ki predstavlja vrh ohranjene baročne arhitekture v obalnih mestih. Močno je obliko mesta spremenil šele razvoj industrije konec 19. stoletja, ko so zgradili tovarno Ampeleo in kasneje še številne druge industrijske obrate. V tem času je začelo močno naraščati število prebivalstva in mesto se je začelo širiti zunaj meja bivšega otoka. Cerkev sv. Marije Alietske Cerkev sv. Marije Alietske (Tomšič, 1999) se nahaja v središču starega mestnega jedra Izole in predstavlja prostorsko dominanto tega predela. Leta 1993 se je cerkev zaradi nevzdrževanja delno porušila, zato se je istega leta pristopilo k celoviti prenovi objekta. Arhitektura cerkve sv. Marije Alietske predstavlja urbani element, ki sooblikuje entiteto mestnega jedra Izole. V zgodovini ožjega mestnega jedra Izole je imela cerkev osrednjo prostorsko vlogo med pristaniščem, Velikim trgom, Verdijevo ulico in Manziolijevim trgom ob boku občinske palače in vidnejših meščanskih hiš. Njena arhitektura je večinoma zapoznelo sledila evropskim umetnostnim tokovom, kljub vsemu pa v oblikovanju nekaterih kompozicijskih elementov predstavlja izjemo za mesto in posebnost za širše območje. Obširne raziskave so pokazale, da je bila cerkev zgrajena med 11. in 13. stoletjem ob starem mestnem pristanišču. Zgrajena je bila na nasutem morskem zemljišču. Za obdobje med 11. in 13. stoletjem so značilni zgodnje romanski slogovni elementi (enoladijska arhitektura brez apside in vidno leseno ostrešje). Cerkev sv. Marije Alietske je bila v 14. stoletju župnijska cerkev, v 15. stoletju pa so sedež župnije prenesli v cerkev sv. Mavra. Kljub temu je cerkev sv. Marije Alietske obdržala osrednjo religiozno vlogo vse do pripojitve obalnega območja Jugoslaviji. Hiša Manzioli Hiša Manzioli (Guštin, 1999) je bila zgrajena ob Malem trgu, danes Manziolijevem trgu, ki skupaj z Velikim trgom tvorita upravni, gospodarski in kulturni center mesta. Na obeh trgih so še pred nastankom Manziolijeve hiše stale mestna hiša, cerkev Marije Alietske, Eontiko, Loggia, romanske stavbe v lasti družine Ettoreo in stavbni kompleks na lokaciji Manziolijeve hiše, ki je bil že takrat v lasti družine Manzioli. Leta 1470 je družina Manzioli zgradila novo gotsko stavbo na mestu nekdanjih dveh Manziolijevih hiš. Nova gotska stavba je bila tipološko drugače zasnovana kot prejšnji romanski objekti. Zgrajena je bila vzporedno s trgom in vzhodno stranico cerkve sv. Marije Alietske. Hiša je bila večnadstropna, v pritličju pa so bili po vsej verjetnosti trgovski prostori. V sredini 16. stoletja so del objekta, ki se danes nahaja na Smrekarjevi 63, temeljito prezidalt, ohranili pa so nosilne zidove romanske stavbe. Konec 17. in v začetku 18. stoletja je največ sprememb zopet doživel del objekta na Smrekarjevi 63. Renesančna trifora v prvem nadstropju je bila zamenjana s poznorenesanč-nim oknom, kar pomeni, da je bilo verjetno tudi celotno prvo nadstropje temeljito predelano. Na osnovi delilnih načrtov se da sklepati, da je stavba na Smrekarjevi 63 postala samostojna stavba in ni bila več povezana s hišo Manzioli. Največje spremembe je Manziolijeva hiša doživela v 19. stoletju, ko so je družina Manzioli odselila v Treviso. Celoten stavbni kompleks je bil razprodan in razdeljen med več lastnikov. Hiša je doživela tudi številne nekoordinirane predelave. Porušen je bil njen južni del in na njenem mestu zgrajena trinadstropna stavba s tremi stanovanjskimi enotami. Ostanek hiše je bil razdeljen na več stanovanjskih enot, ki so nastale z nadzidavo prizidkov na dvorišču. Velika dvorana Manziolijeve hiše je bila zaradi višine razdeljena v dve nadstropji, spremenili so tudi vhode v stavbe, pritličja pa so namenili trgovinam. 480 ANNALES • Ser. hist, sociol. - 9 -1999 - 2 (18) Tom LEVANIČ m af.: DENDROKRONOLOŠKA ANA1.IZA CERKVE SV. MARIJE ALIETSKE IN KOMPLEKSA HIŠE MANZIOI.I V IZOLI, 479-488 SI. 1: Mesta odvzemov vzorcev v hiši Manziofi - črke označujejo sektorje. Fig. 1: Sampling locations in the Manziofi house - letters mark sectors. CILJI a) Ugotoviti starost strešne konstrukcije v cerkvi Marije Alietske in pripraviti temelje za nadaljnje dendro-kronološko delo v cerkvi, b) v kompleksu Manziolijeve hiše ugotoviti ali potrditi starost posameznih gradbenih faz in potrditi oziroma zavreči predpostavke arhitekov o s i d rosi/ posameznih lesenih delov objekta, c) podaljšati obstoječo slovensko jelovo kronologijo. MATERIAL IN METODA Vzorce smo jemali s posebnim dendrokronološkim svedrom za odvzem vzorcev suhega lesa dolžine 250 in 350 mm. Število vzorcev se je razlikovalo med objektoma. V Manziolijevi hiši je bilo zaradi velikosti objekta in Številnih predelav ter prezidav potrebno odvzeli 42 vzorcev. Mesta odvzemov vzorcev so vrisana na preseku Manziolijeve hiše {Slika 1). V cerkvi sv. Marije Alietske smo zaradi homogenega izgleda ostrešja odvzeli ie 20 vzorcev - po štiri na trikotno vešalo (Slika 2). Na konstrukcijskih elementih ostrešja cerkve ni bilo vidnih znakov ponovne uporabe. <^^ g H ^ H| i *................... y H — SI. 2: Shema konstrukcijskega elementa ostrešja. S črkami PL, V, H in PD so označena mesta odvzemov vzrocev. Fig. 2: Basic construction element of the church roofing. Sampling locations are marked with PL, V, H and PD. Priprava vzorcev Odvzete vzorce smo oštevilčili, mesto odvzema pa vrisali v načrt oziroma skico objekta. Pri opisu analiziranih delov lesene konstrukcije smo posebno pozornost posvetili znakom predhodne rabe in prisotnosti oziroma odsotnosti skorje ali terminalne branike. Izvrtke premera 7 mm smo v plastičnih tulcih prenesli v laboratorij na Oddelku za lesarstvo, kjer smo jih zalepili v lesene nosilce z utori, pri čemer smo pazili, da so bili izvrtki pravilno orientirani. Da bi postale prirastne plasti - branike in meje med njimi - letnice (Torelli 1990) čimbolj razločne, smo prečno površino lesa zbrusili z vibracijskim brusilnikom in brusnim papirjem. Po končanem brušenju so bili vzorci obdelani tako, da je bilo s pomočjo stereo mikroskopa mogoče razločno videti branike, letnice in strukturo lesa. Razbrali smo lahko celo posamezne celice dimenzij 25 x 25 p m in manj. Lesno-anatomske analize Determinacijo lesa smo opravili v lesno anatomskem laboratoriju Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete. Na podlagi strukture lesa, kot je razvidna s pomočjo stereo mikroskopa povečave 18-100x, smo ugotovili vrsto lesa. Determinacijo smo preverili še na tankih mikroskopskih preparatih lesa v skladu z viri (Grosser, 1977) in (Torelli, 1991). Merjenje širin branik Merjenje širin branik smo opravili v dendrokrono-loškem laboratoriju Oddelka za lesarstvo, ki razpolaga s trenutno najmodernejšo opremo za merjenje in iz-vrednotenje dendrokronoloških podatkov v Sloveniji.: Meritve so potekale na merilni mizi LINTAB, analize pa v programu TSAP (Time Series Analysis Program). 491 ANNALES - Ser, hist. sociol. ■ 9 ■ 1999 ■ 2 (18) Tom LEVANIČ eta!.: DEN D KOkKONOLOŠKA ANALIZA CERKVE SV. MARIJE AUETSKE IN KOMPLEKSA HIŠE MANZIOLIV IZOLI, 479-408 Merjenje širin branik smo začeli ob strženu in končali na periferiji. Branike smo izmerili na 0,01 mm natančno. Vsaka meritev je bila ponovljena dvakrat. Rezultate meritev širin branik smo grafično prikazali v odvisnosti od časa. Krivulje smo na ekranu sinhronizirali, to je pomaknili v sinhroni položaj, s pomočjo programa TSAP. V primeru napak smo meritve ponovili. Na ta način smo dosegli zahtevano natančnost meritev in dobili zanesljiva zaporedja širin branik za nadaljnje delo. Sinhroniziranje in datiranje Osnova za dendrokronološko datiranje je pravilno izmerjeno zaporedje širin branik, grafično prikazano v odvisnosti od časa. Grafe med seboj primerjamo - sin-hroniziramo. Sinhroniziranje opravimo vizualno in statistično. Statistični kazalniki ujemanja kronologij, ki jih uporabljamo v našem laboratoriju, so koeficient časovne skladnosti (GLK%), t-vrednost po Bailiieju in Pilc-herju (tgp) in indeks datiranja (CDI). Datiranje je sinhroniziranje kronologije vzorcev neznanega datuma z datirano referenčno krivuljo in določitev leta nastanka branik. Referenčna kronologija mora predstavljati isto lesno vrsto in mora pokrivati obdobje, v katerem je nastal les, ki ga želimo datirati. Praviloma mora biti referenčna kronologija iz iste regije kot les, ki ga datiramo. V redkih primerih lahko datiramo tudi s krivuljami iz oddaljenih regij. Podobnost na daljavo imenujemo telekonekcija. Terminalna branika in znaki predhodne rabe Pri datiranju vzorcev neznane starosti ima posebno vlogo prisotnost skorje in terminalne branike (nem. VVaidkante; an. Terminal ring, outer ring), to je zadnje branike, ki je nastala pred posekom drevesa in se je ob poseku nahajala tik pod skorjo. Dendrokronologija omogoča za vsako proučeno braniko datiranega zaporedja določiti leto, v katerem je nastala. Z določitvijo leta nastanka terminalne branike določimo leto poseka drevesa, hkrati pa to tudi pomeni, da analizirani objekt ni mogel biti zgrajen ali obnovljen pred tem letom. Prisotnost terminalne branike je zelo korsltna, vendar se pri dendrokronoloških analizah starih objektov s terminalno braniko le redkokdaj srečamo. Ponavadi iz takega ali drugačnega razloga terminalna branika manjka. Najpomembnejši razlogi za to so: 1. Analizirani tramovi so bili ostrorobi. Za ostrorobi tram potrebujemo deblo z bistveno večjim premerom in zato terminalne branike ni (primer A). 2. Terminalna branika je hkrati tudi najbolj izpostavljena branika, zato je pogosto prepredena z rovi larv različnih insektov ali razkrojena od gliv - zaradi tega se pri vrtanju zelo rada oddrobi (primer B). 3. Pred vgradnjo so s tesarkami odstranili netrajno be-Ijavo, da bi preprečili prehitro razgradnjo lesa (primer C). SI. 3: Trije najpogostejši razlogi za odsotnost termi-nalne branike: A - tram je ostrorob in je izrezan iz hloda večjega premera, B - periferija trama je prepredena z rovi larv in zaradi tega krhka - pri vrtanju se zato največkrat zdrobi, C - tram je obtesan, beijava in z njo terminalna branika pa odstranjena. Fig. 3; Three most frequent reasons for the absence of the terminal ring: A - the beam has sharp edges and was saivn from a much bigger stem, B • the periphery of the beam was attacked by the larvae; holes made by the larvae usually weaken the periphery so much that it is removed or falls a way when taking cores, C - the beam is partially woodcrafted, sapwood and termina! ring are removed. V starih objektih se je dostikrat zgodilo, da so še uporabne tramove in nosilce ponovno vgradili v objekt ali pa so kupili rabljene, a še uporabne tramove in jih vgradili v objekt. Takšni tramovi so dostikrat precej starejši od analiziranega objekta in nas lahko zavedejo pri določitvi dejanske starosti objekta. Tramovi, ki so bili ponovno uporabljeni, imajo ponavadi jasno vidne znake predhodne rabe - luknje, utore ipd. (Slika 4), vendar le-ti v obstoječi konstrukciji nimajo nobene vloge, Pravilna identifikacija takšnih znakov nam omogoča pravilno datiranje objekta, zato je pred odvzemom vzorca za dendrokronološko datiranje potrebno vsak analizirani tram natančno pregledati in zabeležiti prisotnost znakov predhodne rabe. V primeru cerkve Marije Alietske znakov predhodne rabe na tramovih strešne 482 ANNALES • Ser. hist, sociol. 9 1999 • 2 (1fi) Tern l EVAM! C el al..- DE NORO KRONOLOŠKA ANALIZA CERKVE SV. MARIJE ALIETSKE IN KOMPLEKSA HIŠE MAMZIOLI V IZOLI, 479-188 konstrukcije nismo našli. V hiši Manzioli pa smo na zgornji strani nosilcev stropa opazili utore za letvice, kar je pomenilo, da so bili stropniki prineseni od drugod ali pa so jim spemenili namembnost. SI. 4: Štirje najbolj tipični znaki predhodne rabe lesa. A, B - tesarski utori, C, D - zasek, E - luknja za lesen že-belj. Fig. 4: Four typical signs of re-use: A, B, C, D - different types of notches, E - holes for wooden nails. Rezultati datiranja A. Cerkev sv. Marije Alietske Lesno anatomska analiza strešne konstrukcije cerkve sv. Marije Alietske je pokazala, da so bili vsi analizirani tramovi iz jelovine. Preglednica 1: Medsebojno ujemanje kronologij za po-samezne elemente in ujemanje posameznih kronologij s kronologijo ostrešja MAL-900. Tab. 1: Results of cross-dating of the construction elements of the roof. Statistical values between final chronology MAL-900 and partial chronologies MAL-1 to MAL-5 are also presented. MAL 1-5 pomeni kronologijo elementa I, 2, 3, 4 in 5 ter njihove medsebojne vrednosti. Datiranje ostrešja je potekalo tako, da smo najprej sinhronizirali vzorce posameznih trikotnih vešal, nato pa smo povprečja za posamezen konstrukcijski element primerjali med seboj (Preglednica 1). Za sinhroniziranje smo uporabili tri statistične parametre - t vrednost po Baillie-Pilcherju (Baillie, Pilcher, 1973), koeficient časovne skladnosti - CLK% (Eckstein, Bauch, 1969) in indeks navzkrižnega datiranja, ki je kombinacija t vrednosti in koeficienta časovne skladnosti. Poleg tega se pri sinhroniziranju naslonimo tudi na vizualno podobnost primerjanih kronologij. Če vsi statistični in vizualni kriteriji ustrezajo, potem lahko z veliko gotovostjo trdimo, da je kronologija pravilno sinhronizirana. Na grafu 1 so prikazani posamezni vzorci ostrešja cerkve v sinhroni in datirani legi, na grafu 2 pa kronologije za posamezno trikotno vešalo ter kronologija celotnega ostrešja v datirani legi. - T .......T I I .......... ............... MALiPU _..........J ' ' ' MAI-1V1 ...... [ V 1700 1720 1740 1/60 1760 1SOO Leto Graf 2: Umestitev povprečnih kronologij za posamezno trikotno vešalo (MAL 1-5) v čas. Na spodnjem delu grafa je prikazana datirana kronologija MAL-900. Graph 2: Partial chronologies MAL-1 to MAL-5 together with the final chronology MAL-900 in time. Parameter MAL-1 MAI-7 MAI-3 MAI-4 MAI.S MAL-1 too GLK% - COI - MAL-2 t|>D 4,5 GLK% 63,3 - CD t 31 - MAL-3 t(>.n 0,8 - GLK% S3,<) 54.7 - CD! 3 10 - MAL-4 too 2,6 4,1 0,7 _ CLK% 61.7 66,0 51,8 - CDI 26 65 1 - MAL-5 to D 5,5 7,6 0,9 2,4 - GLK% 71,0 85,0 46,3 66,0 - CDI 109 283 0 42 - Kronologija ostrešja MAL-900 tup 9,1 14,7 6,9 6,9 11,2 CLk'% 81,1 81,6 66,3 72,0 80.2 CDI 232 463 121 149 360 483 ANNALES - Ser, hist. sociol. ■ 9 ■ 1999 ■ 2 (18) Tom LEVANSČ rt ai.r DENDROKRONOLOŠKA ANALIZA CERKVE SV. MARIJE AUETSKt iN KOMPLEKSA HIŠE MANZIOLI V IZOLI, -i79-405 Preglednica 2: Datiran je kronologije MAL-900 s slovensko jelovo kronologijo ABI-9001 in z južno nemško jelovo kronologijo HOH-93. Tab. 2: Results of dating chronology MAL-900 with Slovene silver fir chronology ABI-9001 and South German silver fir chronology HOH-93. V preglednici 2 so prikazani statistični parametri datiranja kronologije MAL-900. Kronologija MAL-900 se bolje ujema s slovensko jelovo kronologijo ABI-9001 (Levanič, Čufar, 1997) kot z južno nemško kronologijo laboratorija iz Hohenheima (Friedrich, Spurk, osebna komunikacija). Razlike so še posebej opazne pri indeksu navzkrižnega datiranja. To pomeni, da je slovenska jelova kronologija bolj primerna za datiranje objektov v Sloveniji kot nemška in je zato potrebno nadaljevati s sestavljanjem slovenske jelove kronologije. Zelo pomembno pa je, da smo z dvema neodvisnima jelovima kronologijama datirali kronologijo MAL-900 v isto obdobje in s tem potrdili pravilnost datiranja. B. Hiša Manzioli Celoten kompleks Manziolijeve hiše se nahaja na treh hišnih številkah - Manziolijev trg 3 in 5 ter Smre-karjeva ulica 63. tz različnih delov hiše smo odvzeli 42 izvrtkov. Vzorčili smo stropove v različnih nadstropjih, strešno konstrukcijo in lesene preklade nad okenskimi odprtinami. Zaradi lažjega dela smo hišo razdelili v sektorje in jih označili s črkami od A do G - njihov opis je podan v preglednici 3. Vzorci so bili odvzeti na enak način kot v cerkvi sv. Marije Alietske, material pa je bil veliko slabše ohranjen kot v cerkvi Marije Alietske. Objekt Manziolijeve hiše ima pestro zgodovino. Sprva zelo imenitno in bogato opremljeno stavbo so v preteklih stoletjih večkrat predelali, zato je bil glavni problem določiti starost posameznih delov hiše. Od lesnih vrst je prevladovala jelovina, nekaj je bilo smrekovine, v lesenih okenskih prekladah pa smo našli brestovi no. Posamezne sektorje hiše smo datirali takole: Preglednica 4: Da tacija posameznih sektorjev Manziolijeve hiše. Tab. 4: Results ofdating for each sector in the Manzioli house. Statistični kazalci ujemanja Sektor NI bilo vgrajeno pred letom ' fnp CLK% CDI A 152 5 2,6 61 58 8 1840 3,4 64 87 C 1443 4,6 67 173 CI 1461 66 161 D 14/5 2,4 64 82 £ 1447 3,2 61 84 F 1874 3,4 72 176 G 1516 5,7 73 265 * pomeni, da je bil les lahko vgrajen samo po tem datumu. Prave starosti v večini primerov na moremo ugotoviti, ker so bili tramovi obtesani in terminalne branike pod skorjo manjkajo (glej opis v materialu in metodi). Parameter MAL-900 ABI-9001* {BP GLK% CDI Obdobje 4,2 69 254 1624-1 760 HOH-93** (BP GLK% CDI Obdobje 3,7 68 146 1624-1 760 * ABI-9001 slovenska jelova kronologija ** HOH-93 južna nemška jelova kronologija Preglednica 3: Opis vzorčnih enot - sektorjev s Številom odvzetih vzorcev v hiši Manzioli„ Tab. Description of the sample units - sectors with the number of taken samples in the Manzioli house. Sektor Opis Število vzorcev A Strop I. nadstropja, Manziolijev trg 3 5 B Strop II. nadstropja, Manziolijev trg 3 3 C Strop medprostora višine cca. 1,5 m, Manziolijev trg 5. Prvotno je bil to originalen strop veliko višjega prostora. Strop lokacije F ga je po višini razdelil na pol. 6 C1 Menjalnik nekdanjega stopnišča v medprostoru C, Manziolijev trg 5 4 D Strop III. nadstropja in nekaj nosilnih tramov ostrešja, Manziolijev trg 3 6 E Strop II. nadstropja, Manziolijev trg 5 5 F Mlajši, sekundarni strop medprostora - mezanina , Manziolijev trg 5 5 C Nosilci stropa večje dvorane v i. nadstropju, Smrekarjeva 63 8 484 ANNALES - Ser, hist. sociol. ■ 9 ■ 1999 ■ 2 (18) Tom LEVANIČ et ii.: DENDROKRONOlOŠKA ANALIZA CERKVE SV: MAR!IE AIIET5KE IN KOMPLEKSA HIŠE MANZIOLI V IZOI.I. 4 79-488 I 3MŽ0(HAB1 • 3MZ80ŽP1--- m? I MZ003AB !■ } sjIMIM A gggfiTOM iWiUMda I6ŽŠM052PI l'63SM004AI swrnrn 3MZ0D MZ iiMMAl; _____3MZ008AB 1300 1400 1500 1G00 Leto 1700 18DQ 1000 Graf 3: Časovna razporeditev datiranih vzorcev za celotno hišo Manzioli. Na grafu so upoštevani samo datiran/ vzorci. Graph 3: Time distribution of all dated tree-ring series in the Manzioli house. Only dated samples were taken into consideration on the graph. 1300 1400 1500 1600 Leto 1700 1600 19C0 Graf 4: Časovna razporeditev jehvih kronologij za posamezne sektorje hiše Manzioli, Graph 4: Time distribution of chronologies for each investigated sector in the Manzioli house. Za datiranje smo uporabili južno nemško jelovo kronologijo laboratorija iz Hohenheima (Friedrich, Spurk, osebna komunikacija) in slovensko dinarsko jelovo kronologijo (Levanič, Čufar, 1997). Nizke vrednosti statističnih kazalcev v preglednici 4 so predvsem posledica relativno kratkih časovnih vrst, ki močno vplivajo na vrednosti statističnih parametrov. Vizualno ujemanje kronologij pa je bilo precej boljše kot statistično. Nekaj vzorcev nismo uspeli datirati. Razlogi za to so bili v večini primerov premajhno število branik (pod 30) ali izrazite posebnosti v rasti. Od 42 vzorcev se jih 17 % nikakor ni dalo datirati. 485 ANNALES Ser. hist, socio!. -9-1999-2 (18) Tom LEVANIČ « a!,: DENDROKRONOLOŠKA ANALIZA CERKVE SV: MARIJE ALIETSKE IN KOMPLEKSA HIŠE MANZIOLI V IZOLI, -173-18B Preglednica 5: Stnhroniziranje kronologij sektorjev z južno nemško jelovo kronologijo. Tab. 5: Sinchronisation of the sectors of the Manzioli house with Southgerman chronlogy HOH-93. Sektor Parameter HOH-93 Opombe A 3M2915 Aßt W 2,6 GLK% 61 CD! 58 Obdobje 1337-1525 B 3MZ904ABI ČRP 3,4 CLK% 64 CD I 87 Obdobje 175M34Û C 3MZ907ABI lRP ..... 4,6 Datirano z inter no kronologijo C1 GLK% 67 CD! 173 Obdobje 1318-1443 C1 3MZ908ABI lRP 4,8 CLK% 66 CD! 16! Obdobje 1366-1461 0 3MZ916 AB! tRP 2,4 CLK% 64 CDI 82 Obdobje 1398-14 75 E 5MZ914A01 lRP 3,2 GLK% 61 CDi 84 Obdobje 1312-1447 F 5MZ910ABI 'rp 3,4 GLK% 72 CDi 174 Obdobje 1832-1874 G 63SM902ABI