TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino^ industrijo In obrt.
naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
Leto XIV.	Telefon	št.	2552.	Ljubljana,	v	torek,	1.	septembra	1931.	Telefon	št.	2552.	Štev.	99.
Svečana otvoritev jesenskega velesejma ob navzočnosti Nj. Vel. kraljice Marije.
Ob najlepšem vremenu in navzočnosti zastopnikov oblastev in uradov, najrazličnejših predstavnikov naših gospodarskih in kulturnih korporacij in organizacij ter številnih gostov iz cele kraljevine je bil v soboto dopoldne otvorjen jesenski veliki semenj. Vest o prihodu Nj. Vel. kraljice Marije, pa tudi prireditev sama, ki je v resnici izborno uspela in prekoračila vsako naše pričakovanje, je privabila na sejmski prostor že kmalu po pol 10. uri veliko množico povabljencev. Oblastva in uradi po svojih predstojnikih, občine po svojih županih, organizacije in ustanove po svojih funkcionarjih, vse je bilo zastopano pred velesejmskim uradom v svečanem razpoloženju, pričakujoč prihoda Nj. Vel. kraljice.
Točno ob 10. uri je privozil ob burnem vzklikanju ogromne množice, ki se je zbrala že pred velesejmskim prostorom, dvorni avto z Nj. Vel. kraljico in dvorno damo g. Šverljugovo. Malo pred prihodom Nj. Vel. kraljice se je pripeljal na velesejem adjutant g. podpolkovnik Pogačnik . in ordo-nančni častnik g. kapitan Stropnik.
Predsednik velesejma g. Fra» Bonač je vročil kraljici krasen šopek cvetlic. Ko je godba odigrala državno himno, je predsednik g. Bonač pozdravil Nj. Vel. kraljico z naslednjimi besedami:
»Vaše Veličanstvo!
Prisrčna radost in sreča nas navdajata, da je blagovolilo Vaše Veličanstvo počastiti našo letošnjo jesensko izložbo s svojo prisotnostjo. Vaša navzočnost daje otvoritvi naše izložbe poseben sijaj in zato prosim Vaše Veličanstvo, da sprejme v imenu predsedstva Ljubljanskega velesejma našo globoko zalivalo za to izredno odlikovanje naše prireditve. Izrekam Vašemu Veličanstvu iskreno najudanej-so dobrodošlico z željo, da najde naša prireditev najvišje priznanje.
Naša letošnja jesenska prireditev je kulturno-gospodarskega značaja in stremi za tem, da predoči najširši javnosti prirodne krasote naših krajev, da jo upozna z delom organizacij in institucij, ki pospešujejo tujski promet in gospodarski napredek.
Našim odličnim strokovnjakom, katerih požrtvovalnim sodelovanjem je bila organizirana letošnja razstava, je v izredno zadoščenje, da prisostvuje otvoritv^ naše prireditve Vaše Veličanstvo, m zavest, da posveča naš presvitli vladar, viteški kralj Aleksander svojo neumorno skrb in vse delo kulturnemu, gospodarskemu in socijalnemu napredku naše ljubljene domovine.
Bog živi Vaše Veličanstvo, Bog živi našega vzvišenega pokrovitelja, Njegovo Veličanstvo kralja Aleksandra, Bog živi naš presvitli kraljevski dom!«
Zaorili so ponovno burni živio-kli-ci Nj. Vel. kraljici, kralju in kraljevskemu domu.
Nato je pozdravil Nj. Vel. kraljico g. ban dr. Drago Marušič prav prisrčno, poudarjajoč v svojem govoru gospodarski in kulturni pomen letošnje prireditve. Z razstavo hočemo, je po-vdaril g. ban, pokazati vso spoštljivost in ljubezen do Nj. Vel. kralja, kraljice in vsega kraljevskega doma. Ob
koncu je prosil kraljico, da ji dovoli predstaviti funkcijonarje velesejma in razstavnega odbora.
Ob spremstvu g. bana, predsednika velesejma g. Bonača, predsednika razstavnega odbora dr. Marna in drugih odličnih predstavnikov, si je Nj. Vel. kraljica, po formalni otvoritvi, ogledala vse važnejše oddelke letošnje prireditve. Zanimala se je za vsako podrobnost, bila je vidno zadovoljna.
Okoli pol 12. je bila Nj. Vel. kraljica zopet pred velesejmskim uradom, kjer se je ob zvokih državne himne vpisala v zlato knjigo velesejma. Predsednik g. Bonač se je nato s prisrčnimi besedami zahvalil kraljici za izredno čast, katero je izkazala letošnji velesejmski prireditvi s tem, da je blagovolila prisostvovati otvoritvi. S tem je pokazala svoje visoko zanimanje za naše kulturno in gospodarsko stremljenje. Nj. Vel. je s svojim visokim posetom pokazala veliko zanimanje vsega kraljevskega doma za-naš velesejm, kar vzbuja največje veselje in nade v še lepšo bodočnost.
Viharno pozdravljena od navzoče množice je Nj. Vel. kraljica stopila v avto ter se odpeljala na Bled.
* * *
OGROMEN OBISK VELESEJMA.
Kakor je letošnja prireditev prekoračila vsako naše pričakovanje, tako je bil tudi obisk te prireditve že prve tri dni naravnost ogromen. V nedeljo dopoldne je bil naval na sejmske blagajne tako močan,, da je zmanjkalo listkov. Ako vpoštevamo, da je bila prireditev jedva otvorjena in da so bili to trije zadnji dnevi v mesecu , potem pač smemo pričakovati, da bo zadnje dni, zlasti v nedeljo in na praznik v sredo obisk tak, kakor ga še nismo videli. Toda ni čuda, da je zanimanje za letošnjo prireditev tako živahno, saj je prireditev tako raznolika, da nudi prav vsakemu nekaj zanimivosti. Razstava naših mest, tujskoprometna razstava, obrtna in industrijska razstava, izložba novodobnega gospodinjstva, higijenska razstava i. t. d. vse je organizirano tako marljivo, s tako ljubeznijo, da je razgled po posameznih paviljonih za vsakega pravi užitek. Slovenska mesta so razstavila predmete in dragocenosti, o katerih nima večina meščanov dotičnih mest najbrže niti pojma. Letošnja razstava je nudila prvič priliko, da se to pokaže. Je to v resnici prava tekma naših mest.
Vsem, ki si hočejo temeljito ogledati znamenitosti letošnje prireditve, priporočamo, da store to že med tednom, ker bo zadnje dni, zlasti v nedeljo, ponedeljek in torek v zvezi s kraljevimi dnevi naval prav gotovo tako ogromen, da bo prehod skozi paviljone in dostop do posameznih izložb zelo težak!
OBRESTNA MERA V ROMUNIJI ZNIŽANA.
Romunski sindikat velebank je sklenil znižanje obrestne mere na 5% za vloge a vista in na 5'5°/o na vloge za vsaj tro-mesečno odpoved. Bukareštanske vele-banke imajo pripravljene za vsak slučaj velike zaloge gotovine in deviz. Romunska Narodna banka pa je izdala tudi posebne bone za banke, ki deponirajo pri nji gotovino in devize. Ti boni se glase na 60 dni ter se obrestujejo s 6%. V slučaju potrebe banke lahko diskon-tirajo te bone pri Narodni banki po 1%.
METLIŠKI IN CRNOMELJSKI SREZ PRIKLJUČENA DRAVSKI, ČABARSKI SREZ PA SAVSKI BANOVINI.
Nj. Vel. kralj je podpisal 28. t. m. na Bledu zakon o izpremembi in dopolnitvi zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna področja.
S tem zakonom so popravljene meje nekaterih banovin po izraženih in upravičenih željah posameznih krajev, ki so bile v skladu z gospodarskimi interesi in s potrebami čim lažjega prometa med kraji dotičnih banovin.
Glavne izpremembe so:
Zupanjski, vukovarski in vinkovški srez so združeni v savsko banovino, mitroviški in šidski srez sta priključena dunavski banovini,
srez Črnomelj in Metlika pripadata k dravski banovini, srez Čabar pa je združen s savsko banovino;
sreza moraviški in travniški sta združena z drinsko banovino;
srez stolački in otok Korčula pripadeta primorski banovini;
djakovški, podrimski in drveniški srez pripadejo k zetski banovini.
Razen tega so združene še nekatere občine s tistimi banovinami, s katerimi so v tesnejši geografski zvezi.
* * *
OBVEZNICE STABILIZACIJSKEGA POSOJILA.
Državna hipotekarna banka objavlja podpisnikom sedemodstotnega stabilizacijskega posojila v zlatu, da so prispele obveznice ter da bodo v toku tega tedna razdeljene vsem poverjenikom • in bančnim zavodom, ki so prevzeli podpise. Podpisniki se morejo od 7. septembra dalje obrniti na bančne zavode, ozir poverjenike, kjer so izvršili podpis, v svrho zamenjave začasnih obveznic za definitivne. %
* * *
OGROMNE VSOTE ANGLEŠKEGA KAPITALA V INOZEMSTVU.
Kakor poroča londonski »Economist« so plasirane dolgoročno sledeče vsote angleškega kapitala v inozemstvu: v Indiji in angleških dominjonih minimalnih 1.918 miljjonov funtov, v Ameriki, Argentiniji in Južni Ameriki 839 milj. v Evropi 382 milijonov in v drugih delih svetai 252 milijonov funtov sterlin-&ov. Treba pa je pomisliti, da je večji del teh vrednot nabavljeno pod tečajem, ki je znatno višji od nominale. Razlika med današnjo tečajno vrednostjo in nominalno znaša 300 milijonov funtov, izguba pa kakih 600 milijonov funtov.
* * -*
nemška mesta so prezadolžena.
Predsednik Zveze nemških mest pravi v svojem poročilu, da imajo nemška mesta z več kot 25.000 prebivalci v 1. 1931. deficit 15 milijard in 400 milijonov Din. K teinu je treba še dodati kratkoročna posojila 45 velikih mest Nemčije v iznosu 14 milijard Din. Vzroki za tako prezadolženje so različni: neke občine so investirale velike vsote v industrijska podjetja, ki so sedaj nerentabilna; tej prezadolženosti pa gotovo največ pripomore določba, da morajo občine prispevati za brezposelne. Tako so znašali ti prispevki v razdobju od 31. marca 1929. do 1. aprila 1931. 8 milijard 800 milijonov Din.
Na drugi strani pa občine izdajajo velikanske vsote za svoje uradništvo, ki je ponekod kneževsko plačano. Tako znašajo n. pr. dohodki županov v nemških velemestih letno okroglo 1 milijon Din.
Regresna povračila za bolniške stroške zavarovanih obrtniških in trgovskih vajencev.
Zbornica za TOI v Ljubljani je opozorila Središnji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu na pretirane zahteve Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani v primerih regresnih povračil za bolniške stroške zavarovanih vajencev. Zaračunavanje pri regresnih zahtevah ni v skladu z dejanskimi izdatki, ki jih ima Okrožni urad v konkretnih primerih, niti je tako postopanje po mnenju zbornice v skladu z in-tencijami zakona samega.
Zakon o zavarovanju delavcev določa v § 11, da mora delodajalec, ki v določenem roku ne predloži prijave ali predloži neresnično prijavo, plačati uradu za zavarovanje delavcev prispevke, ki •o dospeli od dne, ko je nameščenec nastopil obrat do dne, ko se dejansko predloži prijava, pravtako tudi denarne podpore in zdravilne stroške ter škodo,, ki se je povzročila in stroške postopka.
Okrožni urad zaračunava pa v regresnih slučajih po gori navedenem §u stroške za lečenje z Din 12 za vsak bolezenski dan. Pri daljšem bolovanju se zgodi, da mora delodajalec za stroške lečenja povrniti uradu mnogo več, kakor pa, če bi se član leoil zasebno v privatni zdravniški negi. Tako zaračuna na primer Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani pri vajencu, ki je bil bolan od 15. aprila 1931. do 21. julija 1931. in je prejel skupno na hranarini Din 392, za stroške lečenja Din 1.176. Ako bi se ta vajenec enkrat na teden podal v zasebno ordinacijo, bi ga to z zdravili vred stalo prav gotovo največ Din 780.
Namen določila § 11. zakona o zavarovanju delavcev je evidentno le to, da Plača delodajalec, ki je kršil določbe § 10. zakona samo efektivne stroške za lečenje nepravilno prijavljenega člana, ne da bi dal zakon okrožnemu uradu s predmetnim določilom tudi pravico, da dela z regresi posebne dobičke. Po gori navedenem primeru so efektivni stroški za lečenje vajenca mnogo nižji kot znaša regresno povračilo in je taka obremenitev delodajalca po zakonu neutemeljena in krivična ter more že itak obstoječe nerazpoložen je proti socijalniin ustanovam samo še povečati.
Ker so bili izdani predpisi o regresnih stroških od Središnjega urada v Zagrebu, prosimo zbornico v svoji predstavki, da se nujno izdajo okrožnim uradom primerna navodila, da se že itak težka bremena regresov ublažijo na ta način, da bi se za lečenje računalo le efektivne stroške, oziroma, ako se to določi pavšalno, naj bi se računalo največ Din 6 za vsak bolezenski dan.
Že ankete, ki so se vršile ob priliki priprav za revizijo zakona o zavarovanju delavcev, so bile soglasne s tem, da so določila § 11. preveč rigorozna. Zato ni utemeljeno, ako se ta stroga določila v praksi še poostrijo tako, da povzročajo baš najmanjšim in od krize najbolj prizadetim obratom bremena, ki morejo v konkretnih primerih resno ogrožati obstoj celega obrata.
Prepričani smo, da bo Središnji urad zbornični predstavki ugodil in da izda čimprej potrebna navodila Okrožnemu uradu v Ljubljani, po katerih se gornja neutemeljena praksa ublaži in spravi v sklad z duhom samega zakona o zavarovanju delavcev.
Trošarinski in taksni dohodi.
Finančno ministrstvo, oddelek za davke je izdelalo primerjalni pregled vseli vplačanih državnih trošarili za julij 1. 1931. Tako je bilo ‘plačanih':
Za mesec julij 1931 je bilo plačane 57,991.041-73 Din trošarine, medtem ko je bilo v budžetu predvidenih za isti mesec 66,916.666-66 Din; pačanih je bilo torej manje 8,925.624-93 Din. V juliju 1930 je bilo plačanih 76,672.588-13 Din trošarin, razlika z letošnjim letom v istem mesecu znaša torej 18 milijonov 681.546-40 Din manj.
V prvih 4 mesecih letošnjega budžetnega leta smo plavali skupno 245 milijonov 715.350-04 Din trošarin, predvidenih je bilo za isto dobo 267 milijonov
666.666-64 Din, plačanih je bilo torej manj 21,951.316-66 Din. V istih 4 mesecih budžetnega leta 1930/31 je bilo plačanih 273,780.472-91 Din tako, da znaša •razlika v primeri z budžetnim letom 1931/32 28,065.122-87 Din.
Skupna vsota vplačanih občih taks v juliju 1931 znaša 77,501.678-62 Din? na-prain v budžetu predvidenih 7Š milijonov 458.333-33 Din, lani je bilo v istem mesecu plačanih 81,912.657-13 Din občili taks.
Vozarinskih taks je bilo plačanih v mesecu juliju 1931 25,554.154-67 Din, ‘haprain v budžetu predvidenih 25 milijonov 308.333-33 Din. Lani v istem mesecu je bilo plačanih 25,613.042-49 Din.
Občih in vozarinskih taks je bilo v mesecu juliju tega leta plačanih skupno
103.055.833-28 Din, medtem ko jih je bilo v budžetu predvidenih 103 milijone
766.666-66, plačanih je bilo torej manj
710.833-38 Din.
Občih in trošarinskih taks je bilo plačanih v juliju 1931 107,525.699-92 Din
tako, da znaša razlika za isti mesec 1. M 4,469.866-34 t)in. .
V štirih mesecih budžethega leta 1931/32 je bilo plačanih občili 'taks 291 milijonov 369.763-99 Dirt, v budžetu pa je bilo predvidenih 313,833.333 Din, v istem razdobju budžetnega leta 1930/31 je znašal skupen dohodek teli vplačil 307,986.439-99 Din.
Skupno je bilo vplačanih vseh vozarinskih taks v 4 mesecih 1931/32 budžetnega leta 102,303.443-04 Din, naprain v budžetu predvidenih 101,233.333-32 Din. V štirih mesecih budžetnega leta 1930/31 je bilo plačanih vozarinskih taks za 102,340.573-44 Din.
Občih in vozarinskih taks je bilo plačanih v prvih 4 mesecih budžetnega leta 1931/32 393,673.207-03 Din, napram v budžetu predvidenih 415,066.666-64 Din. Z ozirom na to je bilo manj plačanih 21,353.459-61 Din.
V štirih mesecih 1930-31 leta je bilo plačanih občih in vozarinskih taks v skupnem iznosu Din 410,327.013-43, razliko torej znaša 16,653.806-40 Din.
Priporoča se
Gregorc & Ko.
Ljubljana
Veletrgovina Špecerijskega in Lolonijalnega blaga, tajnega žganja in špirita.
Telelon 22-46 Brzojavi: Gregorc
Zahtevajte špocijalno ponudbe!
Znižanje poljedelske produkcije v Argentini.
Po natančnih podatkih argentinskega poljedelskega ministrstva je zmanjšanje z žitom obdelane zemlje letos v primeri z lanskim letom znatno večje, kot se je prvotno mislilo. Zmanjšanje znaša v celoti namreč okroglo 1 in pol milijona hektarja, pri tem odpade samo na pše-rtic6 1 in četrt milijona hektarjev, kar predstavlja eno petriajstino lansko leto s pšenico obdelane zemlje. Z ozirom na posamezne vrste žita znaša obdelana površina za pšenico 6-9 milijonov hektarjev, za laneno seme 3‘3, za oves 1‘4, ječmen 0-6 in rž 0-5 milijonov hektarjev. Neznatno povečanje obdelane zemlje opažamo samo pri kulturi laneiiih semen, iki predstavljajo edini argentinski produkt, čigar cene šo še kolikor toliko zadovoljive. Kako velika je površina, ki
je obdelana s koruzo, še ni zrtano, toda jasno je že sedaj, da bo radi ogromne nadprodukcije v letošnjem letu tudi morala biti znatno zmanjšana.
Poleg gori navedenih podatkov je treba še upoštevati, da v mnogih pokrajinah Argentine veliko žita radi katastrofalnega padca cen sploh niso požeti ampak so ga dali živini za pašo.
Malinovec
pristen, naraven, na malo in veliko prodaja lekarna
Dr. G. Piccoli
Ljubljana, Dunajska c. 6
Milijardni kredit Angliji.
Francosko-angleška kreditna pogajanja so se pretečeni petek proti večeru ugodno zaključila. Natančne onodalitete tega dogovora bodo šele enkrat pozneje objavljene. Po dosedanjih oficijelnih poročilih gre za 80 milijonov funtov posojila, katerega polovico, torej 200 milijonov dolarjev bo dala Amerika in drugo polovico pa Francija. (Obrestna mera bo znašala 4'25 odstotka. Ta ame-riško-francoski kredit, ki znaša v našem denarju okroglo 22 milijard dinarjev, bo po mnenju finančnih strokovnjakov docela zadostoval, da bo angleška valuta v vsakem slučaju stabilna. Važnost je polagati na to, da ne gre tu za posojilo, ampak za nekak pomožni kredit, ki se ga Anglija lahko posluži v tbliko, v ko-
Mednarddni kartel cinka.
Ustanovitev odborov za izvedbo pogodbenih določil.
Brezposelnost tudi v Švici.
likor bo to smatrala za potrebno. In samo v tej izmeri, namreč kolikor bo to patf Anglija res od tega kredita uporabila, bo plačala tudi obresti, ki so kot rečeno dogovorjene na 4 in Vi odstotka. Za dodelitev kredita se bo na predlog poročil iz Pariza plačala provizija 2 in tričetrt odstotka.
V Angliji se nadejajo, da bo novi kredit imel ugodne posledice za angleški denarni trg zlasti radi tega, ker bo dotok privatnega kapitala močnejši. S tem v zvezi !bo pa tudi denar cenejši. Pripravljenost Francije In Amerike, da se pomaga iz stiske Angliji, ki se danes nahaja v zelo težki situaciji, bo vplivala pomirjevalno in oživljajoče tudi na mednarodne prilike sploh.
Pogodba o karteliranju internacionalne industrije cinka je bila te dni ratificirana in je stopila v veljavo retroaktivno od 1. avgusta 1931 naprej. Izvedba določil pogodbe je poverjena v glavnem dvema odboroma, ki sta bila baš v to svrho ustanovljena. Takozvani glavni odbor nadzira in določa potrebne ukrepe predvsem kar tiče produkcijske politike, med tem ko se drugi odbor peča pred vsem s statističnimi podatki in z izvedbo produkcijske omejitve. V glavnem odboru sedi en Nemec, en Francoz, en Belgijec, en Kanadec in en Poljak. Prodajo cinkovih zalog regulira glavni odbor. Podjetja, ki so h kartelu pristo-
pila, imajo letno produkcijsko kapaciteto 113 milijonov ton in predstavljajo s tem 97 odstotkov svetovne produkcije cinka. Zaloge so se v začetku druge polovice leta 1931 zmanjšale za 23.000 ton in znašajo sedaj še okrog 200.000 ton.
Do omenjenega kartela je prišlo predvsem zato, ker so cene cinku precej padle. V zvezi s splošnim padcem kovin je tudi cena surovemu cinku padla za promptno blago na 12 funtov glasom tečaja. Kartel pa hoče doseči stabilizacijo kurza na 14 do 15 funtov šterlingov za fooo.
D očim je stala Švica glasom statističnega Mesečnika »Socletž dVs Natiobs ftulletin inensuel de ŠtatistitjVie, Gene-vfe« glede brezposelnosti v letu 1$30 na 19. itnestu med državami, glede katerih obstoji tozadevna statistika, in sicer s približno 8000 ljudmi (pred .Jugosjavijo, ki izkazuje za Isto leto 7000 brezposelnih), so poročila iz Švice za prvo polovico meseca avgusta t. 1. že precej drugačna. Pred vsem se je pokazalo nazadovanje zaposlenja v švicarski urarski industriji, zaradi nazadovanja eksporta ur in vsled tega prisilno pojemanje produkcije v tej panogi, v kateri zavzema Švica že od 16. stoletja prvo mesto, (druge dežele industrije ur so: Anglija, Nemčija, Francija, Zedinjene države, tudi v bivši 'Avstriji so se izdelovale neke spedfjalne ure). To nazadovanje v industriji ur je okrenilo pozornost gb-spodarskih in izvengospodirskih krogov na švicarski delavski trg, ki do najnovejšega ni ravno trpel pod depresijo svetovnega gospodarstva. Vzrok tej ugodni gospodarski situaciji v splošnem in na delavskem trgu v posebnem leži pt-edvsem v okolščini, da švica v svetovni vojni ne samo da ni bila angažirana, temveč da je za to deželo pomenila sveto vna vojna na ravnost si jajno konjunkturo; daljni vzrok ugodne gospodarske situacije i mani o iskati v velikih 'zalogah kapitala, v relativni nepre-obljudehosti, pred vsem pa v Visoki ak-tiviteti plačilne bilance, ki je v prvi vrsti refleks živahnega tujskega in tranzitnega prometa. Vse te okolščine tvorijo bazo za večjo resistenco proti gospodarskim pretresljajem.
Ali navzlic tem ugodnim premisam se Švica tudi ne more odtegniti posledicam absolutne prepletenosti svetovnega gospodarstva.
Ta preletenost svetovnega gospodarstva se kaže v tem, da svetovni trg vsled zmanjšane kupovalne zmožnosti ni v isti meri kakor prej sprejemljiv za švicarske industrijske proizvode v obče in za ure posebej. (Predmeti švicarske industrije so pred vsem; bombaževin-sko, volneno in svileno blago, kovipski izdelki, stroji, ure, barve, kemikalije, kondenzirano mleko, čokolada, papir, leseho blago i. t. d.)
Predvsem se je to nazadovanje eksporta in s tem zvezana manjša zaposel-nost pokazalo v prvovrstnih švicarskih cksportnih industrijah, namreč v tekstilni , v urarski in strojni industriji
Dočim je nezaposlenost v teh treh industrijah leta 1929. znašala skupno okoli 1100, je poskočil* do konca junija t. I. nad 8000.
V primeri z Unijo, Nemčijo, Anglijo, Sovjetsko Rusijo, Italijo, Poljsko in Avstrijo je ta številka seveda zelo nizka, vendar se mora pomisliti, da je kontingent delavcev v Švici tudi majhen.
V drugih delavskih panogah brezposelnost ni tako hudo narastla, kakor pred vsem v urarski in strojni industriji, vendar pa doseže koncem junija t. il. približno 15.000 (nasproti 8000 brezposelnimi 1. 1929.)
K temu še pristopi v letu 1931. število deloma zaposlenih, katero znaša 34000 (nasproti 16600 deloma zaposlenim v letu 1930.) Vodeči gospodarski in vladni krogi se dobro zavedajo te situacije in iščejo pomoči v oddaji zasilnih del (kar se sploh priporoča kot eno najvažnejših in najuspešnejših sredstev za pobijanje brezposelnosti).
Predvsem pa se je Švica skušala hitro preorijentirati v pogledu prilagoditve nivdju svetovnih cen. To se ptavi, da je Švicarska eksportna industrija primorana, da sploh kaj proda, pod pritiskom splošne svetovnogospodarske krize znižati cene svojih prodajnih predmetov, po načelu, bolje nekaj in vsaj z malim dobičkom prodati, kakor pa čakati na nesigurno zboljšanje konjunkture ...
Zacherlin
mrčesni prašek v originalnih steklenicah in škatlicah uniči ves mrčes. Dobiva se povsod. — „Zacherlin“, Ljubljana, Beethovnova ulica štev. 16|
Alpine Montan poroča, da vsled vsaj deloma dotekajočih novih iiaročil zaenkrat ne bo ustavila dela na Erzbergu in v Donavvitzu.
Produkcija sladkorja in piva v Ogrski je v pretekli kampanji močno padla, prva za 114.000 met. stotov na 2,104.000, druga za celili 150.000 hektolitrov na
268.000 lil. Eksport sladkorja je padel od 1,150.000 stotov na 700.000 stotov, torej za 40 odstotkov.
Kanadska obrestna mera je bila zvišana od 6 na 7 odstotkov. Zviševanje obrestne mere je sedaj kar na dnevnem redu.
Ndročila. 'piri ameriški U. S. Steel Corp. šo v juliju zopet močno padla; že na koncu junija so bila za 653.000 ton monjša kot na koncu januarja in za
778.000 ton ali 18% manjša kot v juniju 1929.
Pogajanja o mednarodnem premogovnem dogovoru se bodo morda vršila v kratkem v Parizu; tam se nahajajo sedaj zastopniki nemškega premogovnega sindikata.
Philips obratovanje neprestano krči; še v novembru 1929 je bilo v njegovem holandskem podjetju zaposlenih 23.000 delaVcev, sedaj jih je še 13.000. V inozemskih tovarnah Philipsovega koncerna je zaposlenih sedaj 17.000 delavcev.
Od ogrskega posojila v znesku 5 milijonov funtov, ki je bilo sklenjeno v Parizu, je prevzela Francija 2,500.000 funtov, Italija 500.000, Švica in Holandska po 600.000, ostalo pa ogrski bančni zavodi.
Zlate zaloge Francoske banke se bližajo 59 milijardam frankov.
Več ameriških podjetij linoleja se je vsled rastoče evropske konkurence združilo V eno največjih podjetij ameriške linolejske industrije.
trgovska bilanca Nemčije izkazuje v juliju 562 milijonov mark uvoza in 792 milijonov mark izvoza.
Glede konference srebra izjavlja Wa-shiAgtob, da je za U. S. A. bolje, če ne prevzamejo inicijative. Vse vprašanje visi Zopet v zraku.
Obtok bankovcev v Nemčiji je v znesku 4240 milijonov mark krit zopet s 40 odstotki, kar je zakonito določeni minimalni znesek kritja.
Obnova češkoslovaškega bakrenega kartela je padla v vodo in imajo posamezne tovarne prosto roko.
Na svetovnem trgu dušika se pripravlja hud konkurenčni boj med čilskim solitrom in producenti sintetičnega dušika.
Svetovna produkcija svinca je znašala v juliju 134.000 ton proti 151.000 tonam v lanskem juliju.
Avstrijska in nemška industrija alpake sta skenili kartelni dogOvoh Avstrija in Nemčija krijeta $5 odstotkov svetovne porabe.
Ameriška industrija trgovskih in pisarniških strojev zaznamuje letni promet 350 milijonov dolarjev. Eksport se je dvignil od 34 mil. dolarjev v letu 1925 na 54 milijonov v letu 1929, je padel v letu 1930 ha 42 milijonov in letos v prvem polletju zopet za 50 odstotkov.
Eksport sladja iz Češkoslovaške je
bil v pretekli kampanji vsled carinskega zvišanja v Nemčiji reduciran na minimum in ga bo carinsko zvišanje v Avstriji še bolj znižalo.
Obtok bankovcev v Avstriji je v znesku 1064 milijonov šilingov krit z dobrimi 43 odstotki.
Večje množine ruskega bakra hoče po dunajskih poročilih prodati Rusija na .evropskih trgih.
Avstrijski mlini so bili v juliju bolje zaposleni kot lani; v avgustu je zaposlenost nekoliko ponehala.
Romunsko petrolejsko podjetje Steana Romana, ki se nahaja v lasti romunskih velebank, hoče država kupiti, da priskoči bankam na pomoč.
Že v 24 urah EsjSr.t
leke, klobuke itd.
Škrobi in sretloliba srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH.
Plačilna bilanca Jugoslavije.
Zadnjič smo poročali, da je izdalo Društvo narodov drugi zvezek spomenice o mednarodni produkciji in mednarodni trgovini. — Zvezek obravnava plačilne bilance 29 držav za leta 1927 do 1929. Spomenica razlikuje prometne vrednote in glavnično gibanje. Glavue vrste vrednot, iz katerih se sestavlja mednarodni promet, so sledeče: 1. blago; 2. zlato v novcih in v palicah; 3. obresti in dividende; 4. ražtii drugi dohodki in izdatki, kot n. pr. morska voznina in drugi transportni stroški, zavarovalne premije, poštne, brzojavne in telefonske pristojbine, pošiljatve izse-ljehcev, izdatki turistike ( v Širšem smislu), izdatki diplomatskih in drugih Zastopstev v inozemstvu, itd. Mednarodno glavnično gibanje se deli v dolgoročne in kratkoročne operacije. K dolgoročnim spadajo plačila državnih in drugih javnih dolgov, nakup in prodaja iinobi-lij, nove glavnične ehlisije iti drUge dolgoročne naložbe denarnih sredstev. — Kratkoročne operacije so spremembe v stanju tekočih dolgov in zahteve iste vrste. — V svrho primerjanja navaja spomenica tudi glavne podatke za 1. 192G.
Za Jugoslavijo so aktivne prometne vrednote za leto 1926 izračun jene v blagu z 8025 milijoni dinarjev, pasivne vrednote z 8769 milijoni, tako da preostane pasivni saldo 744 milijonov dinarjev; v zlatu so zaznamovana samo pasiva 8 milj. Din, v obrestih in dividendah 3 milj. aktiv in 905 milj. pasiv, v »raznem« (št. 4) 2800 milj. aktiv iti 1599 milj. pasiv. Skupno se zaključi
1. 1926 glede prometnih vrednot z aktivi v znesku 10.828 milj. Din in s pasivi v znesku 11.281 milj., tako da preostane pasivni saldo 453 milj. Din.
Za leto 1927 so podatki sledeči: blago aktiva 6578 milijonov, pasiva 8314 milj.; zlato pasiva 8 milj.; obresti in dividende aktiva 8 milij., pasiva 1145 milj.; »razno« aktiva 2923, pasiva 1302 milj. Din; skupaj aktiva 9509 milj., pasiva 10.829 milj. pasivni saldo 1320 miljo-nov dinarjev.
Leto 1928: Blago aktiva 6638 milj., pasiva 8818 milj.; zlato pasiva 4 milj.; obresti in dividende aktiva 2, pasiva 1166 milj.; »razno« aktiva 4741, pasiva 944 milj.; skupaj aktiva 9381 milj., pasiva 10.932 milj., pasivni saldo 1551 milijonov dinarjey.
Leto 1929: Blago akfiva 8159 milijonov, pasiva 8690 milijonov; zlato pasiva 5 milijonov; obresti in dividende aktiva
2, milj., pasiva 1269 milijonov; >razno« aktiva 3466 milijonov, pasiva 939; skupaj aktiva 11.627 milj., pasiva 10.903 milijone, aktivni saldo 724 milijonov dinarjev.
Če računamo aktiva in pasiva prometnih vrednot za vsa Štitf Teta 1926/29 skupaj, preostane pasivni saldo 2600 milijonov dinarjev.
Glede glavničnega gibanja podaja spomenica sledeče številke:
Leta 1926: kratkoročne operacije aktiva 759 milijonov Din, pasiva 461 milijonov; dolgoročne 660 in 450 milijonov.
Leta 1927: kratkoročne operacije aktiva 1959 milijonov, pasiva 520 milijonov; dolgoročne operacije 416 in 753 milijonov.
Leta 1928: kratkoročne operacije aktiva 1369 milijonov, pasiva 283 milijonov; dolgoročne operacije aktiva 723, pasiva 321 milijonov Din. m	kratkoročne	operacije	ak-
tiva 1906 milijohov, pasiva 1078 milijonov; dolgoročne operacije 100 in 1290 milijonov dinarjev.
Ce račuhamo prometne vredhote iri glavnično gibanje skupaj, dobimo za 1. 1926 12.247 milijonov Din aktiv in za 12.192 milijonov pasiv, torej aktivni saldo 55 milijonov Din.
L. 1927: aktiva li.883 milijonov, pasica 12.053 milijonov, pasivni saldo 170 milijonov t>in.
L. 1928: aktiva 11.473 milijonov, pasiva 11.563 milijonov, pasivni saldo 90 milijonov Din.
L. 1929: aktiva 13.633 milijohpv, pasiva 13.371 milijanov, aktivni saldo 262 milijonov Din.
V vseh štirih letih 1926/29 zriaša aktivni saldo 317 milijonov Din, pasivni 260 milijonov, it česar rezultira za vso dobo aktivni saldo 57 milijonov Din.
Kakor vidimo, je bila glede prometnih vrednot in glavničnega gibanja naša plačilna bilanca V letih 1926 do 1929 popolnoma v ravnovesju, če vzamemo vso dobo kot celoto.
Glede uvoza in izvoza beremo sle-
d.GČG!
Izvoz leta 1926 : 7818 milijonov Din, vrednotne korekture 157, nezacarinjeno 50 milijonov; leta 1927: 6400, 128, 50; leta 1928: 6.445, 129, 64; leta 1929: 7922, 158, 179 milijonov Din.
Uvoz leta 1926: 7624 milijonov Din, vrednotne korekture 381 milijonov Din, stvarne dobave iz reparacij 589 milijonov, nezacarinjeno 175 milijonov; leta 1927: 7278, 364, 557, 175; leta 1928: 7831, 391, 400, 196; leta 1929 : 7590, 228, 682, 190. Vidimo, da korekture, repara-cijske dobave in nezacarinjeno dobivanje ali odpošiljanje blaga pasivno postavko trajno bolj večajo kot aktivno stran.
Med obrestmi, ki gredo v inozemstvo, so mišljene obresti državnih dolgov, obveznosti Državne Hipotekarne banke ter monopolne uprave, dalje obresti mestnih posojil itd.; tudi zasebno zadol-ženje pride v poštev. Leta 1926 je bilo plačanih od države, avtonomnih korporacij itd. 332 milijonov Din obresti in zraven še 573 milijonov Din dividend; za leto 1927 beremo 484 in 661 milijonov dinarjev, leta 1928 533 in 633 milijonov, leta 1929 pa 610 in 659 milijonov dinarjev.
Zelo zanimive so številke glede izseljencev, turistov in inozemskih zastopnikov. Pošiljatve izseljencev so znašale leta 1926 751 milijonov Din, katerim nasproti je samo 120 milijonov izdatkov; leta 1927 je bilo razmerje 780 : 118, leta 1928 ca. 800 : 212, leta 1929 966 : 200. Ta postavka v naši plačilni bilanci je torej visoko aktivna. V turističnem prometu so znašali dohodki 1. 1926 338 milijonov Din, izdatki 511 milijonov, leta 1927 je bilo razmerje 427 : 454, leta 1928 361 : 344, leta 1929 400 : 343. — Dohodki in izdatki, iz naslova inozemska zastopstva se gibljejo na obeh straneh med 160 in 190 milijoni, tako da rezultirajo le majhni saldi.
Upoštevajoč še druge postavke (pošta, brzojav, telefon, zavarovalne premije itd.), vidimo, da h gori omenjeni majhni aktivnosti naše plačilne bilance največ pripomorejo prometne vrednote iz skupine 4 (razni drugi dohodki in izdatki) ter kratkoročno glavnično gibanje; obe ti postavki kažeta odločno prevladovanje aktiv. Posebno značilno je, da kažejo kratkoročne operacije tako močno aktivnost, čeprav je ta aktivnost v zadnjih letih od leta do leta manjša (leta 1926 aktivnost 298 milijonov Din, leta 1927 1439 milijonov, leta 1928 1086 milijonov, leta 1929 828 milijonov). Pri dolgoročnih operacijah zaznamuje leto 1929 močno pasivnost.
V bodočih letih se bodo izvršile spremembe kvečjemu v toliko, da se bo javna in zasebna poraba inožehiskega kapitala pomnožila. Vobče bo pa položaj ostal tak, kot se je v zadnjlb letth razvil.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
Sedež: Slovenjgradee.
Besedilo: Franjo Uajnko.
Obratni predmet: Trgovina z vinom se spremeni v: Veletrgovina z vinom, sadjem in deželnimi pridelki.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, odd. I., dnte 7. avgusta 1931.
Izbrisala se je nastopna firma:
Sedež: Šoštanj.
Besedilo:	Pukl & Verče, družba z
o. z.
Firma se je izbrisala na predlog Pukl Filipa in Verče Ivana.
Obratni predmet: Trgovina z lesom, viiibih, deželnimi pridelki in proizvajanje apna in trgovina z istim.
Kot shranitelj knjig In listin tvrdke je g. Pukl Filip, trgovec v Celju.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dtie 31. avgusta 193i.
Kako se plačujejo fakture v britanski Južni Afriki?
Naš konzulat v Johanesburgu poroča:
V prekomorskih transakcijah, kar velja tudi za južno afriško Unijo, se običajno prakticira plačilo po ugotovitvi, namreč ali kasa plačilo s predložitvijo dokumentov, da je blago bilo odposlano ali z akceptom 30, 60 ali 90 dni; ta zadnji način se najbolj prakticira. Kasa plačilo s predložitvijo dokumentov ne sledi vedno direktno s strani kupca, temveč ta pooblasti svojega zaupnika (shippera, Einkaufshaus) v Evropi, da plača za njega. To je najenostavnejši način in odgovarja akreditivu, samo da je mesto banke »Einkaufshaus«, ki izvršuje posle. V Jugoslaviji nimamo takih »Einkaufshaus«, ker izvršujejo te posle banke do gotove mere. Pač pa jih je polno v Londonu in Hamburgu in oni opravljajo posel, ki ga jim naroči njih pooblastitelj, t. j. v konkretnem primeru afrikanski kupec.
Plačilo 30, 60, 90 dni se izvršuje na isti način. Prodajalec dobi takoj protivrednost fakturnega iznosa, a obračun med shipperom in kupcem sledi 30, 60 ali 90 dni kasneje. Afrikanski kupec zahteva plačilo takoj po ukrcanju, toda predno dospe blago, traja 2—3 mesece. Z ozirom na to dovoljujejo shipperi to dobo za plačilo svojih terjatev. Zavisi torej edino od shippera, ako so pogoji poznejšega plačila za njega sprejemljivi ali ne, prodajalca to nič ne briga.
Pač pa lahko dovoli prodajalec kupcu olajšave, seveda da pri tem nosi ri-ziko sam, medtem ko nosi riziko v prvem slučaju shipper, ki zahteva zato provizijo, imenovano, »delcredere«, katero zahtevajo tudi banke v sličnem slučaju. Gre samo za to, ali kupcu kon-venira kupiti blago s kasa plačilom ali ne. Razlika je namreč ta:
Pri kasa plačilu mora kupec položiti denar pri kaki tamošnji banki, ki ga akreditira na banko v Evropi z vinku-lacijo, da ga je izplačati pri položitvi dokumentov. V tem slučaju mora kupec.plačati samo x!i% kot odškodnino za manipulacijo z dokumenti. Pri plačilu po toliko dneh potoni shippera ni potreben denar, pač pa shipper sam določa ali mu je nalogodajalec dober ali ne. On prevzame ves riziko, zato pa računa za komisijo 1—21/ž%, dalje 2—2l/i% delcredere, zgubo na obrestih in obresti na 30—90 dni mora tudi kupec sam nositi. Z ozirom na to vidimo, da je razlika od kasa plačila ta, da se blago podraži za kakih 6—8%.
Popolnoma drugače seveda je, če prodajalec dovoli kupcu odlog plačila za par mesecev, ne da bi pri tem računal obresti. Tako ugodnost pa običajno uživajo le one firme, o katerih solveniiiosti ni nikakega dvoma. V tem primeru se dopošlje blago in istočasno trata na akcept. Menica dospe prej nego blago, kupec menico akceptira in jo vrne prodajalcu, ki jo nato eskontira. Za pt-ittier, dh bi kupec menice ne hotel akceptirati, ima prodajalec še vedno Sas, da blago na poti zaustavi. Seveda, da je vse odvisno od tega, ali bo kupec še po 30—90 dneh solventen za akceptirano vsoto. Treba pa je pripomniti, da stroški eskonta gredo na breme akceptantd ter da ste izvršuje es-kont »a forfait«.
JLjufelitrtaha lionJ
Tečaj 31. avgusta 1931.
Povpra-
ševanje
Din
Ponudbe
Din
DEVIZfci
Amsterdam 100 h. gold.
Berlin 100 M...............
Bruselj 100 belg Budimpešta 100 pem?8
Ciirih 100 fr. , ..........
Dunaj 100 šilingov . . .
London 1 funt..............
Newyork 100 dolarjev .
Pariz 100 fr...............
Praga 100 kron ............
Trst 100 lir.............
2284-76	2291-59
79026	792-62
—•—		•	
1102-95	1106-25
796-32	798-72
275-4(5	276-28
5655-38	5672-38
222-19	222-85
167-75	168-25
29635	297-25
Veletrgovina
A. Šarabon
V Lju bij ani
priporoča
špecerijsko blago
več vrst žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno
rudninsko vodo
H
V
O
Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom
Telefon
26-66
Naročajte tn podpirajte »TRGOVSKI LIST«!
XV. Mednarodna konferenca dela.
(Konec.)
Z ozirom na dejstvo, da je bila konvencija 1. 1930. odbita, kakor tudi z ozirom na to, da je tudi letos obstojala ne-izvestuost v tem, ali bo pri končnem glasovanju dobila potrebni kvorum, zato je razvil g. dr. Thomas živahno agitacijo zlasti pri delegatih Južne Afrike. Uspeh je bil ta, da je za konvencijo glasovalo 81 predstavnikov (vladni in delavski), a proti 2 predstavnika, dočiun so se ostali abstinirali! Med vladnimi predstavniki, ki so glasovali za konvencijo, so bili tudi jugoslovanski, med tem ko so se romunski abstinirali.
Četudi ni uspela akcija držav male proizvodnje rujavega premoga, koje namen. je bil, da se izvzamejo hjih premo-gokojpi od skrajšanja delovnega časa, se je vendar doseglo to, da so se na mednarodnem forumu iznesli razlogi, ki bi dopuščali v smislu čl. 405 mirovne pogodbe izjemno tretiTanje teh držav ter da so tako tretiranje zahtevali ne samo delodajalski delegati, temveč tudi delegati teh držav. S teni je podan vladam teh držav razlog in opravičilo, da ne ratificirajo te nove konvencije. Po dobljenih utisih ne bo niti ena izimed držav male proizvodnje rujavega premoga ratificirala konvencije ih vprašanje sploh je, ali in kdaj bodo države velikih proizvajalcev ratificirale novo konvencijo.
Razen vprašanja delovnega časa v pre-mogokoipih je bilo na dnevnem redu XV. Mednarodne konference dela tudi vprašanje o nočnem delu žensk ter o starosti za zaposlitev otrok v neindustrijskih podjetjih. Vprašanje o nočnem delu žensk je prav za prav obstojalo v delni reviziji vvashdngtonske konvencije o nočnem delu žensk. Z ozirom na to, da je bila to prva konvencija, koje revizija je prišla pred konferenco dela, se je ob tej priliki najprej razpravljalo o pravni strani revizije sploh. V tem pogledu je stal MUD na stališču, da je mogoče problem Revizije rešiti na ta način, da se sprejme nov načrt konvencije. V tem primeru bi obstojali dve konvenciji o tern predmetu in sicer ona, katera je bila spTejeta v Wa-shingtonu 1.1919, in nova revidirana konvencija. Ta zadnja konvencija ne bi stopila v veljavo avtomatičnim potom in oni člani, ki so ratificirali staro konvencijo, bi ne bili primorani sprejeti teh novih odredb. To je nov pravni akt, ki bi se po čl. 405 iversaillske pogodbe moral predložiti pristojnim oblastem vsakega člana v svrho ratifikacije ali ne. Stark konvencija ostane v veljavi v državah, ki so jo ratificirale in tudi one države, ki jo še niso, lahko to še vedno store. Z ozirom na to, da si obe konvenciji ne nasprotujeta, je možno, da države ratificirajo obe ter da postanejo vezane na določbe obeh. Ker pa je poteklo od dneva uveljavitve stare konvencije že 10 let, je imožno to odpovedati v smislu čl. 13 v roku enega leta.
Ker niso vsi delegati bili enakega mnenja y pogledu razložene pravne štraiii revizije, zato se bo Svet še enkrat kritično bavil z mnenji teh delegatov.
Delna revizija te konvencije se je nanašala na to, da se izvzamejo iz prepo-
vedi nočnega dela one ženske, ki nadzorujejo ali upravljajo podjetja ali vsaj del podjetja, tako da normalno n© sodelujejo v fizičnem delu. Med tern ko so zastopniki delodajalcev soglasno bili za to spremembo, so bili delegati delavcev odločno proti. Po amandmanu te spremembe v tem smislu, da se ta nanaša na osebe, katere zavzemajo odgovorno upra-viteljako mesto, je bila sprejeta tako v komisiji kakor tudi na konferenci.
Druga točka revizije te konvencije se nanaša na definicijo besede »noč«, po kateri je možno čas med 11. in 6. uro pod gotovimi pogoji uporabiti za čas med 10. in 5. uro; tudi ta sprememba je bila sprejeta tako v komisiji, kakor tudi na konferenci.
Ker sta bili obe spremembi uvrščeni v nov načrt konvencije, je bil načrt predložen konferenci na glasovanje; glasovalo je 74 za in 40 proti; ker torej načrt ni dobil dvetretjinske večine, katera znaša 76, se je smatralo, da ni bil sprejet.
Tretje vprašanje se je nanašalo na starost, v kateri je možna zaposlitev otrok v neindustrijskih podjetjih. Ker predvideva pravilnik organizacije dela za vsako konvencijo po eno diskusijo na dve leti in ker je bilo vprašanje prvič na dnevnem redu, zato je komisija gledala, da pride v poedimih točkah do gotovih sklepov, na katere bi se interpe-lant MUD mogel sklicevati. Komisija je konvencijo sprejela.
Poročilo MUD se v ostalem nanaša na to, na kar naj se konvencija nanaša: na vprašanje, ali naj se določi minimum starosti, ki naj znaša 14 let; na reper-kusije, ki bi jih konvencij imela na pouk in na lahko delo otrok in končno na izjeme za gotove poklice, države in gotove metode.
Kazen delavskega delegata Indije, ki je, kakor je to tudi storil delodajalski delegat Indije, sprožil, ob vprašanju overovitve polnoimoči njegovemu ekspertu belega plemena, politično vprašanje Indije in njene delavske administracije, so se vsi ostali člani komisije bavili s poedinimi naoijonalnimi vprašanji poročila MUD.
Zboljšanje zunanjosti kavne kvalitete. Po dveletnem delu je kmetijski urad v Sao Paulo (Brazilija) našel nov način, kako se manjvredne kavne vrste na-
pravijo okusnejše, s čimer se dajo doseči za 30 do 50 odstotkov boljše cene. Ker je v Braziliji v zalogi zlasti mnogo cenenih kavnih vrst iz prejšnjih let, je novi proces seveda zelo velikega pomena. Kolumbijski delegati na kavni konferenci so izjavili svojo bojazen, da bi mogla na ta način postati brazilska kava enakovredna kolumbijski.
Tako so predstavniki delodajalcev predlagali, da se delovni čas na otroke pod 18. leti sploh ne omejuje na šest ur dnevno, ker tukaj ne gre za delovni čas, pač pa o letih za zaposlitev otrok. Ta predlog je bil sprejet tako, kakor tudi naslednji predlog delodajalcev, na podlagi katerega naj se v vprašalno polo uvrsti vprašanje: ali naj se izvzamejo iz konvencije tudi ona podjetja oz. zavodi, v katerih delajo samo družinski člani. Nasprotno pa je propadel predlog španske vladne delegacije naj se omeji delovni čas otrok v cerkvi, četudi je ta predlog v toliko upravičen, ker se na ta način često ovirajo otroci, da ne morejo posečati šole.
Konferenca je končno s 101 glasom sklenila, da se vprašanje starosti, v kateri naj se otroci pripuščajo na delo v industrijskih podjetjih, postavi na dnevni red bodočega zasedanja Mednarodne konference dela.
Izmed ostalih vprašanj, ki so bila na dnevnem redu XI. Mednarodne konference dela, je bilo dosti velike važnosti vprašanje ratifikacije onega amaridmana čl. 303. Versailleske pogodbe, katerega je sprejela že konferenca J. 1922. Po tem amandmanu bi se moralo število članov Sveta MUD povečati od 24 na 32, izmed katerih bi bilo 116 vladnih (mesto dosedanjih 12), 8 delodajalcev (mesto 6), in 8 delavcev ((mesto 6), ker je bilo predhodno sklenjeno, da bo od 16 vladnih delegatov 6 zastopalo prekooceanske države. Delegati in eksperti zlasti teh poslednjih so ob tej priliki pokrenili močno akcijo z namenom, doseči ratifikacijo omenjenega amandmana. Ta akcija je prišla do vidnega izraza v resoluciji kitajskega vladnega delegata, v kateri se pritožuje, da se v teh devetih letih še vedno ni ratificiral ta na prekooceanske države tako važen amandman. Toda za to splošno in kakor i zgleda upravičeno kritiko so skrite sledeče tež-koče: največjo oviro za povečanje Sveta
tvori Italija, koje ratifikacija pa je kot člana Sveta brezpogojno potrebna. Italijani pa med tem ugotavljajo, da bodo ratificirali amandman takoj, ko bo delavska grupa II. internacijonale, kot glavni predstavnik delavcev v Mednarodni organizaciji dela, umaknila svoj protest in bojkot proti fašističnemu delavskemu delegatu. Ta grupa res onemogoča italijanskemu delavskemu delegatu, da bi v MOD sodeloval na isti osnovi kot ostali delavski delegati. Razen tega pa še inscenirajo predstavniki II. internacijonale že leta in deta protest proti fašističnemu režimu s tem, da vlagajo pritožbe na komisijo za overovljeni© polnomočij in ker večina v komisiji ta protest odbija, zato delavski delegat komisije priključuje svoje poročilo kot manjšina, katero poročilo se objavlja ter razen tega ima še pred konferenco samo velik protifašistični govor, s katerim izziva k obrambi vladnega in delavskega delegata Italije.
V prvih letih, ko se fašistični režim še ni ustalil v Italiji, so ti govori izzivali gotov interes v vrstah članov delegacije, toda tekom let je ta interes prenehal. Da celo več, so gotovi delegati, ki so že nejevoljni radi takega zadržanja delavske grupe, ker se na ta način onemogočuje razširjenje Sveta ter intenzivnejšega sodelovanja prekooceanskih in drugih v Svetu zastopanih držav.
'Vprašanje, ki interesira vse člane Mednarodne organizacije dela in s katerim se je borila posebna komisija, se je nanašalo na uveljavljanje ratificiranih konvencij v poedinih državah. V smislu čl. 408. Versailleske pogodbe morajo do-tične države predložiti poročila o uporabi teh konvencij. Po že ustaljeni proceduri proučujejo eksperti ta poročila in referirajo o njih Svetu, Svet potem predloži referat konferenci, ki jih sprejme, potem ko je že posebna komisija konference ustavila svoje pripombe. Te pripombe so pokazale tudi to pot, da je potrebna večja opreznost v pogledu ratifikacije konvencij, ker se je ugotovilo, da poedine države te konvencije ratificirajo, toda jih ne uporabljajo ter tako škodujejo ugledu Organizacije dela. Komisija je nadalje ugotovila samovoljnost ne.kt.erih držav v pogledu tolmačenja poedinih držav v pogledu tolmačenja poedinih konvencij, nedostatna ali ne-
popolna poročila in končno potrebo po ugotovitvi vzrokov, zakaj se poedine konvencije ne uporabljajo v kolonijah. Konferenca je priznala upravičenost pripomb komisije in enoglasno usvojila njeno poročilo.
Posebna komisija konference se je bavila s pravilnikom organizacije; predložila je manjše izpremembe, tičoče se imenovanja namestnikov delegatov in ekspertov in določila kot dolžnost Sveta, da se zanima za vprašanje neuradnih jezikov in za vprašanje komisij na mednarodnih konferencah dela. Poročilo komisije za pravilnik je sprejela XV. konferenca soglasno.
Končno je ta konferenca sprejela poleg drugih neznatnih predlogov tudi resolucijo japonskega vladnega delegata, da naj se MUD še nadalje bavi z vprašanjem brezposelnosti.
Dobave: Direkcija državne željezare v Varešu sprejema do 2. septembra t. 1. ponudbe za dobavo svinjske masti in do 9. septembra t. 1. za dobavo gumijevih plošč in klingerita. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 7. 'septembra t. J. ponudbe za dobavo sve-tlopisnega papirja ter osi in skledic za ležaje, do 14. septembra t. 1. pa za dobavo risalnega orodja ter brezšivnih vodovodnih cevi. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
trotih
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 21. avgusta t. 1. je bilo pripeljanih 168 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari Din 60—80, 7—9 tednov Din 90—130, 3—4 mesece stani Din 150—200, 5—7 mesecev Din 350—400, 8—10 mesecev Din
420—500, 1 leto stari Din 560—700, 1 kg žive teže Din 6—8, 1 kg mrtve teže Din 9—11. Prodanih je bilo 69 svinj.
Motvoz Grosuplje
domai slovenski izdelek • Svoji k svojim I
Tovarna motvoza in vrvarna d. d.
Grosuplje pri Ljubljani
iMiilllllllMIlllllllM^	»
SPEDICiJSKO PODJETJE	_	%	mm	mm
R. RANZINGER Papirogratija II
t«Mm sl m-m	LJUBLJANA	 —	   družba	z	o.	z.	II
prevzema tbg ▼ to stroko spadajoč« posle. Lastno ikltdiiii x direktnim tirom od glav. kolodvora Carlisk« jklsdliCs. Muta« trošarin* prost« skladišč«. Carinsko posredovan!«. Pr«t«z pohištva i pohištvenimi vomvI ii avtomobili
Vinocei
tovarna vinskega kisa,
Ljubljana
nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. Teh* nično in higijenično najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji
d.
z o. z.
'S
Pisarna«
Ljubljana, Dunajska c. 1 a, 11- nadsir.
Zahtevajte ponudbol
Ljubljana,	cesta si. 1C
Telefon interurban štev. 2747
En gros prodaja papirja 1 Konkurenčne tvornlške cene!
Stalna zaloga papirja vseh vrsti
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe
J v cin Jelačin
—m—i—bfiiii ■! mi Friiiniiiiini iiMiirrmnsTMrerairr
Ljubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
Točna in solidna postrežba! — Zahtevajte ceniki
Tvgovci 1 ftavočajte blage pi?i Ivvdhab, feafere cgla~ saj o v	vsfeem	listu".
garage AUTO — MOTO
Mehanična delavnica, bencin, olje, pneuma-tika ter vsa v stroko spadajoča dela
IVAN KOPAČ
LJUBLJANA
BLEIWEISOVA C. 52 TELEFON ŠT. 27-75
Trgovci, čitajte Trgovski list!
Ureja dr. IVAN FLESS. - Z«
- Industrijsko d. d. »MERKUJU kot iadajatelja in tiskarja: O. MICHALEK. Ljubljani.