Poprečnina v gotovini plačana.
Narodni Gospodar
GLASILO „ZADRUŽNE ZVEZE'
V LJUBLJANI.
V LJUBLJANI, DNE 15. FEBRUARJA 1923.
TISK ZADRUŽNE TISKARNE V LJUBLJANI.


VSEBINA
J. B.: Tako sc ne dela.....................................
B. J.: Avtonomija v zadružništvu...........................
Zvišajmo zadružne deleže pri zadrugah z omejeno zavezo .
Hrvatsko zadružništvo......................................
Neprijazna finančna oblast.................................
Medsebojne terjatve med Nemško Avstrijo in Jugoslavijo .
Vprašanja in odgovori......................................
Zadružništvo...............................................
16
19
21
23
24
25
26 29
Priloga „Narodnega Gospodarja" št. 2, I. 1923.
Za vsa objavljena vabila, pri katerih ni izrečno drugače določeno, velja določba: Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drug občen zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzoč.h članov.
XXIII. redni občni zbor Zadružne tiskarne v l.juh-Ijani, reg. zadr. z om. zav., se vrši v pondeljek, dne 12. marca 1923, ob 4. uri popoldne v prostorih Zadružne zveze na Dunajski cesti štev. 3K, s sledečim dnevnim redom :	1. Poročilo upravnega sveta in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za i. 1922. 3. Sklepanje o porabi čistega dobička. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Sprememba pravil, fi. Slučajnosti.
Občili zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Senožetih, r. z. z o. z., se vrši dne 25. februarja 1923, ob pol 3. uri popoldne v šolskih prostorih v Jevnici, 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1921 in 1922. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Prememba pravil. 5. Čitanje revizijskega poročila. 6. Slučajnosti.
Občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice, r. z. z n. z. v Središču, se bo vršil dne 25. marca 1923, ob
3.	uri popoldne v uradni sohi. I. Čitanje revizijskega poročila. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1922. 4. Volitev a) načelstva, b) nadzorstva. 5. Prememba pravil. 6. Slučajnosti.
Redni letni občni zbor Okrajne posojilnice v Krškem, r. z. z n. z., sc vrši dne 25. februarja 1923, ob 11. uri dopoldne v svoji pisarni. 1. Računski zaključek za J. 1922. 2. Volitev načelstva in nadzorstva. 3. Predlogi.
Občni zbor Strojne zadruge Mihovce - Dragonja-vas, r. z. z o. z., se bo vršil dne I. sušca 1923. ob 9. uri dopoldne v hiši načelnika Simona Medved v Mihovcih. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1922. 4. Volitev a) načelstva, b) nadzorstva. 5. Prehtemba pravil. 6. Slučajnosti.
Občni zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Sv. Mariji na Muri, r. z. z n. z„ se ho vršil dne 25.
februarja 1923, oh II. uri dop. v prostorih Pučke škole.
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje rač. zaključka za leto 1922. 3. Volitev a) načelstva, b) nadzorstva. 4. Slučajnosti.
Občni zbor »Zadružne mlekarne« v Orehovi vasi pri Mariboru, r. z. z o. z., se vrši v nedeljo, dne 25. februarja 1923, ob 2. uri popoldne pri načelniku M. Kmetecu v Orehovi vasi št. 2. I. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. čitanje revizijskega poročila. 3. Odobritev rač. zaključka za I. 1922. 4. Volitev a) načelstva, h) nadzorstva. 5. Prememba pravil, fi. Slučajnosti.
Občni zbor Posojilnice v Dohrepoljah, r. z. z n. z., se vrši dne 18. februarja 1923, ob 3. uri popoldne v prostorih Kmetijskega društva. I. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaključka za 1. 1922, 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice iu posojilnice v Višnji gori, r. z, z n. z... se vrši dne 11. marca 1923, ob 4. uri pop. v uradnih prostorih, h Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za I. 1922. 3. Volitev a) načelstva, b) nadzorstva. 4. Prememba pravil.
5.	Slučajnosti.
Občni zbor posojilnice v Dobrepolju, r. z. z, n. z,, se ho vršil v nedeljo dne 18. februarja 1923, ob 3. uri popoldne v zadružnih prostorih. 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1922. 4. Prememba pravil. 5. Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti.
Občni zbor Kmetijskega društva za vas Hrastje in okolico, r. z. z o. z., se bo vršil dne 25. februarja 1923, ob 3. uri pop. v Društvenem domu. I. Poročilo načelstva, in nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaključka za 1. 1922. 3. Prememba pravil. 4, • Čitanje revizijskega poročila. 5. Volitev nadzorstva, fi. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Komendi, r. z, z n. z... se bo vršil dne 26. februarja 1923, ob fi. uri popoldne v posojilničnili prostorih. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaključka za I. 1922. '3. Volitev a) načelstva, h) nadzorstva. '4. Slučajnosti,
M RODNI GOSPODAR
GLASILO „ZADRUŽNE ZVEZE" V LJUBLJANI.
Čhini „Zadruž. zveze” dobivajo list brezplačno Cena listu za nečlane po 25'— Din. na leto, za pol leta 12-50 Din. Za člane zvezinih zadrug 20 Din. na leto. Posamezna številka 3 Din. — Izhaja 15. dne vsakega meseca.
OOOOCuOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOO Rokopisi SO n C vračajo.	' ‘ ObOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOdOObDO
J. B.
Tako se ne dela.
Prišel je čas, ko se vršijo redni letni občni zbori. Na dnevnem redu občnih zborov so navadno tudi poročila načelstva in nadzorstva. Kaj pomeni tako poročilo? Tako poročilo pomeni račun o hiševanju, o delu, kaj je načelstvo zadruge tekom poslovne dobe delalo in kakšen je bil uspeli tega dela. Občni zbor mu je poveril upravo zadruge; sedaj mora poročati, kako jo je upravljalo. Predvsem mora biti razvidno iz poročila, koliko je zadruga v pretečenem letu napredovala, kaj je storila v korist svojih članov in kako se je sama okrepila in pomnožila svoja sredstva. Z eno besedo lahko rečemo, da mora poročilo opravičiti in utemeljiti tisto zaupanje, ki so ga člani zadruge na obenem zboru pokazali kakemu sočlanu s tem, da so ga izvolili na odgovorno mesto, da so mu poverili važno dolžnost.
Zgodi se pa žali bog in to prav pogosto, da smatra načelstvo in nadzorstvo poročilo na občnem zboru le za neko formalnost, za to da se nekaj reče, za to da se nekaj napiše. V resniei se pa iz poročila prav nič ne razvidi, kako je načelstvo delalo, kako je zadruga napredovala, kaj je storila v korist članov in kako sc je sama okrepila in pomnožila svoja sredstva. Stoji, da tako načelstvo poverjenega mu zaupanja ni opravičilo in se je izkazalo za zaupanja nevredno, ker občnemu
zboru, najvišjemu organu zadruge ni položilo računa.
Važen razlog, ki govori za polaganje točnih poročil, se le prerad in popolnoma prezre. Ta razlog je, da morajo biti člani zadruge o delu in poslovanju zadruge informirani. Ako se od članov zahteva zadružna zavest, ako se od njih zahteva zadružna disciplina, da poslujejo le z zadrugo, da le pri hranilnici in posojilnici nalagajo svoj denar in slično, potem morajo biti člani tudi na jasnem, kako zadruga stoji, kako zadruga dela. In najlepša prilika, ko so vsi zadrugarji zbrani in sicer za to zbrani, da bi kaj slišali o svoji zadrugi od onega, ki je zadrugo vodil in za njo odgovarjal, ta najlepša prilika se ne izkoristi, se opusti in načelstvo preide na dnevni red po tem, ko je načelnik v imenu načelstva povedal par fraz, da je zadruga v tem letu dobro delala, da je napredovala in da je veliko dobrega storila za svoje člane. Tako se ne dela, tako se zadrugarji ne vzgajajo k zavesti in disciplini in tako se v ljudeh ne vzbuja zaupanje v zadružništvo in njegove voditelje.
Če se vprašamo, kje je vzrok takemu postopanju načelstva, bomo v zelo mnogih slučajih prišli do tega, da načelstvo samo ne ve dosti, kako je zadruga delala, kako je napredovala, kaj je storila v korist svojih čla-
nov in kako sc jc sama okrepila in pomnožila svoja sredstva. Ne ve pa tega načelstvo iz enostavnega razloga, ker samo ni delalo, ker ni vršilo naložene mu dolžnosti in je menda poverjeno dolžnost zadružnega vodstva smatralo le za čast brez dela. In ako ni načelstvo delalo, seveda ni delala tudi zadruga, ker tisti, ki zadrugo predstavlja izven občnega zbora, je vendar načelstvo. In kakor načelstvo smatra tudi nadzorstvo svoje mesto samo za čast in seveda tudi nadzorstvo ne vrši svoje dolžnosti, sicer bi moralo že davno odstaviti načelstvo in sklicati izredni občni zbor, ker načelstvo ne vrši svoje dolžnosti.
To, kar smo tu navedli, je žalostna slika številnih naših zadrug. Številne naše zadruge spijo spanje pravičnega, zato ker načelstvo ne vrši svoje dolžnosti, ker načelstvo ne poroča o svojem delu, ker načelstvo nima rednih sej in sploh nima vpogleda v zadrugo. Riba pri glavi smrdi; zadruga spi, ker načelstvo spi. »Po ljudeh gori, po ljudeh doli« pravi star pregovor. Hvala Bogu, priznati moramo, da je vendar tudi še precej zadrug, ki delajo, ker imajo vsaj enega delavnega člana v načelstvu. Predvsem so tukaj naše hranilnice in posojilnice, ki vztrajno in požrtvovalno vršijo svojo nalogo. Res je, da je v celem načelstvu le ena oseba, ki dela, skrbi in se briga, in ta jc po navadi duhovnik. Ta oseba mora napenjati vse sile, da giblje zaspano načelstvo, da vrši delo, da drži na svojih ramah tako rekoč celo zadrugo.
So še tudi druge zadruge, ki delajo, pa ne zato, ker dela kak član načelstva, ampak zato, ker je tukaj zadružni nastavljenec, poslovodja, plačani tajnik, mlekar itd. Te zadruge delajo s plačano močjo, katera ni član
načelstva in ne nosi napram občnemu zboru in članom zadruge odgovornosti, katera pa vendar vrši vse delo. Seveda je v takem slučaju zadruga odvisna od poštenosti ali nepoštenosti, vestnosti ali brezvestnosti, pridnosti ali malomarnosti ene plačano osebe. Celo načelstvo in celo nadzorstvo pa se popolnoma zanese na eno osebo, prepusti delo, blagajno, ključe, korespondenco eni osebi, katere niti ne kontrolira, od katere si niti ne da poročati o tekočih poslih in katera niti član ni.
Vendar pa to načelstvo in to nadzorstvo nosi odgovornost, ker je prevzelo dolžnost in bi moralo poročati in polagati račune, ker mu je bilo zaupano hiševanje.
Razumljivo je, da je potem uspeli takih zadrug v prvi vrsti odvisen od osebnih lastnosti poslovodje, tajnika, mlekarja itd. Kakršna je ta oseba, tako je stanje zadruge; odbor, nadzorstvo in vsi člani pa so samo marijoneta, samo kimavci. Seveda je dana tudi možnost - in žalibog se tudi dogaja, da potem pri takih zadrugah pride do nered-nosti, pride do malverzacij, da se dela škoda pri blagu, da se zvršijo celo poneverbe. Ako sc kaj takega izvrši (in žalibog so taki slučaji vedno bolj pogosti), potem ima občni zbor pravico zahtevati povračilo vse škode do zadnjega vinarja od načelstva, ker je evidentno, da je načelstvo s svojo brezbrižnostjo in nedelavnostjo dalo vajeti zadruge v roke plačanemu nastavljencu. Lahko trdimo, da je mnogokrat načelstvo skupno z nadzorstvom sokrivo, da je dotični plačani nastavljenec postal zločinec, ker ga ni kontroliralo, ker mu je izročilo blagajno in knjige. »Priložnost napravi tata.«
B. J.
Avtonomija in zadružništvo.
O pojmu avtonomija so mnogo piše in govori v politiki in za avtonomijo na eni strani, centralizem na drugi strani se vodi ljuta politična borba. In vendar ima pojem avtonomija velik pomen tudi v zadružništvu, je celo bistveni znak pravega zadružništva.
Običajno se navajajo tri temeljna načela, na katerih sloni zadružništvo, to so s a m o u prav a, s a m o p o m o č in lastna odgovor n os t. Samouprava ali avtonomija v zadružništvu pomeni predvsem, da si zadruga sama določa svoj delokrog, da si sama daje svoje zakone, tudi svojo ustavo v zadružnih pravilih. Samouprava pa pomeni tudi, da ima zadruga poleg lastne zakonodaje lastno upravo, da zadruga tudi sama vodi, sama upravlja vse posle po svojih organih kot so občni zbor, načelstvo in nadzorstvo. In to so neplačani organi zadruge, ki vršijo svojo f u n k c i jo radi skupnosti, radi zavesti, da je vsakdo po svojih gmotnih razmerah in po svojih sposobnostih v večji ali manjši meri dolžan delati za občnost, za skupnost.
Ako govorimo o avtonomiji kot bistvenem znaku pravega zadružništva, je jasno, da proti temu obstoja nasprotna smer: centralizem v zadružništvu. Ta centralizem se pojavlja zlasti zadnji čas in si lasti svoje mesto v zadružništvu kot edino upravičeni sistem, češ da le močne centralizirane zadruge s številnimi podružnicami, z več tisoči članov in obsežnim uradniškim aparatom predstavljajo silo, ki lahko kot enakopravna in boja sposobna nastopi v konkurenčnem boju napram trgovskemu svetu s trgovsko izšolanim aparatom, s trgovskimi izkušnjami in s primernim kapitalom. Te cen-
tralizirane zadruge so velepodjetja, ki nosijo samo še ime zadruge, v bistvu pa so že kapitalistična podjetja in jim manjkajo bistveni znaki zadruge t. j. samouprava, samopomoč in lastna odgovornost.
Pri teli centraliziranih zadrugah ne moremo več govoriti o samoupravi, ker dejansko posamezni člani popolno m a z g tili i j o vpogled v poslovanje in tudi vpliv na vodstvo zadruge. Oni nimajo več zavesti, da je zadruga njihovo podjetje, pri katerem imajo tudi svojo besedo. Načelstvo pri takih centralnih zadrugah sicer še volijo člani, toda ne več direktno, ampak po delegatih. Kajti občni zbor take centralizirane zadruge z več tisoč članov ni več izpeljiv in bi bil zvezan s prevelikimi stroški. In tudi načelstvo nima več pregleda čez celokupno poslovanje velike zadruge, ampak je navezano na poročila uslužbencev: ravnatelja, poslovodje. Le ti imajo še vpogled, imajo vajeti zadruge v rokah.
Ne moremo govoriti pri takih podjetjih tudi o samopomoči. Članom ni tako podjetje nič drugega kakor trgovec, ki se od drugih razločuje le v tem, da jim daje gotove ugodnosti, da jim mogoče ob koncu leta prizna za ves izkupiček leta gotovo bonifikacijo v procentih, gotov procent dobička.
Sicer ostane pri takih zadrugah še omejeno jamstvo, toda odgovornost članov je čisto enaka kakor pri kapitalističnih družbah, samo še z gotovo vsoto. Ne čutijo pa člani nikake odgovornosti več moralno za to, kako poslujejo z zadrugo, ali so mogoče oni s svojim poslovanjem zakrivili nesrečo, zakrivili izgubo. Načelstvo sicer pred zakonom še odgovarja za vodstvo zadruge, za
20 —
njeno poslovanje, toda ta odgovornost je formalna, ker dejansko več ne vodijo zadruge. V primeri z velikim obsegom podjetja, pri katerem že tudi manjše zgube in manjše neprevidnosti dosežejo stotisočne vsote, pomeni odgovornost načelstva le malenkost tudi, ako bi za svoje poslovanje odgovarjali s celim svojim premoženjem. Vodstvo podjetja pa dejansko vrši ravnateljstvo, vrši obsežen uradniški aparat.
In ravno v vprašanju lastne odg o-v o r n o s t i, ki tvori kreditno bazo za poslovanje zadrug in glede katerega morajo biti zadruge do skrajnosti vestne, ako hočejo, da bodo v poslovnem svetu uživale zaupanje, predstavljajo centralizirane zadruge velilro protislovje in veliko nevarnost. Vodstvo podjetja ima dejansko v rokah ravnateljstvo, ki članom zadruge ni odgovorno in gotovo ne more nuditi jamstva za škodo, ki jo lahko povzroči. Odgovornost za podjetje nap ram članom in napram tretjim osebam pa sloni na ramah načelstva, ki dejansko poslov več ne vodi, ki nima niti popolnega vpogleda. Edino, kar načelstvo more tu napraviti, je to, da pokaže kar največjo skrb in vestnost pri nastavljanju ravnateljev oziroma uradnikov in da stalno nadzira njihovo delo. Nesmiselno in krivično pa je, da nosijo člani načelstva vso odgovornost za poslovanje podjetja, dasi nimajo niti dejanskega vodstva, niti vpogleda, niti njihovo premoženje ne nudi garancij za škodo, ki lahko nastane v podjetju.
Pri malih samostojnih zadrugah pa imamo vso možnost, da se gori navedena zadružna načela samouprave, samopomoči in lastne odgovornosti tudi izvršujejo.
Vsi člani, ako se za zadrugo brigajo, imajo lahko vpogled v njeno poslovanje. Ti člani imajo tudi zavest, da to ni tuje podjetje, ampak da je to njihova zadruga, pri kateri imajo na občnem zboru edino oni be-
sedo, edino oni nastavljajo organe: načelstvo in nadzorstvo, edino oni so interesirani na tem, kako zadruga dela. Čim večja pa je zadruga, čim večje število njenih članov, čim večji obseg njenega poslovanja, tembolj ta zavest ponehava, tem manjši je vpogled po-edinega člana in tem manjši njegov vpliv na poslovanje. Zato mora m o gotovo kot pravi zadrugar ji biti pristaši r a j f a j z e n o v e g a sistema malih zadrug za eno ali več sosednih občin, ker pri takih zadrugah se dejansko načelo s a m o u p r a ve lahko še izvršuje in imajo člani tudi zavest, da oni vodijo zadrugo, da gre z a*d ruga in njeno p o-s 1 o v a n j c n a n j i h o v o o d g o v o r n o s t.
Pri takih zadrugah obstoja med člani o z k a v e z , obstoja gotova v z a j e m-n o s t i n s k u p n o s t, k a k o r m e d č 1 a n i ene družine. Člani se poznajo, se shajajo, sčpogovar j ajoo za drugi, njenih uspehih in njenih t e ža v a h , oni imajo skupen interes, skup n o skrb, zadruga jim je srčna zadeva, katera jih druži. Pri velikih zadružnih centralah ta ozka vez popolnoma preneha, člani se ne poznajo in ne čutijo nobene skupnosti več, nobene vezi, njim zadruga ni več srčna zadeva, ki jih veže, ampak samo še tuje podjetje, nasproti kateremu uravnavajo svoje razmerje po golem računu, po višini in verjetnosti profita.
Edino pri malih zadrugah "je še mogoče uveljavljati zahtevo, da člani načelstva in nadzorstva vršijo brezplačno svojo dolžnost v interesu skupnosti, v interesu občno s t i, ne da bi se s tem od posameznih članov načelstva in nadzorstva preveč zahtevalo, čim večja pa je zadruga, tembolj težke in komplicirane postajajo naloge vodstva zadruge, tem več časa jemlje delo za zadrugo. Zato se pri takih
velikih zadrugah ne more več zahtevati, da bi vodstvo vršilo svojo težko in odgovorno dolžnost brezplačno, da bi polovico vsega svojega časa ali še več delalo javno tlako.
Ne smemo pozabljati, da ima zadružništvo tudi velike moralne naloge. Moralne naloge zadružništva so celo važnejše kot gospodarske naloge. Vzgoja k skupnosti, k v z a j c m n i p o m oči, navajanje k delu za občno korist, vse to le po z uspehom vršijo zadrug e. Ako se v zadružništvu ne bo uveljavljalo to načelo, da ima vsak posameznik primerno svojim sposobnostim in svojim gmotnim razmeram dolžnost, da tudi za skupne interese, za občo korist nekaj dela, nekaj žrtvuje, potem se nam lahko zgodi, da ne bo več delavcev niti za naše kulturne organizacije, niti za naše politične samoupravne organizacije. Potem zdrava organizacija, ki dela za občo korist, sploh preneha in se bo uveljavljalo le dobičkarstvo, le sebičnost. Potem bo konec vsemu skupnemu delu, temelječem' na socialni zavesti dolžnosti do družbe, konec našim lepim prosvetnim in gospodarskim organizacijam.
Še v enem smislu moramo povdariti avtonomnost zadružništva in prednost manjših, samostojnih zadrug v tem oziru. Zadružništvo nastopa v državi kot g o s p o d a r s k o - soci a I n a usta n o v a. Državni zakoni jo morajo kot tako upoštevati in zavzemati proti njej drugačno stališče nego proti zasebnim gospodarskim ustanovam pridobitnega zna-značaja. Vsled tega je zakonodaja dovoljevala
zadrugam izjemno stališče nap ram raznim predpisom: upravnim, davčnim, pristdjbin-skim i. t. d. To pa je samo tako dolgo upravičeno, ako zadruge res nastopajo in delajo kot gospodarsko - sociana ustanova za dobrobit malih in srednjih ljudi. Velika centralizirana zadružna podjetja prej ali slej ^ vedno večji meri zgubljajo ta značaj, stopajo v stik z vsakomur le po načelu dobička in tako jim postane najvišji cilj čim večji dobiček ravno tako kot zasebnim podjetnikom, ne pa čim večja dobrobit širokih slojev. Take široke zadruge se tudi ne držijo več poslovanja samo s člani. S tem seveda povzročijo opravičene pritožbe zasebnih podjetnikov in trgovcev, češ zakaj sc temu podjetju dajejo gotove ugodnosti in prednosti, ker ima zadružno firmo, dočim v resnici posluje ravno tako kot oni. To. kar je na mestu in pravično za male samostojne zadruge, ki poslujejo samo s svojimi člani, ni več na mestu in opravičeno za centralizirane zadruge. In ker državna zakonodaja in uprava hoče biti pravična in objektivna, vzame ugodnosti obojim.
Izjemno stališče in avtonomijo napram predpisom obrtnega reda, napram davčnim in pristojbinskim predpisom smo vedno zahtevali, upravne in davčne oblasti pa nam jo niso hotele priznati sklicujoč se ravno na centralizirana zadružna podjetja, češ ali se njihovo delo sploh v čem razlikuje od dela trgovcev. In na ta način se pravim zadrugam godi krivica, se jim ne priznajo njihove pravice vsled nezadružnega postopanja centraliziranih zadrug.
Zvišajmo zadružne deleže pri zadrugah z omejeno zavezo.
Večina zadrug z omejeno zavezo je s prvotno vrednost, smešno nizki. Ker se po starimi pravili iz predvojne dobe ohranila višini deleža določa tudi jamstvo članov, je tudi stare deleže. Ti deleži pa so za današnje ~ seveda tudi to jamstvo članov za zadrugine razmere, ko je denar tako silno zgubil svojo obveznosti smešno nizko. Vsled tega je brez
dvoma pri zadrugah z omejeno zavezo nujna zahteva, da se deleži današnji valuti primerno zvišajo.
Saj vsi verno, koliko je padla valuta! Vsi vemo, da se že splošno pri primerjanju današnjih cen s predvojnimi cenami računa krona za vinar, gotovo pa ne več kot krajcar.
Zadružni deleži imajo namen dati zadrugi lastni osnovni kapital, ki se imenuje deležna glavnica, in s katerim zadruga lahko dela. V teku časa se ta deležni kapital pomnoži s pristopninami in z rezervnim zakladom, kar vse skupaj tvori lastni kapital zadruge.
Sedaj Vas pa vprašamo, kako naj zadruga dela z lastnim kapitalom, ako ima danes v najboljšem slučaju par sto kronic deležne glavnice! Sami veste, kaj morete danes kupiti za sto kron. In ker nima zadruga lastnega kapitala, s katerim bi razpolagala, je seveda pri nakupu blaga ali pri napravah vezana na posojila, na kredit. In iz tega razloga se mnoge take zadruge obračajo za kredit na domačo hranilnico in posojilnico, ker drugje kredita ne dobijo.
Čani take zadruge ne pomislijo, da upnikom ne nudi nikakega jamstva niti zadruga sama, ker nima zadostnega lastnega kapitala, niti člani zadruge, ker je njihovo jamstvo vsed smešno nizkega deleža ravno tako smešno nizko.
Vzemimo slučaj, da taka zadruga za nakup blaga, strojev, gnojil, semen ali za kake naprave išče in dobi kredit pri domači hranilnici in posojilnici. Za ta kredit ne nudi zadostnega jamstva niti zadruga, niti njeni člani. To pa zato, ker znaša pri zadrugi delež še vedno par kronic, ali mogoče samo eno krono in zato tudi jamstvo vsakega člana ne presega deset kron. Pač pa vsi člani hranilnice in posojilnice, ki je zadruga z neomejeno zavezo, jamčijo s celim svojim premoženjem vlagateljem pri hranilnici in posojil-
nici za njihove naložbe. Vlagatelji pri hranilnici in posojilnici bodo vedno dobili povrnjene vloge do zadnjega vinarja, ker za to jamčijo vsa posestva, vse premoženje članov hranilnice in posojilnice. Vzemimo slučaj, da bi dotična zadruga hranilnici in posojilnici ne mogla plačati svojega dolga. Tedaj morajo to zgubo pri hranilnici in posojilnici v koncu koncev pokriti člani hranilnice in posojlnice, ki jamčijo s celim svojim premoženjem vlagateljem To pa je krivica, to.ni zadružno, člani vsake zadruge naj jamčijo za svojo zadrugo, in ne gre, da člani hranilnice in posojilnice jamčijo za drugo zadrugo, za katero vsled prenizkih deležev in prenizkega jamstva ne jamčijo zadostno njeni člani.
Naj člani take zadruge tudi pomislijo, da je hranilnica in posojilnica predvsem zato tukaj, da daje posojila malim kmetom, malim obrtnikom, kateri kot člani zadruge jamčijo s celim premoženjem.
Pri zadrugah z omejeno zavezo je torej nujna potreba, da se deleži današnji valuti in potrebi zadruge primerno zvišajo in s tem zviša tudi jamstvo. Na ta način pride zadruga do potrebnega lastnega kapitala. Na ta način nudi pa tudi zadruga s povišanim jamstvom zadostno varnost za svoje dolgove, za svoje kredite.
Povišajte torej delež na prvem občnem zboru. Radi tega stavite na dnevni red točko »Prcmemba pravil«. Ker mnoge zadruge še niso spremenile pravil v smislu zahtev čl. 262 fin. zak„ za kar jim je Zadružna zveza poslala potrebna navodila, naj istočasno s temi premembami premenijo tudi določbo o deležu in delež primerno zvišajo.
Za katere zadruge ta prcmemba glede deleža ni potrebna? Predvsem za zadruge z neomejeno zavezo, ker pri njih itak člani jamčijo s celim svojim premoženjem za za-drugine obveznosti. Potrebna pa ni ta pre-memba tudi za one zadruge z omejeno za-
vezo, ki imajo že dovolj lastnega denarja za svoje poslovanje ali ki sploh nobenega kre-dati in nobenega posojila ne potrebujejo kot so n. pr. kmetijsko - strojne zadruge, ki imajo
samo kmetijske stroje in že te vse poplačane, ali živinorejske zadruge, ki običajno ne potrebujejo za svoje delovanje obratnega kapitala.
Hrvatsko zadružništvo.
Mnogokrat in upravičeno se povdarja, da imajo Slovenci dobro organizirano, lepo razvito zadružništvo in da so v tem oziru v državi na prvem mestu. Premalo pa se naglasa vzrok, zakaj se je pri Slovencih zadružništvo tako hitro razvilo in je tako trdno organizirano. Ta vzrok je ravno v tem, da sovensko zadružništvo temelji na najvažnejši in najpotrebnejši organizaciji, na kreditnih zadrugah rajfajzenovega sistema. Te z a d r u-g e niso prinesle s 'a m o p o m oč i p o-trebnim in sposobnim kmetom ter ustvarile z zbiranjem km et-s k e g a denarja in z d o v o 1 j e v a-n j e m k m e t s k i h p o s o j i 1 p o d 1 a go k me t i j s k e m n n a p r e d k u i n v s e m u drugemu zadružništvu, a m p a k so zlasti s" s v o j i m i v z g o j n i m i, čist o z a d r u ž n i m i n a č c 1 i z b r a 1 e i n v z g o-j i 1 e požrtvovalne z a d r u ž u e d e-1 a v c e. Načelo n e o m e j e n e o d g o v o r-nosti za zadrugo in njene obveznosti, načelo s a m o p o m oči, s a m o u p r a v e in v z a-j e m n osti kmetov manjšega okoliša, načelo neplačanega dela odbornikov z a s k u i) n o korist, za občo dobrobit, to so tisti temelji, katere so postavile rajfajzenove posojilnice ne samo sebi, ampak vsemu slovenskemu kmetijskemu in obrtniškemu zadružništvu sploh.
Niso pa imeli Hrvatje tako srečne roke pri ustanavljanju svojega zadružništva, kakor smo jo imeli Slovenci v dr. Kreku. In zato zadružništvo še danes na Hrvatskem med kmetskim ljudstvom ni doseglo tiste veljave
in nima za kmetsko ljudstvo tistega pomena, ki bi mu šla, ako bi temeljilo na zdravi podlagi. Tega se Hrvatje zavedajo in znani zadrugar Nikola Jagatič piše sam o hrvatskem zadružništvu tako-le: Že v prvem začetku zadružnega gibanja se našemu zadružništvu ni posrečila zadružna naloga. Moremo trditi celo to, da naše zadružništvo ni ustvarjeno na zadružnih temeljih. Temelj je samopomoč in vzajemnost. Hrvatsko zadružništvo pa sc je razvijalo po svoji centrali: Hrvatski poljedelski banki. Ta je snovala hrvatske kmetijske zadruge po naših vaseh, da se čimbolje razdeli kredit, da se morejo dovoliti posojila onim kmetom, ki so bili v najtežjih gospodarskih razmerah in da se tako pomaga kmetskemu ljudstvu. To je bilo plemenito delo, ki je sicer rešilo mnogo mnogo hrvatskih kmetov bobna, vendar ni bilo zasnovano na zadružnih načelih samopomoči in vzajemnosti. Zadružništvo ni p o iti o č , ampak s a m o p o m o č.
Ti početki so imeli posledice, ki se še danes maščujejo nad nami. V ljudstvu še ni prave zadružne zavesti, zadružnega pojmovanja. Navajeni smo na sprejemanje pomoči, ne pa na ustvarjan je i n z b i r a n j e 1 a s t n i h s i l.Pri naših ljudeh vlada bolj gospodarski značaj zadružnega pojmovanja nego oni idealni sociološki značaj, ki velja danes s svojimi najvišjimi cilji in načrti. T a se ne z a do v o 1 j u j c s a m o s tem, da z-a d r u ž n i š t v o služi kot sredstvo obrambe, ampak pojmuje zadružništvo kot gibanje,
katero zahteva za se, da g a uvedejo kot temelj novega družabnega red a.«
Takoj v početku se je torej napravila temeljna napaka in se je zadružništvo postavilo na načelo pomoči, mesto načela samopomoči in se je dalo v roke bankirjem mesto prijateljem .ljudstva in ljudstvu samemu. Gotovo je bila to težka in za hrvatsko ljudstvo usodepolna zmota, za katero ljudstvo še danes trpi. Mesto da bi danes uživalo sadove lastnega ljudskega zadružništva, mesto da bi imelo za osnovo vsem svojim zadrugam lastni ljudski kapital in -ljudsko delo, je hrvatsko zadružništvo še danes navezano na
banke in njihov kapital in vsled tega popolnoma v rokah kapitalistov.
To so bolne razmere, katere je treba ozdraviti, ker naprej tako ne gre. Seveda je to ozdravljenje, ta preokret k pravemu ljudskemu zadružništvu od nezdravega ban-kaisko - kapitalističnega zadružništva silno težak in bo zahteval velikega napora ljudskih prijateljev in ljudstva samega. Želeti je le. da bi se našli taki iskreni, požrtvovalni prija-jatelji ljudstva in da bi z močno roko, z veliko vztrajnostjo in pogumom vzeli v roke zadružno gibanje in ga privedli na zdrav temelj, na temelj samopomoči.
Neprijazna finančna oblast.
Lansko leto smo v 11. štev. Narodnega Gospodarja poročali o uspehu, ki so ga dosegli narodni zastopniki za naše zadružništvo s tem, da so se davčne in pristojbihske ugod- x nosti, ki jih uživajo zadruge v Srbiji, razširile na zadruge v celi državi.
V finančni zakon za 1. 1922/23 je po zaslugi naših narodnih zastopnikov prišel člen 262, ki določa, katere pogoje morajo zadruge izvršiti, da postanejo deležne istih davčnih in pristojbinskih ugodnosti, ki jih uživajo srbske zadruge na podlagi čl. 95, 96 in 98 »srbskega zakona o poljedelskih in .obrtnih zadrugah«. Ti pogoji so sledeči: a) da niti zveza niti njene zadruge po svojih pravilih ne dele članom na zadružne deleže nikakih dividend, b) da ne dobivajo člani upravnih in nadzornih odborov nikakih tantijem in c) da se rezervni z akad nikakor in nikoli ne sme deliti med člane.
Na podlagi tega smo dali v Narodnem Gospodarju (št. 11 iz 1. 1922 stran 153) natančna navodila, kako naj zadruge postopajo radi premembe pravil v smislu zahtev čl. 262.
Vsaka zadruga je •še posebej dobila točno pismeno navodilo, kako naj spremeni pravila. Tudi Zadružna zveza v Ljubljani je sklicala izredni občni zbor in spremenila pravila v skladu s členom 262.
Toda delali smo račun brez krčmarja; nismo mislili, kako goreče (da ne rabimo hujšega izraza) so naše finančne oblasti in kako jim je v mislih edino fiskalni interes, tako da so radi tega interesa pripravljene tolmačiti jasne določbe zakona celo proti zdravemu razumu.
Finančna delegacija v Ljubljani se je postavila na stališče, da veljajo ugodnosti čl. 262 fin. zak. le za one zadruge, katerih člani so po pravilih izključno poljedelci ali obrtniki. To pa radi tega, ker čl. 262 govori o tem. da se ugodnosti čh 95, 96 in 98' »Srbskega zakona o poljedelskih in obrtnih zadrugah« razširjajo na zadruge in njihove zveze v vsej kraljevini SHS. Zato ker se srbski zadružni zakon slučajno imenuje »zakon o poljedelskih in obrtniških zadrugah,« trdi finančna delegacija, da veljajo ugodnosti čl. 262 fin. zak. le
za one zadruge, ki imajo v svojih pravilih določbo, da morejo biti žalni zadruge izključno le poljedelci ali obrtniki. To razlago je finančna delegacija seveda sporočila okrožnim sodiščem, da ne bi ista priznala zadrugam pristojbinskih ugodnosti.
Ker je to tolmačenje zmotno in proti zdravemu razumu, ker je čisto jasno, da so naši narodni zastopniki hoteli ugodnosti srbskih zadrug razširiti na vse zadruge v celi državi, bi sicer ne imelo nikakega smisla, da so zahtevali, da se v finančni zakon uvrsti člen, od katerega nobena naša zadruga ne bi imela nikake koristi, ako ga tolmačimo tako. kakor ga tolmači finančna delegacija. Naše zadruge namreč niso čiste stanovske o r g a n i z a c i j e , v katerih bi se združevali samo kmetje ali obrtniki in zlasti nimajo te določbe v pravilih. Pri naših hranilnicah in posojinicah je član lahko tudi delavec, lahko tudi pripadnik kakega drugega poklica, čeprav so dejansko člani naših hranilnic in posojilnic skoro izključno kmetje. Tembolj velja to za kmetijske strojne zadruge, za živinorejske zadruge, za kmetijske nabavne in pro-
dajne zadruge, za mlekarske zadruge itd., pri katerih so, lahko rečemo, izključno kmetje ali obrtniki člani,katere pa vendar nimajo te določbe v pravilih in lahko pristopi, ako se za stvar interesira, tudi pripadnik kakega drugega stanu. Naše zadružništvo ni d i fe r e n c i r a n o po stanovih, am p a k p o p r e d m e t u, po svoje m posl u. Zato imamo hranilnice in posojilnice za denarne oziroma kreditne posle, strojne zadruge za skupno nabavo strojev, mlekarske zadruge za predelovanje mleka itd.
Zadružna zveza je radi gori navedenega tolmačenja čl. 262 od strani finančne delegacije napravila vse korake, da se našim zadrugam priznajo vse ugodnosti čl. 262, ako spremenijo pravila, kakor zahteva ta člen. Ta člen pa nikjer ne navaja, da je pogoj ugodnosti tudi ta, da so člani zadruge po pravilih izključno kmetje in obrtniki. V tej zadevi je poleg vlog na finančno delegacijo, na finančno ministrstvo in na ministrstvo za poljedelstvo zaprosila tudi Glavni Zadružni Savez kot predstavitelja interesov zadružništva, da intervenira pri imenovanih ministrstvih.
Medsebojne terjatve med Nemško Avstrijo in Jugoslavijo.
Vprašanje medsebojnih terjatev med Jugoslavijo ' in Avstrijsko republiko, v kolikor te terjatve izvirajo iz dobe do 1. novembra 1. 1918, še do danes ni rešeno. V veliki meri je na tem vprašanju interesiram) tudi zadružništvo, kajti okrog 30 posojilnic na Štajerskem, ki so bile prej članice zadružne zveze (Verband) v Gradcu, ima nad 6,000.000 kron naložb pri tej zvezi. Teh hranilnic in posojilnic ne zadene nikaka krivda, da niso pravočasno dvignile svojih naložb iz dveh razlogov: prvič je zveza v Gradcu že 1. 1918 vpeljala dolge odpovedne roke za naložbe zadrug, vsled česar je bilo izplačevanje naložb zadržano, dru-
gič pa j<4 naša vlada (pod ministrom Ninčičem) s 1. februarjem 1919 prepovedala uvoz neži-gosanih kron in s tem naravnost onemogočila, da pridejo posojilnice do svojih naložb. Pozneje je tudi Nemška Avstrija radi sekve-strov, katere je proglasila Jugoslavija nad imetji podanikov Nemške Avstrije, naložila na te naložbe prepoved, katera še danes obstoja.
Zadnji mesec so se v Beogradu vršila zopet pogajanja z delegati Avstrijske republike glede ključa, po katerem naj se poravnajo medsebojne terjatve med podaniki naše in avstrijske države in glede ukinitve
sekvestrov. Pri teli pogajanjih je ministrstvo pravde v načelu že pristalo na to, d a d o-1) i j o j n g o s 1 o v a n s k i n p n i k i z a e n o 'staro k r o n o .20 n e rti š k o - a v s t r i j -s k i h kron, kar bi pri sedanjem kurzu nemško - avstrijske krone pomenilo, da naše hranilnice in posojilnice ne dobijo niti desetine svojih naložb v jugoslovanskih kronah.
Ker so bila ta pogajanja neposredno pred zaključkom, je zadružništvo združeno z drugimi prizadetimi gospodarskimi organizacijami v Sloveniji na podlagi sestanka pri trgovski zbornici v Ljubljani napravilo predstavko, v kateri protestira proti zaključitvi pogajanj na podlagi gornjega ključa, ker bi s tem bile silno oškodovane številne naše hranilnice in p . sojilnice, mestne hranilnice in drugi zavodi, in zahteva, da se postavi v osnovo pravičen ključ, da pridejo naši upniki do svojega denarja in sicer v istem znesku jugoslovanskih kron, kolikor je znašala terjatev v starih kronah.
Tudi pri Glavnem zadružnem savezu se je vršila posebna anketa glede tega vprašanja, katere so se udeležili minister Popovič, minister Riba rž, delegat poljedelskega ministrstva dr. Stojkovič, delegat finančnega ministrstva Starčevič in delegat ministrstva pravde Kavčič. Ta anketa je prišla do zaključka. da so zahteve slovenskih »upnikov upravičene in da je vlada v slučaju, ako hi sklenila z Nemško Avstrijo dogovor na podlagi neugodnejšega ključa, dolžna slovenskim posojilnicam povrniti vso škodo, za ko-
likor bi utrpele na svojih terjatvah vsled neugodnega ključa.
Zadružni zvezi v Ljubljani in Celju ter druge gospodarske organizacije so imele dne 6. februarja t. 1. ponovno posvetovanje v tem vprašanju v Ljubljani pri Trgovski in obrtniški zbornici, pri katerem se je sklenila ponovna spomenica na ministrstvo pravde z zahtevo, da se našim upnikom izplačajo njihove naložbe v nemško - avstrijskih denarnih zavodih v jugoslovanskih kronah v razmerju ena jugoslovanska krona za eno staro krono s 5 UA> obrestmi vred. Ako bi pa vlada iz kateregakoli vzroka sklenila z Avstrijsko republiko poravnavo na neugodnejšem razmerju, se zahteva od vlade povrnitev vse škode, da pridejo upniki do polnih zneskov svojih terjatev, to pa radi tega, ker je vlada zakrivila s svojo prepovedjo uvoza nežigo-sanih bankovcev in s svojimi sekvestri, da niso naši upniki že prej mogli i/terjati svojih terjatev.
Dasi imamo v ustavi določbo, da država materijelno ptxlpira zadružništvo, vidimo v dejanjih ravno nasprotno in je država pripravljena brez pomisleka oškodovati posojilnice za milijone in s tem tudi tisoče malih varčevalcev, ako se ji gre za kako kupčijo in za volilne fonde, kakor je menda slučaj pri teh pogajanjih z Nemško Avstrijo, pri katerih se gre tudi za Steinbeissova podjetja, za visoke takse za odkup sekvestrov in za nakup palače za naše poslaništvo na Dunaju.
; n n D VPRAŠANJA IN ODGOVORI O O oj
Vprašanja 6. Kdo predseduje občnemu zboru, ali načelnik zadruge sam, ali bi se moralo praviloma voliti šele predsednika občnega zbora? (Kmet dr. v St. R.)
Odgovor: Merodajna za,to so pravila
zadruge ali poslovnik zadruge. Pri večini kmetijskih na b a v n i h i n p r o d a j-n i h z a drug je v pravilih določeno, da občnemu zboru predseduje predsednik načelstva, ako je občni zbor sklicalo nadzorstvo.
Pri večini hranilnic in posojilnic v p r a v i 1 i h sploh ni določeno, kdo predseduje občnemu zboru. V takem slučaju si i z-v o 1 i občni zbor s a m predsednika občnega zbora. Otvori pa občni zbor načelnik zadruge, ki ga je tudi sklical. Ako ima pa hranilnica in posojilnica poslovnik, kjer je določeno, kdo vodi občni zbor, potem je seveda zato merodajen poslovnik.
Vprašanje 7: Ali občni zbor voli najprvo načelnika in potem ostale odbornike ali vse skupaj kot odbornike, ki si potem na prvi na-čelstveni seji izvolijo izmed sebe načelnika? (Kmet dr. v Št. R.)
Odgovor: Istotako kakor za prejšnje vprašanje so v prvi vrsti merodajna za to pravila zadruge ali poslovnik, ker zadružni zakon o tem ničesar ne določa. Navadno pa se pravila glasijo tako: načelstvo obstoji iz načelnika in šestih odbornikov, katere izvoli občni zbor za eno leto. Ako se pravila tako glasijo, potem občni zbor voli načelnika in odbornike sam. Odborniki sami si si torej ne izbirajo načelnika. Glede nadzorstva pa se pravila običajno glasijo tako, da občni zbor izvoli nadzorstvo, obstoječe iz pet članov, za dobo enega leta. Nadzorstvo potem izvoli iz svoje sredine predsednika in druge poslovnike. Tu je jasno, da predsednika nadzorstva ne voli naravnost občni zbor, ampak ga šele določijo izmed sebe od občnega zbora izvoljeni člani nadzorstva. Ako pa tozadevno v pravilih sploh ni ali ni zadosti jasno povedano, potem odločuje občni zbor sam o tem, ali voli člane načelstva, ki si potem izberejo načelnika, ali pa voli občni zbor sam načelnika in posebej ostale člane načelstva.
Vprašanje 8: Kdo naj skliče prvo sejo nadzorstva po občnem zboru, ali načelnik zadruge, ali najstarejši član izvoljenega nadzorstva? (Kmet dr. v Št. R.)
Odgovor: To vprašanje v pravilih ve-
čine zadrug ni rešeno, poslovnika pa večina zadrug nima. Prvo sejo novoizvoljenih članov nadzorstva skliče načelnik zadruge (odbora). Ako bi jo pa ta ne sklical, jo lahko skliče najstarejši izmed izvoljenih članov nadzorstva. Na prvi seji se nadzorstvo konstituira, to se pravi, si izvoli svojega predsednika (načelnika) in druge poslovnike. Za bodoče potem seje nadzorstva sklicuje načelnik nadzorstva.
Vprašanje 9. A,i je načelnik potem izvoljen za tri leta. ko preteče njegova doba kot odbornik v smislu pravil, ali samo za eno leto? (Kmet dr. v Št. R.)
Odgovor:	Že pri vprašanju 7. smo
rekli, da so v prvi vrsti merodajna p r a v i 1 a. Ker pa pravila navadno določajo, da voli občni zbor načelnika in ostale člane odbora za dobo treh let, je načelnik kot tak izvoljen za tri leta. Drugače je seveda, ako pravila določajo, da občni zbor voli vse člane načelstva, kateri šele izmed sebe na prvi seji izberejo načelnika (se konstituirajo). V tem slučaju se načelstvo konstituira in si torej tudi določi načelnika samo za eno leto in ko se na prihodnjem občnem zboru načelstvo spremeni ali po volitvah uadopolni, se mora načelnik zopet na novo izbrati na prvi seji načelstva.
Iz tega, kakor iz vprašanj pod 6, 7 in 8 pa je jasno, kako potreben je pri vsaki zadrugi posl o v n i k , ker je toliko vprašanj, katera niso rešena niti v zadružnem zakonu niti v pravilih.
Vprašanje 10: Ali more konsumrio društvo odnosno kmetijska nabavna in prodajna zadruga imeti trgovske vajence in jim izdati spričevala? (Konsumna zadruga v G.)
Odgovor: Po obrtnem redu je za izvrševanje trgovinskega obrta poleg splošnih zahtev obrtnega reda potreben tudi d o k a z u s p o s o b i j e n o s t i. Ta dokaz je d o p r i-nesti z učnim spričevalom o p r a-
2$
vilno končanem u e n e m raz m e r j u in z o h 1 a s t n o potrjeni m s prič e-v a 1 o m o najmanj d v e 1 e -t n i službi v kaki trgovini, pri čemer pa mora ee-lokupna praksa (kot učenee in kot pomočnik) znašati najmanj 5 let.
Zadruge morejo vzeti vajenec na temelju M V8 obrt. reda, ako imajo same potrebne strokovne znanosti. To bo pri zadrugah le tedaj, ako je poslovodja trgovsko izvežban, ima torej sam potrebna spričevala v smislu zgornjega odstavka. Ker pa so trgovci organizirani v stanovske zadruge, imenovane gremije, je v pravilih teh gremijev posebej predpisano, kdo sme sprejemati vajence, kako se napravi pogodba (običajno s soglasjem gremija) in kako je treba izvršiti prijavo vajencev gremiju. Razmerje med mojstrom (zadrugo) in vajencem mora -biti urejeno s posebno pogodbo.
Pripominjamo, da zadruge stojijo na stališču, da niso trgovci in zato ne veljajo za nje predpisi obrtnega reda. Dasi to vprašanje še do danes ni rešeno in upravne oblasti s predpisi obrtnega reda zadruge naravnost šikanirajo, vendar.velja za vse blagovno zadrli ž n i š t v o e d i n o pravo načelo, da zadruge, ki poslujejo samo s svojimi člani, niso trgovci in ne p o d 1 e ž i j o predpisom obrtnega i e d a. Pač pa sc pri zadružnih nastavljencih pojavlja stremljenje dobiti v službi zadruge trgovsko izvežbanost in potem seveda čim-prej otvoriti lastno, v največ slučajih konkurenčno trgovino. Ta pojav ne obeta nič dobrega za zadružništvo. Kdor smatra zadružništvo samo za trgovino, za takega pri zadrugi ni mesta- in naj se kot učenec vpiše in vežba le pri trgovcih.
Vprašanje II: Prosimo pojasnila, kako naj postopamo v sledečem slučaju. Dolžnik, kateremu je posojilnica (za načrte železnice) dala 40.000 Din. posojila proti poroštvu več
drugih posestnikov, je umrl. Ali naj posojilo odpovemo in je priglasimo zapuščinskemu sodišču? (Hip. v S.)
Odgovor: Pravilno je, da priglasite terjatev napram pokojnemu zapuščinskemu sodišču, ker je bil on glavni dolžnik, dočim so ostali posestniki le poroki in plačniki. Ako je kateri iz teh porokov pripravljen stopiti na mesto pokojnega kot glavni dolžnik, je to seveda stvar soglasja in dogovora in v tem slučaju morate izstaviti novo zadolžnico na ime novega dolžnika.
Vprašanje 12: V pravilih naše hranilnice in posojilnice je v S 10 določeno, da določa načelstvo višino obresti za posojila, v § 36 pa določeno, da načelstvo v sporazumu z nadzorstvom določa višino obresti za hranilne vloge, Zakaj ta razlika in kako določa višino obresti za hranilne vloge nače 1-s t v o v s p o r a z u m u z n a d z o r s t v o m ? (Hip v P.)
Odgovor: Ta razlika ne obstoji samo pri vaši posojilnici, ampak pri veliki večini posojilnic in je utemeljena v tem, da se višina, obresti za posojila ravna po višini posojila, po roku posojila, varnosti posojila in po tem, ali je posojilo na osebno poroštvo ali na zastavo nepremičnin. Načelno se vsakokrat, ko se posojilo v načelstveni seji dovoli, mora tudi določiti obrestna mera za dotično posojilo z ozirom na ravno navedene činitelje. — Obrestna mera za hranilne vloge je za vse brez razlike ena in ista izvzete vezane vloge in se ne menja toliko, kolikor obrestna mera za posojila. Zato je popolnoma utemeljen predpis vaših pravil, da višino obrestne mere za hranilne vloge določi od časa do časa načelstvo sporazumno z nadzorstvom in sicer najbolje v skupni seji načelstva in nadzorstva.
Vprašanje 13: Kako se računajo obresti v tekočem r a č u n u (od vlog v tekočem računu oziroma od kreditov v tekočem računu)? (Hip. v P.)
Odgovor: Za odgovor tega vprašanja je potreben cel članek s primeri in z razlago, ker je to vprašanje približno tako široko, kakor če vprašate, kako se ustanavlja in vodi hranilnica in posojilnica. Natančno pojasnilo o računanju obresti v tekočem računu (dnevno dbrestovanje) imate v Narodnem Gospodarju za 1. 1917 na strani 101 do 105 z vsemi potrebnimi vzorci. Dobite pa to tudi v učnih knjigah za trgovske šole in trgovske tečaje. Glavno za preračunavanje dnevnih obresti je poznanje obrestnega števila in k 1 j n č a. O b r e s t n o število
dobimo, ako množimo kapital s številom dni iti to delimo s sto. Obrestni ključ ali obrestni d i viz or pa dobimo, ako 360 delimo s številom obresti. Za vzorec vam lahko služi izvleček iz tekočega računa, katerega vam vsakega pol leta pošlje Zadružna zveza v Ljubljani. Pripominjamo pa pri tej priliki, kako važno je, da vsaka zadruga redno hrani Narodnega Gospodarja, da se ob eni ali drugi priliki ponči o vprašanjih, za katere se mora sicer obračati v Ljubljano na Zadružno zvezo.
n n n n o n zadružništvo, o S n n n o
Lastni kapital v razmerju s cenami blaga.
Razmerje med lastnim kapitalom zadrug in med potrebnim obratnim kapitalom postaja tem neugodnejše, čimbolj pada valuta, in je došlo že do mej smešnega. Pri konsumnih društvih v N. Avstriji je znašal pred vojno delež 30 do 50 kron; takrat je stal kilogram moke samo 40 vinarjev. Danes stane kilogram moke v Nemški Avstriji 8000 kron, do-čim je delež ostal po največ isti kakor pred vojno. Da pri takih razmerah lastni kapital niti v majhnem odstotku ne zadostuje za nabavo blaga, je razumljivo. Zadruge skušajo najti razne načine, kako priti do potrebnega obratnega kapitala. Poleg zvišanja deležev, s čemer se ne doseže posebno velikih kapitale v, forsirajo konsumna društva v Nemški Avstriji zlasti zbiranje hranilnih vlog od svojih članov. Poleg tega zahtevajo od novih članov visoke pristopnine, ki se pripišejo rezervnemu zakladu.
Na straži. Ob priliki glavne skupščine Splošne zveze nemških zadrug v Avstriji je zastopnik nemškega zadružništva dr. Criigcr opozarjal na to, da morajo zadruge z ozirom na nestalne razmere zlasti z ozirom na ra-
pidno padajočo valuto silno paziti, da si ohranijo svoj položaj, da morajo zlasti voditi pravilno obrestno politiko, kakor jo zahteva silno padla valuta in silno pomanjkanje denarja. »Brigati se moramo za rentabelnost, za likvidnost in za delavno sposobnost naših zadrug. Zato je prava obrestna politika danes bolj potrebna nego sploh kedaj. Drugo vprašanje je vprašanje režije, stroškov. Tudi tu je treba prilagoditi se zahtevam časa in je nameščence treba draginji primerno plačati, ako se to ne zgodi, bodo šli h konkurenci.« — Ni izključeno in v manjši meri je že bila dana prilika, da se tudi naše zadruge pečajo s temi vprašanji. Čimbolj bo valuta padala, tembolj bodo morala vodstva zadrug paziti, da ohranijo položaj zadruge v razburkanem morju spekulacije, da vzdržijo ravnotežje med stroški in dohodki s pravilno obrestno politiko pri hranilnicah in posojilnicah, s pravilnim uravnavanjem cen pri blagovnih zadrugah.
Finci delajo v zadrugah. Finci, mal narod med Rusijo in Švedijo na severu Baltskega morja, ki so po razvalu Rusije postali samostojni, so naravnost vzor drugim malim narodom glede pridnosti in vztrajnosti, s katero
delajo za kulturni in gospodarski napredek svoje države. V I'inski ju zadrug kot jezer na tisoče. Finci so vzorni zadruga rji, so narod, ki si sani pomaga. Kapitalistom, oderuhom, izkoriščevalcem najmanj rože cveto v Finski. Široke mase kmetskega in delavskega ljudstva so se zbrale in utrdile okrog svojih zadrug kreditnih, konsumnih in produktivnih. Pri njih za oderuhe ni niti prostora. niti prilike. Izobraženi in zavedni finski kmetje in delavci so vzeli vse v svoje roke. (Hrvatski Glasnik.)
Zadružni tečaj v Mariboru. V dneh od 7. do II. januarja se je vršil štiridnevni zadružni tečaj za vodstvo posojilnic v Mariboru. 'Tečaja se je udeležilo 11 posojinic iz Štajerske z 20 zastopniki. V prvi vrsti se je predavalo posojilniško knjigovodstvo in bilansi-runje in sicer praktično na podlagi vseh potrebnih knjig in tiskovin. Poleg tega se je vršil tudi najpotrebnejši pouk o upravi in vodstvu posojilnic s praktičnimi vajami o sestavi zapisnikov, vlog na oblastva, davčnih napovedi- itd.
Potreba po takih tečajih je zelo velika in le žal, da je na razpolago premalo moči za predavanja, ker je n. pr. na tem tečaju predaval skoro izključno en revizor.
Fašisti in zadruge. »Konkordija«, zadružno glasilo švicarske zadružne zveze istega imena, prinaša veliko podatkov o nasiljih, ki so si jih dovolili fašisti v raznih italijanskih provincah proti zadrugam in o večmilijonskih škodah, ki so jih povzročili zadružništvu s tem, da so razgrabili njihove založbe, demolirali lokale in prisilili zadruge, da ustavijo poslovanje, odnosno likvidirajo.
List pristavlja, da je poleg političnega furorja pri teh nasiljih ponajveč igral vlogo osebni interes m a 1 i h trgovcev, ki pripadajo fašistov s ki organizaciji in so se hoteli znebiti nadležne konkurence zadrug na najenostavnejši
način s tem, da razbijejo, razgrabijo in s silo ustavijo njihovo delovanje.
Kaj potrebuje zadruga: Može nepodkupljive; Može, ki jih bogastvo ne omami; Može. ki so v malem in velikem zvesti; Vztrajne može, ki jim neuspeh ne vzame poguma; Može, ki nimajo dvojne morale: eno za privatno življenje in drugo za javne zadeve; Može, ki splošne interese stavijo nad svoje osebne in zasebne interese; Može, ki držijo svojo besedo in ohranijo svojim prijateljem zvestobo v veselih in žalostnih dneh.
(Totornjanceva antologija).
Pridobnina in zadruge. Po S 84 e) zak. o posebni pridobnin so zadruge pod gotovimi pogoji pridobnine popolnoma proste, ako bilančni dobiček ne presega K 1200. Če je pa čisti dobiček višji, predpiše se pridobninski davek z 2"/» do 5 7» v zavisnosti od višine čistega dobička. Ti zneski so seveda imeli pomen v razmerah pred vojno, ko smo imeli zlato valuto. Danes so razmere čisto druge, toda naše davčne oblasti se strogo držijo teh predpisov in ministrstvo financ ni smatralo za potrebno, da se naši valuti primerno ti zneski spremenijo. Pač pa je to izvršila Češkoslovaška republika, dasi je njena valuta znatno boljša nego naša. V republiki so pridobnine proste zadruge, katerih bilančni dobiček ne presega 6000 Kč (poprej 1200 K), kar bi v naših kronah znašalo nad 72.000.
Čebelice in varčevanje. Zadrugarji pri Hrvatih so prišli do prepričanja, da kreditno zadružništvo pri njih ne uspeva, ker je ena največjih napak naroda zapravljivost. Ker pa uvidevajo, da brez kreditnih zadrug, ki naj zbirajo ljudski denar, tudi drugo zadružništvo ne uspeva, so se lotili naloge vzgajati k varčnosti mladino in so v to svrho začeli ustanavljati v prosvetnih društvih »Čebelice«. Kot centralo teh »Čebelic« so ustanovili pri Zadružni zvezi v Zagrebu »Središnjico hrvat-’skih čebelic«. Da bi dosegli večji uspeh, je
načelstvo Zadružne zveze v Zagrebu določilo nagrado K 3000,- za ono »Čebelico«, ki bo v 1. 1923 izkazala najboljši uspeh. Ker je Uidi pri nas pri mladini smisel za varčnost zelo padel in se začelo širiti brezmiselno zapravljanje in ker "niti šola, niti dom ne vršita v zadostni meri vzgoje k varčnosti, je naloga naših kulturnih društev, da ustanovijo »Čebelice« in da začnejo na vse mogoče načine razširjati smisel za varčevanje. Kolikor nam je znano, je Društvena nabavna zadruga v i.jublj.,;'! i za vodstvo takih čebel'c prii'erne, zelo enostavne tiskovine, zraven tudi knjižico z najpotrebnejšim poukom in je organizirala »Centralno čebelico«,katera naj vodi vse »Čebelice« po društvih in sprejema prihranke podeželskih »Čebelic« na obresto-vanje. Gotovo zdrav pojav.
Zakon o ustanavljanju agrarnih zajednic (kot zadrug). V Uradnem listu št. 8 z dne 22. januarja je objavljen zakon o itmanav-Ijanju agrarnih zajednic, ki je podpisan od ministra pravde dr. Laze Markoviča, ki pa predstavlja obenem lep vzorec tega, kakšen ne sme hiti zakon. V 23 dolgoveznih, gostobesednih in čisto nejuridično formuliranih členih pove zakon samo to, kako se ustanavljajo uajnovejše zadruge agrarne zajednice, to so ekonomske združbe interesentov a-grarne reforme naseljenih dobrovoljcev, poljedelce v. Samo en člen podajamo za vzgled, člen 21.: »To so samo prvi in najbistvenejši predpisi, ki se moraj.: izvršili. Nadaljne formalnosti in navodilo o nadaljnem poslovanju se izdelajo naknadno; če pa se pokaže, da je treba in mogoče, se bodo prirejali posebni tečaji za poslovodje zajednic. Vendar se je treba za vsak nasvet, vsako navodilo, vsako podporo ali intervencijo neposredno ali posredno obrniti na to ministrstvo ali na oblastne, ali krajevne organe ministrstva, in zajednica dobi kar zahteva.« Srečne zadruge argrane zajednice, ki bodo od ministrstva
dobile, kar bodo zahtevale. T a z a k o n je s r a m o ta pred kult n r n im svet o m i n u r a d n i dok a z , da sedijo v m i n i-s t r s t v i h n e s p o sobni ljudje, k i b i mogoče lahko vršili koristen obrt, ki pa so od velike škode, ako hočejo delati zakone. Ne vedo niti osnovnega načela, da mora biti zakon kratek in jasen.
Prot. Sombart o konsumnem zadružništvu. »Smatram gibanje konsumnega zadružništva za najvažnejši in najboljši pojav našega časa. Največji njegov pomen ne leži ravno v tem, da preskrbljuje masam cenejša živila, kakor veliko bolj v dejstvu, da je poklicano, da igra važno vlogo pri p r e -h o d u našeg a d a n a š n j e g a k a p i t a-1 i s t i č n e g a gospodarstva v višji o r g a n i č n i r e d. Polagoma prihaja uvidevnost, da je vse, kar imenujemo smotreno ali skupno gospodarstvo, ozko zvezano s predpogojem i z e n ač e n j a in s t a b i 1 i z i-r a n ja potrebe, t. j. konsuma. Da k temu doprinese svoj delež, v tem je največja historična naloga in delo konsumnih društev.«
Zadružništvo — pomoč v težkih časih. V zadnji številki »Domoljuba« je izšel lep članek, ki opozarja kmete, da prihajajo na nje težki časi in da ,bo v teh težkih časih edino zadružništvo njihova pomoč. Samo en odstavek iz članka : »Prihajajo težki časi za kmete. Težko bo gospodariti. Visoki davki, draga obleka, drage gospodarske in gospodinjske potrebščine, dragi delavci in posli, za vse te stvari veliki izdatki, dohodkov pa malo, zelo malo. In ko bo beda že dosti velika, 'bo pa zopet vlada prišla s svojo nesrečno carinsko politiko in bo še hujše udarila. Ni mi treba pripovedovati, sami čutite, kako gre vedno na slabše! Ali boste stali prekrižanih rok, ko voda narašča, ko nam odnaša naše premoženje in nam že prihaja do grla? — S a m i s i m o r a m o p o m a g a t i. V z d r u-ž e n j u je moč. Zadruga je tista, ki
je že rešila n e k .1 1 o pred tridesetimi leti i z klešč oderuhov marsikaterega kmeta i 11 m u p o 111 a g al a k boljšemu, k 11 a p r e d u e m u g o s p 0-d a r s t v u. Zadruga je tista, ki na m tudi danes lahko pomaga.«
Prepoved zadružnega dela. V mnogih nemških državah se je učiteljem prepovedalo, da sodelujejo pri zadrugah kot blagajniki oziroma knjigovodje pri posojilnicah in sličnih ustanovah. Našim učiteljem tega ni treba prepovedati, ker so menda bele vrane tisti, ki pri ljudskih ustanovah, kot so zadruge, sodelujejo.
Še iz zakona o agrarnih zajednicah.
Člen 16... »V prvi vrsti je treba takoj naročiti štampiljo s točno firmo (naslovom zajednice), obenem pa potrebno blazinico z barvo. Poleg tega je treba nabaviti tri navadne knjige za zapisnike o skupščinah, sejah upravnega odbora in sejah nadzorstvenega odbora. Istotako je treba nabaviti navadno trgovsko knjigo...« Člen 16 torej govori onabavah. Člen 10 točka e) četrti odstavek : »Uspeh zajednice je zavisen od izobrazbe volje, sposobnosti in poštenosti upravnega odbora, za-jedničarskega poslovodje in nadzorstvenega odbora; zato je treba izvoliti najsposobnejše, najrazumnejše in najbolj poštene, drugače jo ves trud zaman.« Tudi trud tega zakona o agrarnih zajednicah bo zaman in zaman je videl zakon in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata minister pravde dr. L. Markovič, ker ni opazil, da to ni zakon, ampak skrpucalo.
Doneski zavarovalnic za gasilske straže in gasilce. Z zakonom od 23. dec. 1922 (Ur. 1. 7 od 19. jan. 1923) se nalaga vsem zavarovalnicam in družbam, da plačajo vsako
leto dva odstotka od vplačanih z a v a r ovalni n kot z a k o n i t i d o n e-s e k v korist gasilskih straž in en odstotek k o t p o d p o r o gasilce m , ki so ponesrečili v službi. Stekajo se ti odstotki v »gasilski zaklad«, ki ga upravlja pokr. uprava.
Središnji Savez jugoslovanskih seljačkih zadruga u Sarajevu, kateremu pripadajo pretežno muslimanske zadruge, je bil sprejet v Glavni zadružni savez kot trinajsti član.
Kletarski in zadružni tečaj se je vršil v drugi polovici meseca januarja v Semiču. O kletarstvu je zelo nazorno predaval vodja vinskega oddelka Gospodarske zveze. g. Podhoršek. K zaključku je vsem udeležencem na Maligand - u ugotovil, koliko odstotkov alkohola imajo vzorci njihovih vin. Dr. Basaj je predaval o zadružništvu. Možje so sklenili, da se bodo v bodoče bolj zanimali za domačo posojilnico in njeno poslovanje ter tudi vsem znancem priporočali, da nalagajo denar v domačem zavodu. Odločili so se tudi, da čimprej ustanove vinarsko in kletarsko zadrugo, ki bi gotovo lahko mnogo koristila pri prodaji vin.
- Pokušnje, ki so jih udeleženci prinesli, kažejo, da imajo Semičani prav dobro kapljico.
Vse naročnike ponovno prosimo, da plačajo naročnino. Položnice smo priložili prvi številki N. G. za 1. 1923.
One zadruge, ki nam na našo okrožnico z dne 8. nov. 1922 še niso odgovorile, ponovno prosimo, da to store. Gotovo glavna skupščina Zadružne zveze v Ljubljani ni preveč zahtevala, ko je sklenila, naj bodo vsaj vsi člani načelstev in nadzorstev naših zadrug naročniki Nar. Gospodarja. Z zadružno izobrazbo šele je dan pogoj za zadružno zavest in disciplino.
Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo .Narodnega Gospodarja*. Ljubljana, Zadružna zveza Izdajatelj: „Zadružna zveza* v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, tajnik .Zadružne
zveze" v Ljubljani.
Občili /.bor Hranilnice in posojilnice na Blokah,
r. z. z n. z., se vrši dne 4. marca 1923, popoldne po večernicah v uradnih prostorih pri Fari, 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2 Odobritev računskega zaključka za leto 1022. 3 Volitev a) načelstva, b) nadzorstva. 4. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Št. Jerneju,
r. z. z n. z., sc bo vršil dne 25. februarja ob 15. uri popoldne v Društveni dvorani. 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrjcnje rač. zaključka za 1. IV22. 4. Prcmemba pravil. 5. Volitev a) načelstva, b) nadzorstva, fi. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Št. Juriju pod Kumom, r. z. z n. z., se vrši dne 25. februarja 1923, ob 7. uri dopoldne v posojilničnih prostorih. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaključka za I. 1922. 3. Volitev a) načelstva, h) nadzorstva. 4. Pre-memba pravil. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Selcih, r. z. z n z., se bo vršil dne 25. februarja 1923, ob 7. uri zjutraj v pisarni hranilnice in posojilnice. 1. Poročilo načelstva in rač. pregled. 2. Odobritev rač. zaključka za 1. 1922. 3. Volitev a) načelstva, b) rač. pregledovalcev. 4. Prcmemba pravil. 5. Čitanje revizijskega poročila. 6. Slučajnosti.
Občni zbor Oblačllnice za Slovenijo, r. z. z o. z., v Ljubljani, bo dne 2(>. februarja 1922, ob šestnajstih (4. uri) v uradnih prostorih zavoda v Ljubljani, Šolski drevored št. 2./I. 1. Poročilo načelstva ih nadzorstva.
2.	Odobritev rač. zaključka za leto 1922. 3. Sprememba Pravil (§ 27 zndr, pravil.) 4. Volitev nadzorništva. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Gospodarske zveze, r. z. z o. z., v Ljubljani, se bo vršil dne 1. marca 1923, oh 10. uri dopoldne v poslovnih prostorih v Ljubljani. 1. Odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev rač. zaključka za
1.	1922 in razdelitev čistega dobička. 5. Volitev načelstva. ti. Izprememba pravil. 7. Slučajnosti.
Občni zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Braslovčah, r. z. z o. z., sc vrši dne 4. marca 1923, ob 3. uri pop. v cerkveni hiši. L Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaključka za I. 1922. 3. Prcmemba pravil. 4. Volitev a) načelstva, h) nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Kousuinnega društva v Št. Jerneju, r' z., z o. z... se ho vršil dne 4. marca ob 3. uri pop. v društveni dvorani. I. Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev rač. zaključka za I. 1922. 3. Volitev a) načelstva b) nadzorstva. 4. Slučajnosti.
XVI. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Bučki, r. z. z n. z... se bo vršil dne 4. marca 1923, ob
3.	uri popoldne v posojilniških prostorih. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjcnje rač. zaključka za 1. 1922. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Sprememba pravil. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Kmetijske zadruge za Spodnje Štajersko v Račjem, r. z .z o. z., se bo vršil dne 3. marca 1923, ob 3. tiri popoldne v zadružnem skladišču. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1922. 3. Prcmemba pravil. 4. Sklepanje o prodaji nepremičnin. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Kamnici pri Mariboru, r. z. z n. z„ se bo vršil dne 25. februarja 1923, oh pol 8. uri dopoldne v zadružni pisarni. L Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za I. 1922. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. 1’rcmemba pravil. 5. Volitev načelstva in nadzorstva, ti. Slučajnosti.
Občni zbor čevljarsko gospodarske zadruge na Dobračevl pri Žiru h, r. z. z o. z., sc ho vršil dne 4. marca 1923, ob L uri popoldne v zadružnih prostorih.
I. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaključka za 1. 1922. 3. Čitanje revizijskega poročila.
4.	Volitev a) načelstva, b) nadzorstva. 5. Prcmemba pravil, ti. Slučajnosti.
Mlekarska zadruga v Srakovljah, r. z. z o. z., je po sklepu občnega zbora z dne 23. julija 1922, stopila v likvadacijo. Likvidacijska firma se je vpisala v zadružni register z dne Iti. januarja 1923. Likvidatorji so Janez Gregorc, .ložci Miklavčič in Janez Zupan ter podpisujejo firmo skupno. - Upniki zadruge se poživljajo, da prijavijo svoje terjatve.
Občni zbor hranilnice in posojilnice v Srednji vasi r. z. z n. z., se ho vršil dni 4. sušca 1923, ob pol 3. uri popoldne v župnišču. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjcnje rač. zaključka za 1. 1922. 3. Sta-čajnosti.
Občni zbor Posojilnice pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, r. z .z n. z., se bo vršil dne 3. aprila 1923 pop. ob 14. uri v zadružni pisarni, v slučaju nesklepčnosti Pa dne 24. aprila ob isti uri in na istem prostoru pri vsakem številu navzočih udov. 1. čitanje revizijskega poročila. 2. Poročilo nadzorstva in načelstva. 3. Odobritev račuftskega zaključka za 1. 1922. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Predlogi.
Občni zbor hranilnice in posojilnice v Strujali, r. z. z n. z., sc bo vršil dne 4. marca 1923 ob 3. uri pop. v posojilničnih prostorih. 1. Poročilo načelstva iti nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaključka za 1. 1922. 3. Vo-g litov a) načelstva, h) nadzorstva. 4.'Slučajnosti.

,1