SI. 20. Vtorok, četrtek in ho-t.oto izhaja in velja v Mariboru hrt"/, pollljtt« nja na dom za \r.» luto 8 g. —- k. ,, pol Iftii 1 ,, - - ,. „ Sotn „ ,. 10 ,. Po pošti: ia vso leto 10 . — k „ pol leta fi „ V Mariboru, soboln 11. IV. letaj. 1871. v četrt ti o SLOVENSKI NAROD. Vredniitvo in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplatz) hiš. st. 179. Oznanila: Za navadno tristopno v m t o s» plačuje : 8 kr. će «e tiska lkrat, ■ »i », i, h 2kra1, ■< ,» m u Škrat, veeo i ■ i -i 1111 u k i* so plačujejo po prostoru. /a vsak tiaek jo plačati kolek (s tempelj) s* M kr. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno franknjejo Prilastkom. „Denes smo zvedeli mnogo veselih novic: slovesni obed, ktcrega je prusaški '/bor na Dunaji hotel godo-vati Bi^marku na slavo, prepovedala jo policija ; v Gradcu so je te vrsto sramotnemu početju ukazalo, da se i/, javnosti umakne v zaprt prostor; v Beljaka jo po telegrufu ukaz z Dunaja vsaj vojnško godbo otel, da se ni ojmgaoila, pomagajo Mol tko ve klešče poveličevati pri godovanji- Vćmo, da hi bo s formalnega stala mnngokaj dalo vgovarjati, kar so tiče teh ukazov ; a tudi to nam jo znano, da so nas pruski okuženo! dolgo in testo varali, ter da bi bili neurnn1, ako se dnino še dalja varati. Co tudi nismo dovolj modri ali dovolj moćni, da bi se ognili Bismarkovih pasti, a toliko razumn, toliko kreposti, čo bog da, imamo Se, kolikor je potrebujemo, da se ubranimo iglic, s kterimi nns hoče vbndati mala golazen, ki mej nami priseza njemu zvestobo. Vso te svečanosti, naj se i tenujejo kakor koli, naj plašČek ogernejo kakoršen koli, niso nič druzega ter nehte biti nič druzega nego demonstracija proti avstrijski misli, — Blava Bismarku prepevnna. A ljudje, kteri Bismarku vriskajo, naj bodo veseli,, ako so z njimi dela, kakor zna Bismark delati, ter ako jih železen črevelj sune, da ga krepko začutijo. Ohžalovati je samo to, da 8e je vlada tega tako pozno domislila ter da še /daj polovičarski dela. Telegraf, kteri je bil tako prijazen ter jo v Beljak vojaški godbi ukaz nesel, bil bi izvestno še toliko uljuđen, da bi vse mrzko sleparstvo bil s poti spravil. To imenovano godovanje poveličuje vsa srumotna dela, ktera je bilo videti v pruskem vojevanji, — poveličuje vsega Človeštva teptanje, ktero se jo v tej vojni tako grozovito razodevalo na sramoto našemu stoletju in nnši izobraženosti, — - poveličujo tajbo najsvetejših lju-lstvenih pravic, katero so bile uničene, ko so so francosko pokrajino šiloma odtrgale, — poveličuje preobudo svete zvezo (alijaneije), ktera pride neogibno, ako avstrijski narodi ne bodo mogli Avstrijsko vlado potegniti od brezna pruskega prijateljstva, — poveličujo naposled svojo domačo ponižanost 18G6. leta. Ga to ni orgiju, ktera so roga vsom nravnim pojmom, vsem načelom, kolikor jih je drazib in svetili narodom, potem sploh ni nasvetu nobene nevarnosti, nobeno grehoto na javno nravnost, — potem je treba, da zakoni vsako nevarnost postavijo pod svojo bramho, — potem vedi vsak svoje mlado hčere na golokoine plese, da so tam nauče, kako so jo vesti, kako ne je sukati nn tem novem pru-s&škem svetu, nn tem svetu »božjega strahu in nravne plemenitosti." Torej čestitamo vladi zato, kar je storila, nogo čestitamo jej samo s polovico srca, ker je tudi ona pokazala samo polovico kreposti. Da naši pruski oku-žeuci vselej najdejo kako svobodoljubno ali vsaj nedolžno naličje svojemu izdnjalskomu početju, dobro vemo; kajti lagati in varati znajo ti izvrstni učenci i /. v i si nega nastavnika (mojstra) I A treba je, da vlada, ako res hoče biti avstrijska, tej golazni krepko zavpije: vem, kdo si ! da jej pogumno odtrga naličje raz obraz, in avstrijsko ljudstvo bodo ploskalo, ni so bati, da ne bi, avstrijsko ljudstvo bodo vladi, ako začne krepko postopati, tem hvaležnejše, ker ošnbnost te svojte že tako rasto, da se bodo naposled treba s svojo pomočjo braniti. V dokazilo to resnice bodi samo to rečeno, da smo dobili več pisem, ktera no n..-, vprašala, k j e da jo povabilo dobil , ker je bil s prvega izključen iz gorensko hnute-volee. Vsi tukaj m ji značajni Slovenci so obsodili tako postopanje; ali so ti gospodje zdaj kul- bodo tista pruska svečanost. Ni zelo resnici podobno, da so ti vprašalci pojedino hoteli le povikšati s pesmijo : „slava ti v zmagovalnem vencu I", nego pripetiti bi so bilo utegnilo, da bi morebiti policija bila prh'pajo ali ne, tega ne vem, rečem pa, da zaslužijo Greuter-siljena, pO pravici razkačenemu naroda braniti tistih, jevo znano besedico iz državnega zbora, kteri se dr/.nejo Avstrijo zasmehovati v avstrijskej V Gorici 7. marca. [Izv. dop.] (Nekaj o I* t u k a j š n e m p o 1 i t i š k e m d r u š t v u.) Prišle so Kdo govori to resnične besede V Morebiti „Slo- Tni ta dni po naključbi pravila tukajšno kntoliško-poli-venski Narod" slepim Scvničnnoin ? Ah morebiti kakn tjšk„ 7frrr*+rrr*V roke, kterib § 2. se tako glasi: „namen druge slavenske novino tako grme nemškim Prusakom? družbo jo: pospeševati in braniti katoliške zadevo to Nikakor ne ! Ti.ko oponašajo sramoto nemške dunajsko dežele v vsem, kar se nanaša na vero , na družbinsko novine svojim nemškim rojakom! Tem besedam se torej i o politiško življonje in tako tudi doseči zedinjenje in nikakor ne more podtikati slavensko sovraštvo ali tuja soglasnost med Slovenci in Lahi te kronovine." Raz-savist, ker piše jih „Tagespresse", list. n kterem smojvidn se toraj iz navedenega § pravil, da so očetje tega le rekli, da je moder in polten, dokler govori o Pruslh; a kader pridejo na vrsto Slaveni, ktertin je tudi on tako srdit, kakor vsi ostali časopisi, tedaj tudi njegfl mine vsi modrost in \sa poštenost, I) o \\ i s i. društva hoteli osnovati laško-slovensko kat. pol. družbo in s tem pripomoči, da bi prepiri in nesloga med temi Sosednimi narodi se spremenili v prijateljstvo in slogo. Nektari lahkomiselni Slovenci so laškim besedam takoj verjeli in pristopili k društvu; ali pokazalo se je kmalu, da Lahi hočejo Slovence le za to porabiti, da bi ti plačevali in tedaj društveno blagajnico polnili , da so pa vodstvo popolnoma sebi prihranili. Da jo to resnica, jo razvidno iz sestavljenja odbora tega društva. Za odbornike so izvoljeni sledeči: odvetnik dr. Doljak kot predsednik, pl. Fabris, Pagani, Zanuttig in Alpi so zvoljeni za laško, Toraan kot podpredsednik, dr. Hrast, Bostjančič, Simsig (kakor so sam pišo mesto Simčič) in Pavlin pa za Slovence. Med laškimi odborniki so vsi zagrizneni Lahi, posehno pa dr, Doliac (izgovarjaj Doljak) in pa duhovnik Alpi ; prvi je sicer slovensko krvi , ali nima za Slovonco ne srca ne razuma ; drugi je prišel iz Laške dežele in jo bil sprejet od tukajŠnega nadškofa med svojo duhovne. Prvi gospod, pravijo, namerjava v duž. zboru Goriškem zgubljeni stol poslanca s pomočjo kat. pol. društva sopet doseči , drugi pa so sv. očetu papežu priljubiti, da bi mu pri i.ebi podelil kako visoko čast in mastno slu'.bo : toraj, če je to res, bi imelo biti obema gospodoma to društvo le sredstvo v dosego svojih posebnih in osebnih namenov. Med odborniki, ki figurirajo zvoljeni za Slovence, je le Teman, učitelj v pokoju, iskren Slovenec in pravi rodoljub, kar je pokazal pri vsaki priliki in tudi s tem, da je bil med ustanovniki goriške čitalnice, pri kteri je celi čas njenega obstanka eden najmarljivih odbornik iv. Simsig jo sicer tudi rojen Slovenec, pa on bo ne čuti in na spozna Slovenca in ni še ud goriške slovensko čitalnico, v odborovih sejah kat. pol. društva Iz Kranja, 7. marca. [Izv. dop J Pustne veselice bo davno minile, nastopil je post, čas premišljevanja; plesalke in plesavci, ki so bo vrteli v ozko sklopljenih vrstah v čitalnični dvorani, se zdaj s pepelom trosijo po receptu ljubljanskih Sokolcov. Pa no samo čitalničarji so imeli svoje plese, tudi uemškutarji so se skazali in naredili 7. febr. v najeti dvorani svoj „bali," Odkar jih čitalnica več ne vabi k svojim veselicam, si morajo sami pomagati ; lanski pust jo bil vsaj „velik ples železniških uradnikov", na ktorega so bili tudi oni povabljeni, letos je pa takega slona manjkalo in bili so primorani sami za-se skrbeti, Lahkonoga hčerkica nemikutarjeva tudi rada plešo kakor vsaka druga Evina poton kinja, ktorcg.i »vselja ji tudi niklo noče kratiti. Iz te zadrege jim jo pomagalo povabilo na aplosa v S'ruv'co- Tako jo sam Toman v odboru kat. pol. društva drugod trdnjave zidale; eden izmed tega sicer majhnega na slovenski strani. To se je tuli jasno pokazalo v števila si jo še moral zadnji trenutek mnogo prizadjati, ndborovi seji a. februarja t. I. V tej ^eji jo namreč 13 Toman predlagal, naj bi se krščanski nauk pri popoldanski službi božji v cerkvi na Travniku v Gorici /a odraščene ljudi razlagal v slovenskem jeziku, kakor se je to zgodilo pred nekimi leti, potem naj bi se »boljialo slovensko petje v veliki cerkvi in na Travniku pri prvi zjutranji maši in naj bi so na velikonočno nedeljo pri peti maši v veliki cerkvi razložil papežev blagoslov in odpustek tudi v slovenskem jeziku, da bi to razumeli tudi Slovenci, kojih se U g< nških sosednih vasi cela množica zbere. Pri tej priliki je g. Doliac odgovarjal, da to odkriva lo namen, slovenski jezik po mestu širiti, da ni potreba tega, kar Toma« predlaga, ker je v mestu le malo Slovencev, da bi laško ne nraoli, a da se bodo v kratkem tudi ti polalciH. Tako je padel Tomanov predlog. pO tem ko ga ni nobeden izmed odbornikov podpiral (Hrast, Pavlin, Hi.stjat.čič niso biii nazoči). Pri tej priliki jo pokazal Doliac svoj pravi obraz, ker so Je do sedaj vselej prijatelja Slovencev hlinil, in je celo ud slovenske čitalnice. To obnašanje odbora kat. pol. društva jasno dokazuje, da v tem društvu ne vlada enakopravnost, in da ni mogoče, da bi se Slovenci in Lahi v istem društvu zbiruli . in skupaj zborovali. Zategadelj je naj-bolje da si Slovenci na Goriškem osnujejo inudanovijo za se posebno n a r o d n O - k a t o I i š k 0 - p 0 1 i t i š k o društvo, ker le tako bode jim mogoče vso svoje moči družiti in svoje pravice vsestransko krepko in tdatno braniti. Da nasvetujom | a narodno kat. pol. društvo in ne samo kat. pol. društvo, za to imam svojo razlog-. Na Goriškem namreč nas je sicfr več Slovencev knt Lahov, ali vendar nas je le mala peščica, ker vsi skupaj le malo presežemo število 70 tisuč, zatorej jo treba da se vso duševne in gmotne moči združijo le v eno društvo, ker drugače bi bilo vf.ako društvo ?tn se preslabo, in namesto da bi svoje delovanje krepko razvijalo, bi lo hiralo in moralo bi se podreti. Da se bode sloga sopet storila, je treba, da „Soča" postane zmerno društvo, in da spremeni svoje muo v : narodi.o-katoliško-politiško-društvo : „Sloga." Lt tako bodo mogoče združiti zopet vse moči na OoriikcSlo-venskem, v vseh vprašanjih složno postopati in vse svoje pravico vsestransko krepko, zdatno in n V Trstu Lahi smeli godovati obletnico laškega „statuta". — s kratka, da v Avstriji smo vsak narodek, vsaka narodna krhotina (splitter) kazati svojo narodno sočutje, samo avstrijski Nemci ne; a vendar jim v žilah teče tista nemška kri, ktera je prečudovite črne dovršila na francoskih bojiščih, a vendar govore" en jezik s prestavnimi zmagovalci pri Worthu. Sedntm. MetzU itd., ter da 8«» torej bistro vidi, kako se jo začela v Avstriji rabili dvojna mera. Dakle dvojna mera! Nemcem se res ne more oponositi, da se no bi učili, in še od mr/kih Slnvenov, kader je treba! Do zdaj smo o dvojni meri tožili samo mi, ki smo si vedno prizadevali, Avstrijo oteti propada. To našo pravično tožbo so zdaj nam iz ust potegnili Nemci, ki so s pruskimi novci kupljeni trudijo na vse kriplje, kako bi j<> hitreje Bismarku izdali. I-sleib nam je torej orožje iz rok izbil, ostro nabrusil ter zopet v našo prsi nazaj Obrnil. Kdor bi nič ne vode! 0 našega Cesarstva zgodovini, a vendar. čital konfiskovani spis, mislil bis da je v A v s t r j i vse ministerstvo slavensko; di je državni jezik slavonski; da Beust. kader no* jo/duri po „ringa" ali nema pri j bankah nič posla, za kratek čas. Nemce na Kleno pritiska ; da na Dunaji „Novi Bvobodui Rosobdr" i/. IV-1 trovega grada ali iz Moskvo dobiva na leto po 500.000 rublje?, ob kterih tolsto živi , hiše zida v Preširnovjh ali Viikovih ali Mickievičevih ul'cah in o belem dnevi vsemu svetu na videzi brez nobeno kazni iz cesarskega stolnega mesta in iz vso države sistemski stroji rusko juhtino; da so učilnico povsod slavenske, a nemščiua da so uči tu in tam po Kako uro na teden; da je že mnogo uradnikov izgubilo službo, ker so zatirali slaven-Ščino, kolikor in kadar so mogli; da je g. T h o m-soli n n , nemškemu »redniku nemškega lista, „Deutsche Kation" imenovanega, treba skozi okno motati slavenske uradno dopise o. k. n ovčuegn svetu ki panslavistn Jordana ; da so v žele/ji po temnicah pod Smerlingom vzdihovali nemški novinarji, n slavenski Nemcem zabavljali, kolikor so hoteli, brc/, kazni in straha; kader je kje kak tepež, k tereni u se po sili prilepi več poli- tičnega lica nego li ga ima res. da tedaj obsojajo samo nboge N m os In nemžkutarjs po 3 — 3 leta v ječo, a Slovani, ako so njih počet jo no zamiži z obema očima, da se devnjo samo po 8 —14 dnij na hlad zaradi prevročo krvi! Tako dvojno mero bi si mislil, kdor no bi poznal resničnega razmerja mej raznimi avstrijskimi narodi« — Včeraj in denes čssniki poročajo o novem slavenskom zboru na Dunaji, ktcrega hi osnovali Ricger, Smolka, Stratimirović in Kosta. Ne vem ie, koliko je v teh novicah laži, koliko li resnice; a želeti bi bilo, ako s1 »es nov slavonski '/.bor soido. da bi se njegovi sklepi mod reje pretehtali in hidi potem dosledneje zviševali, nego so so poslednjega slavonskega zbora sklepi. Veliko skrb dunajskim novinom delajo telegrami, ktero sta si po pruskej zmagi pošiljala nemški cesar Vilo m in ruski car Aleksander, ki je o Viljemu bnjČ izustil: „vot djadjn unldec!" Tukajšnji listi sploh govore, da je mej njima že davno trdna, Avstriji pogubna zveza, a na samo osobno prijateljstvo, — ter 7. letu.) (Dalje.) (Zdaj naj zaSne torej Vudnik sam ijocnriti.) Bitva pri Rivoli. Feldcsjgmaster Alvinci od vojsko na Laškem na IG. dan prosinca piše, da so cesarske trume izpadov e ino iz R a s a n a na sod m i p r o s i n o a čez Francoza iti začele, kakor jo bilo z Dunaja zapovedano Teli, kateri so v Padovi bili, sovražnik se je narv« č hal, ino jo počasi od drugod soldate tja soper ta iste postavljal. Naši so šli iz Padove srečno čez Ečo, straže pobili, ujeli, razkropili. Cesarska vojska, katera je v Ba«anu stalo, gre ravno takrat noter pred vrata uiesta V ero ne; druga vojska gie iz Tirol, ino tudi sovražnika notri do Rivoli nazaj podere. Noter do zdaj je vso po sreči šlo, tla-si smo bili en cel dan od vremena zadržani, da nismo mogli po nobeni ceni dalje, ino tudi soldat je od slabe poti silno truden bil. Tedaj smo jim vina ino mesa po vrhu čez dolžnimi dali, da so k moči prišli, kar se jo spodobilo jim bto-riti, ker so vsak dan po deset ur hodili či z hribe, strmino ino čez po 5 čevljev debel sneg. Zato smo ie na tretji d«n še le po neči ob desr tih pred mesto Bi- voli prišli. Vendar je bilo vso dobre volje ino pripravljeno, levo strun francoske vojske obiti inu zajeti, desno pak nazaj potreti ino si eno promngati. S.j tisto noč BtitO pogovor >lorili. vsaka ti uma med nami se nasproti zttstop'la, kako bomo zjutraj na stražnika z vrstjo planili. Dan pride, čakati ni bilo nič da ni sovražnik časa dobil, videti, k;>j mislimo. Tedaj je naša leva z enim mahom desno sovražne armade popadla. Ravno to noč je sovražnik več Boldatotv nn svojo desno pripravil, ino naši na boem so imeli čez grane, strme ekule ino prepade iti. Vendar počnemo boj. Dolgo jo sreča zdaj tu zdaj tam bila. Sovražnik je tč' našo lavo zajeti, šel je po grapah i no dolinah okolo; f\)\ mi smo mu na proti mahnili. Več ur jo to trpelo. Zadnjič je sovražna desnica omagala. Na sredi sno s paganetnm noter dreti začeli; tako je tudi levica dušek dobila, da je mogla dalje gnati. Stali smo Že na tem mestu, kjer je prej sovražnik stal. Z Eče so tudi naši šance, od Francozov na cesti stoi jene, predrli, ino k nam fi konjiki na pomoč hiteli. Tudi smo sovražniku na eni strani za hrbet prišli. Zdaj so si francoski vojvodi ves trud prizadeli, ino množico brez vrste ino reda proti naši sredi poslali M ih počakamo srčno. V tem pridejo sovražni ko-i k:, ino pripravijo našo, že trudno levico v zmešnjavo ino v beg. Po časi je zmešnjava prihajala proti Bredi, ioo da-3i jo desnica noter do Rivoli premagajoč predrla, ni bilo vendar mogoče, nafti zmešnjavi pomagati, i no Bo enkrat nn proti v boj pripeljati, ker je bil soldat, že presiino zdelan ino upehan od hojo ino od bojevanja. Boji okoli Mantove. Vojska pod generalom P r o v o r a je imela povelje, M a n tovi ni pomoč iti; v tem ko imelo tudi >se drUge cesarsko armadi* ob vodi Eči povsod Francoze popast i ino jih odvrniti, da bi 1'ioveru DO branili roke Mantovi podati. Kadar ja Provera iz Padove proti Mantovi Sel, bil mu je prvi kraj pri vodi Prati na poti, kjer se je Fiancnz trdno zastavljen držal. Prednja vojska pod poveljem generatmajorjn Hohen-i: ii I e r n u po razdeli na tri kampe, ino osmi dan prosinca (|7!>7.) popudo sovražnika. Leva roka vzntno kraj K a z o 1 O, »lesna roka predele v vasi M e r-I a r 1 o ino S a n s a 1 v a r o , ino obstavi most čez potok ; srednja vojska pod generalom Hoheneolernom ter« proti nn stu 1> o v i 1 a k v i , katera ima močen grad. Sovražnik prileti nasproti, pak jo če/, potok Fralo proti Bevilakvi nazaj udarjen. Tukaj dobi Bovražnik dve polbrigadi na pomoč, silno se v bran postavi ino se krvav boj začne. Dunajski dobrovoljci se izkažejo, da so srčni, mahnejo v vodo, lude prehrestt, Francoz- strelja med-nje, voda je pregloboka, morejo jenjati. Ob pol dno pride sovražnik nn ta kraj vode. Mi ga popademo, podimo ga nazaj do Bevilakve. Zvečer se je mogel še dal jej nazaj do mesta L o n j a g a ino M o n o r h o potegniti. ustavoverno večino državnega /bora je pa sploh tolik, da mora vlada ali sama odstopiti, ali pa državni /bor razpustiti. Da ima sedanjo ministerstvo poguma in resne voljo, kažejo konfiskacije ustnvovemih listov in prepovedi slaviti nemško zmag«"1. Ti čini novoga ministeratva so kolikor toliko osupnili mstavovernežo in trepečcga srca ngibajo njih listi prihudne namene vlade, ki bi Utegnili kotičati oholo malikovanje ustave. „Morning Post" naznanja, kakor pravi iz gotovega vira, tajno pogodbo, ikleneno pri začetku vojsko mej U u s k o in P r u s k o , obstoječo i/, tri li člankov. Po prvem članku bi nastopila Ruska ni bojišče, ko bi francoske zmage vznemirjalo Poljsko. — DrugI članek pravi, da ko bi so Atrija obrnili', prdi Piuski, bi Rusija enako demonstracijo napravila pioti A vstri j i ter postavil.« vojsko na mejo. Vsled tretjega članka pa bi Ruska kot zaveznik Pruske napovedala vojsko Francoski, kakor hitro bi slednja dobila kterega koli zaveznika. Na srečo narodov so bili vsi trijo članki nepotrebni. Bismark S obilnim spremstvom jo že v B rolinu, cesarja nemškega, oziroma kralja Viljema pričakujejo v Knrlsruhe, od koder se vrr.o k svoji stari Avgusti. V Parizu je vedno veče sovraštvo proti Nemcem, kteri celo štncuu ne smejo odpreti. Tabora na Mont-martre in v Belleville sta nepremenjena, sicer je pa mirno. V francoskem narodnem zastopa so jo \nola pri potrjen j i volitev j ko viharna razprava. Odbor, ki jo imel nalogo sodit: 0 volitvah v Algijeru, je namreč predlagal, da so volitev Gartbaldijn ovrže, ker m* spolnil pogoja francoske narodnosti. V.etor 11 vi »a zagovarja (laribaldija, kot, edinega generale, Id so jo bojeval za francosko in ni bil premagan. Ker vsled velicega nemira in hrupa no moro govoriti daljo, naznani Vicfcoi Ilngo svoj izstop pismeno s besedami : Prod tremi tedni Zastop ni liotel poslušati Garibaidija, denes pa meno ne, tedaj odstopim. Ta odstop jo zbog tega važen, ker bo, kakor jo rekel Lonifl Blano, politično prijatelje Vicktor Hugo-ta nemilo dirnul. Di ro bo laglje izplačala Pruski vojskina odškodnina, hote vpeljati povsod strogo varčnost; brodovjo se bo razorožilo, vojaki od-odpustili ter ro osnovala vojska popolnoma na novi podlagi. Atlantiško brodovjo jadra bije do Lahe, da prepelje 90.000 vjetifa Francozov. Koncem tega meseca bo baje francoski narodni zastop zboroval žo v Parisu ali vsaj \ Ver-sailles-u. Stari Napoleon poj.taja čim dalje smešne ji. Pisal je namreč predsedniku francoske republike, Tbh rs u. in protestiral, da se jo odstavila njegova dinastija, ter skušal dokazati, kri narodni nastop ni mi pravico do tega. — Is Španjskega so poroča, da ro pri volitvah /:\ volilne odbore (Wah!hure;iux) zmagali ministerijnlci. Vojvoda Montpensier gre na otok Mahon v pregnanstvo, ker kralju ni hotel priseči vojalke ■■<>•■ d>e. Il;mw stvari. * (K k o viši ur ad ni ki m o t i j s o d n j e g a ministra 11 a bi e ti n e k a.) i p r :\ v o- Ako prideš pred uradnega predstojnika, ki nočo slovenski urado-vati, navadno se ti izgovarja s tem, da bi sicer prav- ce m") nastaja vedno hujo in bodo slednji še obžalovali svoje divje zmage. Alzasijanci v Parizu so nabili na borsi razglas, da morajo vsi že prod vojsko vdo-in učeni No me i in Avstrijci nositi seboj potrebna pisma, da dokažejo svojo narodnost. Povsod po Francoskem se snujejo društva, kterih družabniki prev-/.uno dolžnost nobenega Nemca no vzoti v službo. Ta narodna strast se jo pokazala zlasti pri zadnji nazočnosti 1'rusov, kakor pripoveduje „Constitutionnel". Mlada, dobro oblečena gospa z mladim spremljovalccm po-stdravi princa S ichsen-Goburg, kterega je osebno poznala, oi jo množica obsuje, zasramujo, sem ter tjo suje da se je komaj rešila v neko štacuno. Veliko žonsk je bilo tri inčenih, ker so bilo ali v resnici Prusom pri- rad slovenski pisal, a dn nima ljudi, ki bi bili jezika jazne, ali zbog suma. Stacuoarjem, kuvarnarfem in ro smožnh Večidel j- temu udi res tako. Pa zakaj? No lc, da vlada š" ni nikdar pokazala resno volje, ka bi se moralo slovensko uradovati, ti predstojniki so s,mi krivi, da imajo slovenščine nezmožno uradnike. Exempli gratia! Pri mariborski bo d ni j i razen enega adjunkta, ki zdaj dela v kazenskih zadevah, nimamo nob< nega slovenščine zmožnega sodnijskega uradniko. Zdaj je l»di za Maribor razpisana služb;; c. I r. pristava, Na- stavrantom, ki so Nemcem kaj proda',1, se je vso razbilo ; tako da se je nadejati, ka so bo sTasoma sovražtvo Nemcev kot n..r alna krepost proglasila. * (V o j s k i n i š t r o ž k i) na Francoskem zna-Šaja razen Pariza 1100 milijonov. * (I /. Ljut o m e m) so nam poroča o malomarnosti --- da ne rabimo hujšega izreka —dveh gospodov narodnjakov, ki popolnoma pozabljata svoje dolžnosti v tanko vemo, da so za to mesto, prosili trije utv.dnik i J narodnih zadevah. Ko to reč določm j • pozverno, rnz-slovonščine izvrstno zmožni — en prista-. in dva kv- ložili bomo našim bralcem ondotpe i izmere ter pove-skultanta. Ka-li mislite, da so se Slovenci nasvetovali dali dotična im.ua. Habictineku? Kaj še. (J. deželne sodniju svčtnik Ribič !!: (Razpisana služba) na c. k. gimnaziji v in celjsko sodišče sta nasvetovala novega a kultnntalCelji /a klasično jezikoslovje, učni j. k nemški. Pro-Hofmanna, rojenega Dunajčana. I:i slovenski čisto ničjsilci — na slovenščine zmožno so bo '.lasti ozir jemal ne zna. Seveda jo g. Ribič in celjskfl sodnijn t" za molčala prnvosodnjemu ministru, ki nam po tem takem] lež pri najboljši volji otegne v deželo poslati čisto i ošpo sobnega uradnika. Seveda je tudi ministerstvo nekoliko samo krivo tej nopovoljnosti. Ministerstvo so mora ogle-dati po drug.h svetovalcih; njeni sedanji so Bami narodni nasprotniki, bod'» nnjp -štenej;; \ l.idni prog. a m v dejanji uničili. Tako ti c. k', možje „iepo ' Stilski pripravljajo za veliko in vodno več,jo - Nemčijo. * (S t a t i s t i k a S p o i) n j o - Š t a j e r s k o.) 1/. sadnje štetve 1. 1870 posnamemo naslednje številko o prebivalstvu slovensl • ga dela Štajerske: Okraj Celje šteje 37.142 ; Vransko 9.715; Lafcki.trg 10.176; Šmarje pri Jelši,h 18.G75; Konjice 23.337; Brežca 16.087; Sevnica 9.704; Kozjo 19.641 ; Ptuj 47.023; Rogatec 12.114; Ormož 17.(598; Ljutomer 12.881; Gornja Radgona 12 20!); Slovenska Bistrica 18.825; Maribor 60-2i>8; Sfc, Lenart v Slovenskih goricah 17.831 ; Blovenji-Grad< c 12.924; S Sta 11.816; Ma- — naj vlože prošnjo šol. svetu. * (Posojilo) vlada •• Rothschildotn milijonov funtov St. vttb tiskovno postave pa bi vendar ne Stegnili imeti vednosti dovolj — saj je šo gospodje nima'o. ki imajo pariti, da se ta posta*a izvršuje. Vredništvo »Slov. Narod i.u Duuajska borsa 10 marca Enotni drž. dolg v bankovcih . . 58 11 30 ter Enotni drž. dolg v srebru . . . . 07 >t — n n dO • 7 » 25 ■ 25* n 80 • 124 it 40 it Srebro ......... . . 12'2 n 50 it Napol.......... . . 9 n 90 n Prosimo pozor! Ze mnogo let skušen najboljši pripomoček za kašelj, hripavost in suha usta pri govorjenji, jo gumi s .sladkorjem. Iz tega narejene gumi bonbone, ikatljico na "20 kr. prodaja (b) F. količini" v Mariboru. n T. Rochel & Comp. v Gradcu. Decimalne in cei (mostne) Poljska semena kakor : seme trav, detelje, raznega Žita, ninogo-vrstnib pridelkov in sadežev, angležke repe zapičo, pese, jesenske sladke repe, pozemeljske kolerabe itd. Semena zelenjav ali povrlnin. Zelnato seme, ohrovt, kolerabe, korenje, zelene, solate, poletne in zimske redkve, kiihinskilt zeli.se, kumar, ilinj, graha, fižola itd. S © 03i © a a © y © 11 i ©. Aster, vijol, bnlzamin, ovijalnili rastlin kakor tudi obilo družili cvetlic priporoča frišne, kaljivo po najniži ceni karol Sdiniidt-ova vrtnarija v Ljubljani pod zvonarjem št. 24. Slovenska kuharica ali navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila — založila in izdala Magdalena Bleiweia-ova v Ljubljani 1868 — še leži \ oliko število iztisov pri založnici it) mlateljici. Tu knjiga, edina te vrste v naši literaturi, je pisana z veliko skrbnostjo in pazljivostjo, tako da so sme vsaki nemški kuharici v primer postaviti ; to spričevalo ji vsak da, kdor to knjigo pozna; naj bi ne manjkali* nobeni količkaj založeni slovenski kuhinji. Kdor jo želi kupiti, naj ge obrne na gospo izdate! ji co v Ljubljani ali pa na o p r a v n i š t v o nS I o v. Naroda." (O telit niče so narejajo m prodajajo po najniži ceni v tovarni Franceta Pibrovo-a (5) v Kropi na Gorenjskem. sem prijateljem. KOaoCOm in p. n udom čitalnice izreka pri svojem odhodu v Ljubljano srčen „Na zdravje !J Maribor 10. marca 1871. Davorin Golob, farmacevt. SLAVIJ A 4 4 v Pragi vzajemno-zavarovalna bank sprejema tekoj v službo nekoliko potovalcev, z najboljimi pogoji. Prosilci morajo položiti kavcijo v gotovini ali pa v državnih p a p i r i h. Natančneja izvestja podaja : Glavni zastop (1) vzajemno zavarovalne praško banke Slavij a v Ljubljani. Jan. Lad. Černy. (U) Amerikanski patent. Kdo si ne želi lepih , zdravih zob ? Hamo z novimi električnimi kavčuknstimi* krtačami za ■ ob« (brez ščetin) jih je mogoče dobiti. Te najnovejše krtačice, o kterih govori na tisoče spričeval in pohval, so Eopolnoma izdelane iz kavčuka in iraa;o namesto ščetin — avčukasta žela , ki morejo segati v najdrobacje votline zob in odpraviti , kar so je škodljivega nabralo. Kavčuk ima v sebi električno moč , ki se po ribanji zbudi, in tako so zgodi, da se vslcd ribanja zob ne očisti saino, ampak da se ludi polira in zabrani proti krhanju. Te krtačice' naj bi Be po zdravniških sodbah rabile pri najadujih otro- ' cih, da se pride zobnim boleznim v okom. Razen teh dobrot se te krtačice skorej ne dade uničiti in ce lahko ena krtača rabi celo leto. Ena taka velja samo 00 lu\ 1 gold. en parni stroj (DampJ-Apparat.) za čiščenje škodljivega zraka. Parni kotel tega aparata so napolni s čistilno vonjavo za to odločeno, potem se razgreje na spi rit ni lampici aparatu prideti , vsled tega se razvije hlap in oprosti naj-večo sobo v malih minutah vsacega škodljivega ali neprijetnega zraka ter jo napolni a prijetno vonjavo. Neobhodno potrebno za bolnišnice, šole, urade, delavnice, stanovanja, kakor tudi za salone. Ta mašina je i/, zlatega bronsa prav čedno izdelana, da more veljati kot zaljšalo. En stroj velja 1 f, S teklića čistilne vonjave s potrebnim špiritom fO kr. — (Zadostuje za Mlkrat). Elektro-gal va n i e n i p r s ta n i, jako važna, /a vsacega potrebna iznajdba. Najviše medicinične kapacitete so dognale , da je galvanizem dobrodejen proti niže zaznamovanim boleznim. Po napotilu imenitnega pariškega zdravnika so se prstani vsake večine iz novega zlata napravili z uloženim elektro-magnetičnim dratoin, ki ima gotovi učinek vbranjevati in zdraviti vse protinske, reumatične in bolezni na živcih itd. Tak gladek prstan velja samo 90 kr , zdravniki ga priporočajo nositi. Najnovejša iznajdbe. Srajčna gumbiće za našiti i/, pravega l&lnlncga srebra. S to iznajdbo 8e je dosegel vrhunec v tem arti-keljnu, kajti združuje eleganso z varčnostjo. Če se preračuni, da taka gumba skoraj vekomaj traja in da se lahko z nerabljivih srajc odreže in na nove prišije , a obdrži ven- ! nzacija! dar staro vrednost, med tem ko se drugo kakoršnekoli gumbe v perilu, pri likanji, munganji ali tudi nošenji prehitro končajo. Vaaccmu ducendu je prideto pismo, ki ga-rantuje za najbolje srebro in zlato, (.'ena je zato tako nizka, da se more ta artikelj hitro udomačiti v vsako hišo. 1 ducend najlepše guillouchiranih srebrnih 35 kr. , gladkih 70 kr. Zanimljiv peresni ročnik. (Federhalter,) Ko je Nj. V. cesr Napoleon III. pisal delo Julius (Jeesar, je naročil, naj inu eden nnjurnejših mehanikarjev po njegovem lastnem napotilu napravi peresni ročnik , da se v okom prida sitnemu namakanju in da sploh postane pri pisanju pogrešlji\i> vsnkn drugo orodje. Naročilo se je izvršilo i. s. kar najsijajnije, žo v 8 dneh so jo N. V. ročnik izročil. G. (Jilbert ltacheo je idejo še zboljsal in jo za to izvrstno delo dobil 50 napoleondorov , ker je nad vse nade namenu odgovarjulo. Meno je izdatelj še le zdaj opomnil na to iznajdbo in jaz sem vsled tega prevzel edino zalogo za avstr. ogr. monarhijo. Ta peresni ročnik je iz finega kineskoga srebra, zapirljiv, konstrukcija je taka, da se lahko piše od rane do mraka brez vsake ovire in da so lahko po potrebi uravna, kako naj črnilo teče. Oblika je elegantna in za vsako roko rabljiva, torej se sme vsakemu priporočati a posebno potnikom, uradnikom, pisarnam, doktorjem, učencem. En ročnik velja 11'. 1. ducend Napoleonovih p i-res 15 kr. Ilavanska vonjava. (Havanna~Bouqet.) Za 1kr. cigara :i0 kr. vredna; namreč najceneja cigara se da s pomočjo havanske vonjavo spremeniti v pravo Ilavar.ko. fa čisto novo vpeljana originalna esenca' se delu iz korenine in grmovja pravega zapadno- indiškegu tabakovega zelišča. Ako so slaba cigara z njo namoči, od-' pravi so njen d D h in se zameni za lepo vonjavo izvrstnih' Ilavaiik. Steklimi zadostuje za 500 cigar, velja I i. 5(1 kr.1 Zmaga vednosti. Naposled se je enemu najimenitnejih ločbarjev po-' srečilo iznnjti sredstvo, ktero no desetletju najveće kapacitete na polji kozmetike zastonj iskali. Preservativ proti slabi sapi (athemprteservativ) mahoma odpravi vsako slabo-] dišečo Hapo , naj izhaja iz slabih zob ali iz drugih bolezni,1 ker tudi zobno meso zdravo ohrani in tako zobe vtrjuje. i Prav priporoča bo kadilcem, ker se more MOatali tubukovi, duh mahoma zameniti za prijetno, dobrodejuo in nhluiajočo aromo, tudi kot toaletski predmet nepogrešljiv; ako so zjutraj s to esenco usta enkrat spero , ostane prijetni duh ves dan. V svojem učinku je ta esenca razločna od vseh drugih, ker Je čisto nova, od nobenoga druzoga še ne znajdena kemična procedura, od visokih znanstvenih osebnosti preskušena in za izvrstno izrečena. Steklica z ua-potilom 00 kr. Dežni plašči. iz nepremočljivega , nerazstegljivega blaga brez siva , an-gležk izdelek; ta plašč je tako izdelan, da gaje moč nositi tudi pri najlepšem vremenu, ker je na drugi strani podoben najlepši površni suknji. En plašč velja 10 f. 50 kr. V brambo osebe in imenja jo neobhodno potrebno imeti dobro orožje; to so no-vozboljšani Lelaucheui-rovolv erji s zavarovalno zaporico, dvojnim kolenjem in 0 risanimi cevi, s kterimi je mogočo v eni minuti Okrat vsireljiti, to jo že orožje, da ga ni več tacega. 1 revolver 7 millimeter f. 13. — 100 patron f. 3.50 • n n 1». 100 „ „ 4.- 1 .» . l- n 17- 100 „ „ 4.50 Žepni samokresi, fino damasciraui, enocevni po 1 f, "20 kr., dvocevni po 2 f. 40 kr. Varovale o življenja ali ubijalec. To iz litega železa delano orožje se najbolj«; priporoča napadenim v lastno brambo, ker ima napadeni zarad oblike veliko moč v rokah in jo oblika taka, da se da orožje vedno v žopu nositi; po 05 kr. Dobrota. se jo (-kazalu vsacemu sesajočemu otroku z izboljšanjem novopatentirane sosalnico, ki nepotrebno dela vsako dojnico (mnogu rečeno I) Otrok se nore rediti sede, leže in celo v spanji, in sicer ravno tako, kakor da bi ga mati dojila, namreč brez vsega truda. Je dokazov dovolj, da otroci, ki so jih dojnico dojile, niso imeli zdravja in moči in da so še le kasneje s pomočjo omenjene sesavnice začeli raz-cvetati, kar je lahko undjivo, kajti kolikokrat je treba iskati drugo dojnico, prodno dobi otrok primerno mu brano. Le 'matere vedo ceniti vrednost te iznajdbe. Velja 00 kr., najfinaje izdelana 'JO kr. Najnovejša kirurgićiia iznajdba ! A. n glatka sam o k lis tira « sikalnico, rabljiva pri otrocih in odrašenih; celo oslabljene osebe jo morejo brez napenjanja sami na sebi rabiti in so da klistira po potrebi moćnu ali malo napolniti. Tega orodja naj bine mauj-kalo v nobeni hiši. Po 3 f. Omenjene reči so v arslrijski monarhiji edino in samo pri podpisani zalogi dobiti. J\. Friedmana na Dunaj i, Praterstrasse Nr. 26. l«d»tel) in vrednih Anion ToiuAl«. Tiokar- !..1io.r.| .InnHrll'fz 8687 1113 QB