•» 34 «- KRIVČEVA IZPOVED. Spisal Andrej Rape. I. emna noč. Tihi dihi sanj plavajo po nji ter objemljejo marsikatero dušo z rožastimi rokami, marsikatero tudi z obupom. Vsenaokrog mir! Tam na vzhodu se je raztegnila prav tanka, komaj vidna tenčica — oznanjevalka ble-stečega dne. Kaj je to? . . . V velikem gozdu Močerilu se je obliznil plamen in razsvetlil za tre-nutek okolico. Strel! Še enkrat strel — in potem je zopet vse tiho. Dan se trepečoč dviga izza gora. Iz napolspečega gozda prihiti urnih korakov mož. Bled je in prepaden. V njegovi duši mora goreti peklo, vladati groza . . . Urnih korakov odhiti za parobjem in izgine v cestnem jarku. II. Ob znožju Močerila stoji polpodrta koča. Tiho je tod naokolo. Nikakega življenja ni nikjer, le v tej koči brli lučca ter se premika sedaj do tega, sedaj do onega okenčka. Kdo je v hiši pokonci že ob tej uri? Hodnikova šestnajstletna hčerka Marica je. Vso noč je že prečula. Pred četrt ure se ji je zadremalo, a ravnokar so jo vzdramili hitri koraki, ki so se bližali hiši. Prižgala je luč in sedaj čaka, hodeč od okna do okna, kje se prikaže oče, ki je zanj tako silno skrbela vso noč. Pri vratih nekaj zašumi, in tiho stopi Hodnik v sobo. BKaj delaš tako zgodaj?" izpregovori sicer mehko, a vendar tako čudno tresoče in skoro odurno. ,,Čakala sem na vas, Ijubi oče", mu odgovori hči. ,,Pojdi sedaj v posteljo in zaspi, saj se je komaj jelo daniti. Drugikrat pa me ne čakaj in ne skrbi, saj se ne izgubim!" In zleknil se je Hodnik na staro klop k peči ter poizkušal zaspati, a ni mu bilo mogoče. Marica je odšla v drugo sobico. V koči je nastala tišina. III. Dobra dva streljaja od Hodnikove koče je stalo lepo, obširno poslopje. Bogati Močivec je bil Hodnikov najbližji sosed. Bil je mož še v naj-boljših letih. Molčeč je bil in samsvoj. Malokdaj je govoril s kom. Gozd je poleg svoje hčerke Rozike ljubil nad vse. Skoro ga ni bilo dneva, da bi ne bil šel na lov. ->4 35 «r- Nekega dne se snideta z grajskim Iovcem. Saj je Močivec malo go-voril, a danes se je vendar ponorčeval iz lovca, ker mu jo je veverica, ki je nanjo trikrat ustrelil, vendar upihala. Tega mu lovec ni mogel odpustiti, saj je bil znan kot lovec, ki je gotov v svojem poslu. Zato pa je tudi poslej nagajal Močivcu, kjer in kadar je le mogel. Nekoč ga je toliko ujezil, da je ta zgrabil za puško in ustreJil bj ga bil v razjarjenosti, da se mu ni Anže pravočasno uriiaknil. Močivec ni bil domačin. Prišel je v ta kraj Bog vedi od kod in je nakupil obširno posestvo. Sosedje so se ga izpočetka kakor vsakega tujca ogibali, a izpoznali so sčasoma, da je mož trdnega, čistega značaja in poštenjak od nog do glave. Jeli so ga čislati in povpraševali so ga za marsikak svet. Imena mu niso znali, zato so ga zvali za Močivca, ker se je posestvo od nekdaj imenovalo ,,Na Močevini." Z Močivcem je prišla v ta kraj tudi njegova desetletna hčerka Rozika. Izpočetka je ni bilo nikdar videti, a pozneje se je sprijaznila z Hod-nikovo Marico tako, da sta postali neločljivi prijateljici. Večkrat je prebila potem po ves dan pri Hodnikovih. ' * * Teden dni po omenjenih dogodkih je prijokala Rozika k Marici tako obupno in tako bolestno vila roke in se vrgla svoji prijateljici v naročje, da je še mehkočutna Marica jela jokati in jo povpraševati po vzroku tolike žalosti. ,,Oh, Marica! Moj oče, moj nesrečni oče!" »Ljuba Rozika, kaj je s tvojim očetom? Govori!" je izpraševala Marica. Ali le obupno vzdihovanje in silen jok ji je bil odgovor. ,,Oče, oče! Oh, tista puška!" je ječala Rozika. Vsa zmedena je poslušala Marica in se resno bala, da ji prijateljica ne zboli od samega jadikovanja. ,,Ubogi otrok! Nič ne jokaj! Očeta bodo kmalu izpustili. Seveda, hudo ti je! Kaj bi ti ne bilo?! Kam pa se obrni sama?" je izpregovorila stara Jera za jokajočima deklicama. MZa Boga, kaj pa se je zgodilo, povejte mi, Jera. Iz Rozike ne spravim ničesar," prosi Marica. ,,Le potolaži se, Rozika! Nič hudega ne bo! Ali si čula, kaj so ti rekli oče, ko so jih odvedli ? — Rozika, stari Bog še živi! Upaj, kmalu se vrnem — so rekli in odšli brez strahu z orožniki. Le nič ne jokaj, ubožica", je nadaljevala Jera. In obrnila se je nappsled k Marici: ,,Ovbe! Tistega sitnega grajskega lovca Anžeta, saj veš, Marica, tistega, ki ni pustil ni malo dračja pobrati, so našli onega dne v gozdu ustrelje-nega. No, zdaj pa pravijo, da ga je ustrelil Močivec. Pa ga ni, nak! Le ne jokaj, Rozika! Tvoj oče je bil prepošten, da, prav res prepošten za kaj -^ 36 »<- ^m ~^t 37 ¦*- . takega. Pošten, dober skozinskoz!" Otrla si je Jera solzo in drsala dalje I nAh, moj ljubi otrok", je čul paznik večkrat vzdihovati moža v ječi. proti gozdu — nabirat dračja. ¦ BTvoj"oče je nedolžen, da, nedolžen!" Marica pa je odvedla obupano Roziko v hišo, ¦ " jn vsakokrat, kadar se je spomnil svojega otroka, mu je zatrepetala fl solza v očesu, a trpel je vdano in možato, in božji mir mu je sanjal v duši. IV. I AJj bo dolgo trajalo to trpljenje? Minuli so tedni in meseci, Močivca ni bilo iz zapora, SQdnija ga je I V. spoznala krivim spričo mnogih sumljivosti. ¦ Približal se je Sveti večer in ona čarobna noč. Kakor bi kapljalo srebro V gozdu so blizu ustre- ,___ m_______ _.^__ in zlato na zemljo, tako lepa ljenega Anžeta našli Močiv- iHHHHflHHHHHHflHHR " K~! "8 !*ŠflH^^^RHflHHHHHflj|^HH| in jasna je bila noč. In tiha čevo puško. Kdo naj bi ga ^^^^M^^F^mJU^^^^^^^^M M~ ^H^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H Je bila in mirna; mo'čeča> bil drugi s to puško ustrelil, ^^/f^ ^^ ^"^^^^^^BIPl M ^^^^^^^^^^B^^lFr^^^M kakor da se občuduJe sama če ne on? Vsak dan je bil W W§ ^t >' 9 ^^^^^^^^^E ^I V^^^H vnocojšnjem veličastvu. Res, v gozdu. Edino on je imel ^^_________^^^^^^^^K___J *J^^H krasna> baJna noč! puško. Z Anžetom si nista HflHHH|^HttHajj^^^^^^^HHl' li^^H! A Marici in Roziki ni bila prijatelja. Celo streljal <^^^^^^^^^^^^^^|^^^^^^BP9H^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^HfeH^^H| vesela. P° opa °' Sj^P^^^^fl^E^r^^^^^V^^Hi^^^^lL^.^^Hl^^^^^^HiMv^t^^kS^^H ni?" ie vzdihnila Marica. * * f^BbflM^^S*-' ^^^^E- "'^l^l^^^F^JHnl^^^^^^^HilMPC *9m »Potrpi, saj pridejo, H|^^^^^^^^Fv "^'^^^"¦^^k^^^^P^??^ Marica"'veli Rozika- Zima je že v deželi. ^^Ei^^^^^^Bi^^^^^B^f^ -"" ^^^ - P^lf ^^^Bk.'^ ^^L '. >¦ l ,,Veškaj,Marica?Tako Božični prazniki so blizu. ^^B t.^Br^M^^^"'jB^i JK' ' ' UL^K^^k*^^ ^^^^f^^iMB^lLAi^ Jl čudno lahko mi je nocojšnji Vsi Ijudje se jih vesele. ^^U^^^^SSSa^^^S^ z^Ll-zJ^^^^A^Žl^^S. \i Ba^ "^^^^NbsI večer pri srcu. Pa nečesa se Rozika pa je doma žalostna, IB^^^K ^ti^^^^Er* ^S^Š^^m, ^^^3^^^Bk A( .^^^kHI^^^^^K^^SI tud' boJ'm- ^i se mi, kakor in oče toži v zaporu. IBn^^^* '^¦^^^B^ S ^5^^^fcf ^^^^^^^^^^H^^B4 b' se 'me'° ne^aJ zgoditi, Na prošnjo in prigo- HkP^^^_- ^lMfc^Ji,^,. "^P/ >^^K^^^^^^S^^^^^^U! "^^ veseleSa> a tudi ža" varjanje Marice se je Rozika Ht; ^^ ^^B^*"'^^stir*' /^m ^H^^^^^^^^HS^^^^H lostnega- Sama se ne ra- preselila v Hodnikovo hišo [¦FiP^^* ^^ "I JB ^^^^Hfl^^^^^^^^^Hl zumem>" dotlej, da očeta izpuste. In It^ ^ -jJ$W >mBK IP^^^^^^^^^^^^^^HI ,,Tako lepa noč je, kaj naj bi bilo desetletno H^K^C^HHft '" ^S&mflHt- ~lBf ' IV ^^^^^^^^H^^^^^Hl ^02'^^ 'n ^anes še nisva dekletce tudi počelo samo I^^^BH^^^B^. WKr^^' ?m\ > V^^^^I^^^^^^^^^^^Hl °Prav''' molitve za tvojega doma? Posestvo očetovo so I^^^^^^^BnH^< ^fl" I ___' / 1 l^^^^^^^^^^^^^^^l °^eta- ^ojdiva pod jasno dali v najern, in vsa družina I^^^^^^^^^M. %^" /4SK ^t- 3^Hf / ^ ^^^^^^^^^^^^^^^H ne^°- Danes bodo še po- si je iskala službe drugod. I^^^^^^^^B^^^^^^j^Ju||^^^KiL^^xsj|^^^^3^^^^^^b^^^^^^^^^^^^^^^Hj sebe nosili angeli najine Pri Marici je Rozika *^^^^^^EMBBBBBBBBBBBMBBBBBIBHB^^^^^SSBII^^^^HiMB^BBBBBBBBBB^BBB| prošnje k ljubemu Bogu, vsaj malo pozabila velike ~ 77 Tlibecedarirp =2r\~^^ - saJ danes se rodi Zveličar." nesreče, ki jo je zadela. -s>==Vr "DCLeud| ^v In Qd§1. ^ y _asno Vsak dan sta opravljali molitve za nesrečnega Rozikinega očeta. Bili ¦ n°č • • • sta neločljivi prijateljici. I VI. Hodnik je bil v tem času malokdaj doma. Bil je tako čuden, prepaden ¦ Tam v linah stare, zapuščene cerkvice pa je klečal pred podobo Kri- in bled! Govoril ni drugega, razen kar je moral. Jedel ni skoro ničesar. ¦ žanega — Hodnik. ,,Ali ste bolni, oče?" ga je večkrat izpraševala Marica, a vedno je I V tej blaženi, sveti noči je izpregledal; zdeio se mu je, kakor da bi zanikal, češ, da mu ni nič hudega. ¦ se mu izpred duševnih oči dvigalo temno zagrinjalo. V očeh in v duši mu In Močivec? Vdal se je v usodo. . . I le sanjal mir Svete noči. ,,Da, da, ljubi Bog! Moram! Moram!" je govoril pridušeno. ,,In Marica?" se je oglasilo v njem vprašanje. ,,Oh, Marica! Ljubo moje dete! Boš-li kdaj odpustila očetu? Ljubi ¦ Bog! Ti veš vse natančno. Ti si pogledal v moje srce v oni grozni noči. Ničesar nisem mogel zaslužiti. Jedi ni bilo. Moja Marica je bila tako lačna! Oh, Bog, Ti vidiš v srce očetovo in veš, kako mu je hudo, ako svojemu gladnemu otroku nima dati niti skorjice kruha. Vse to Ti veš! — Glej, v tej bridkosti se je utihotapil greh v moje srce! — K Močivcu sem šel. Nikogar ni bilo doma. Rozika je bila pri Marici, a oče je bil v mestu. Pro-siti sem hotel pomoči, a nisem ime! koga. V sobi ugledam Močivnikovo puško — in z nesrečno mislijo me navdahne hudi duh. — V gozd, v gozd! Tam sem bil zadnjikrat, ko sem nabiral dračja, našel ležišče srnjakovo. 1 Gotovo ga dobim, sem si mislil, in bede bo konec, in Marici potolažim glad." Pod linami se začuje obupen krik . . . Hodnik ne čuje in ne vidi ničesar! Dalje se izpoveduje svojemu Bogu ... ,,ln noč je bila takrat. Grozna, črna noč! In šel sem v gozd na ono mesto. Začutil sem štim, kakor da prihaja žival v ležišče. Ustrelil sem! Dvakrat sem ustrelil, a ne srnjaka! . . . Oh, Bog! Morilec setn postal — človekov! . . . In minili so meseci, kmalu mine leto. In nedolžnik trpi za krivca. Ne več! Rešim ga takoj — jaz, Hodnik, sem lovčev morilec! Močivec je nedolžen!" Zopet krik pod linami . . . Hodnik se obrne in zagleda spodaj v jasni mesečini Marico in Roziko. ,,Marica, Marica!" in zgrudil se je nezavesten pod podobo Križanega. Ko se je zavedel, sta klečali obe deklici ob njem ter se trudili, da ga zbudita, zdramita. ,,Marica!" je izpregovoril. ,,Čula si tnojo — krivčevo izpoved. Njemu, ki se je narodil to noč, ki je tolažnik vseh žalostnih in ubogih, ki tudi grešnika-morilca ne zavrže, ako se kesa, Njemu sem se moral nocoj odkriti. Čula si, in treba ti ni več praviti. 0, da bi znali vedve, kako peklo sem ; nosil od one grozne noči v duši! Večkrat prej sem že zahajal v te line in prosil Boga odpuščanja. In, glejta, danes upam, da mi je odpustil. j Neka tajna, mehka, sl