TRGOVSKI \ časopis »a trgovino, Industrijo In obrt. opHUMKU* TtKSJim *> +XVT*gosudarstvennyje kaznačejskije Mletij« in cene so zelo porasle, je vlada kratkomalo prepovedala mezdne tarife in takse, ki so preračunjeni po srednjih blagovnih cenah, z že večkrat citiranim dekretom z .dne 1. marca 1924 pa je odredila da se morajo mezde od tega dne naprej plačevati po čvrsti pariteti. Ustanovljeni so bili trije pasovi: (I.: glavno mesto in industrijska centrala, II.: okraji s srednjimi cenami blaga, III.: z nizkimi, vsi kraji so povsod imenoma navedeni), a za vsak pas je bil določen ključ, koliko je blagovni rubelj, izračunan po indeksu, v trdi valuti vreden. V prvih mesecih po valutni reformi so se mezde vsled te politike res znižale. Mezde so določevali po nekem čudnem indeksu, ki se ni naslanjal na faktične cene pri nakupovanju živil in nujnih življenskih potrebščin v- zasebnih trgovinah, ampak na cene pri zadružnih trgovinah, ki pa potrebam sploh niso mogle biti kos, ker niso bile pravilno z blagom založene. Seraphim je ugotovil, da se mezdna politika vlade ni dala vzdržati, ker so mezde spričo zvišavanja cen blaga na drobno postajale višje, a to je pač značilo padanje kupne moči ruske valute. VIL Kot zadnje vprašanje naj pride na vrsto, seveda čisto na kratko, vprašanje državnega hud žeta; vsaj je ta obenem preskusni kamen za pravilnost reformnih eksperimentov iz 1. 1924. Ze uvodoma smo omenili zelo optimistično oceno budžeta za 19231924, ki jo je podal A. Janskij v >Novi Evropi«. On se sklicuje osobito na dejstvo, da je emisija novčanic v budžetni dobi 1922-23 iznašala še 399 milijonov rubljev, a v letu 1923, da je padla na 180 milijonov; dohodki v davkih, da so se dvignili za 120 milijonov, dasi so bili znižani indirektni davki na sladkor, sol in petrolej; nedavčni dohodki (transport, industrija, trgovina, les itd.) pa da kažejo še večji porast, n. pr. dohodki industrije so znesli po številki 25 milijonov rubljev. Tako je torej prišlo slednjič — do malega budžeta. Vratislavski docent Serapliim je vzel isti budžet pod kritično lupo in prišel do čisto drugih zaključkov. Tu ne moremo vseh posameznih bu- * Prof. A. Bilimoril (Ljubljana) je v »Njivi« 1. 1921, (str.34fl—350) razložil pomen indeksnih številk in pozval k organizaciji statistiko cen in izračunavanja indeksnih Številk, ali — bree vsakega uspeha. Morda bi stvar vzele v roke naše trgovske zbornice. Vsekakor zahteva po indeksnih številkah ne bi »meU v\»p»ti... džetnih točk, ki jih ometa, navajati; le dve ali tri naj omenimo, ker padajo najbolj v oči! — Predvsem na podlagi tabelaričnih statističnih podatkov odločno prereka možnost, da bi bila državna industrijska podjetja prinašala dohodkov. Dalje železnice izkazujejo 587.000 milijonov červon-cev dohodkov, ali ta številka je po Seraphimu le brutto-številka predmetnih dohodkov, izračun jena po prometu oktobra 1923, docim je promet po reformi vsaj nekaj mesecev padal. Sklicuje se na nek referat Ka-menova dokazuje Seraphim, da je odredba, ki pravi, da naj pridejo vsi rezervni fondi industrijskih podjetij v znesku po 60% v državno blagajno kot industrijsko garancijsko posojilom, — pravcati čin bankroterja! Navzlic vsem tem in še drugim hibam budžeta je vendarle ostal znesek 180.000 červoncev nepokrit in se je morala napraviti zanj nova emisija. Seraphim pretresa tudi novi budžet za 1925-26 in pride do enakih zaključkov. Kot najbolj čuden primer, ki ga navaja, naj bo naveden ta-le: Dne 27. oktobra 1924 je kolegij prometnega komisarijata ocenil dohodke iz svojega resorta na 708 milijonov zlatih rubljev, izdatke pa na 794 milijonov. V budžetnem predlogu, ki je nekaj dni za tem izšel, pa stoji, da iznašajo izdatki in dohodki železnic po 780 milijonov, da se torej krijejo. Novi budžet je sicer prinesel skupno za 400 milijonov več dohodkov, a vendar je v svrho uravnovesenja z izdatki predvidena emisija srebrnega in bakrenega kovanega denarja za 80 milijonov, kar pomen ja v načelu vendarle ob-držanje stare praktike, kritja z novimi emisijami. Ker to pri valutni reformi leta 1924 ni bilo predvideno, sodi Seraphim, da se kažejo že zopet simptomi, da se znižuje vrednost i červon-ca i ^biletov ... Pravo merilo za ugotovitev valutnih razmer, pravi Seraphim, je silno težko dobiti, ker sovjetska vlada na vsaki način vzdržuje tezo, da se je preosnova valute leta 1924 docela posrečila. VIII. Nismo poklicani razsojevati, katero mnenje je resnično pravilno, boljševiško, optimistično ali mnenje Seraphima, pesimistično. Ipak ne bo težko konstatirati, da stvar ne more biti za boljševiško vlado brezdvomno ugodna, ko je iskala vnanje posojilo za osiguranje svojih valutarnih razmer lani pri Angležih, letos pri Francozih. Dne 6. avgusta 1924 je prišlo do neke pogodbe med sovjetsko vlado in Angleško glede posojila na podlagi načelnega pripoznanja pred- in medvojnih dolgov. Uspeha ni bilo. Baš ko zaključujem to poročilce, ki hoče le zainteresirati za problem, nikakor pa ne izčrpno obrazložiti ga, pa prinašajo svetovni listi, da se sovjetska vlada po Krasinu zopet pogaja, sedaj s Francozi, za večje posojilo na podlagi pripoznanja, da bo plačevala vsaj j francoskim posestnikom manjših tit- | rov ruskega posojila — obresti (glej j >Berl. Tagblatt« z dne 2. avgusta t. 1.). : Ali bo to obečanje zadostovalo, da se j uverijo francoski kapitalisti o : pobolj- ; šanju« boljševikov, še ni jasno, vse- j kakor pa zelo dvomljivo. w-ir—i»T«aK»iwi>iinn iwwwwt ■ m m ■ * V. Ljubljanski velesejem. V. mednarodni vzorčni velesejem se [ vrši od 29. avgusta do 8. septembra 1925. j Prireditev stoji pod visokim protektora- ' tom Nj. Vel. kralja. Velesejmi v Ljubija- > ni so najslarejši, najpriljubljenejši in ' priznano dobro organizirani. Na sejem se | pripuščajo kot razstavljalci samo prvovrstne tu- in inozemske tvrdke, kar dovolj-no jamči za kvaliteto razstavnega blaga. Vsak posetnik si zamore pri tej priliki ceno ogledati svetovnoznane prirodne ki‘asote Slovenije, (Bled, letna rezidenca Nj. Vel. kralja) vsaj ga upravičuje sejm-ska legitimacija do 50% popusta na vseli osebnih in brzovlakih (izvzemši S. O. E. in nočne brzovlake na progi Beograd— Zagreb). Znižanja na parnikih. Na velesejmu se bodo razstavile razne tehnične novosti, priključena je velika Športna razstava, Iiigijenska razstava, razstava plemenske živine in konj. Leta 1924. je obiskalo velesejem čez 150.000 kupcev. — Stanovanja so preskrbljena. Legitimacija, ki stane Din 50.— se dobi v vseh bankah in denarnih zavodih in njih podružnicah kot Bled, Celje, Črnomelj, Kranj, Kočevje, Novo mesto, Konjice, Rogatec, Brežice; pri Aloma Com-pany, Tourist Office, Josip Zidar, Dunajska c. 31., Jakob Gorjanc, Kolodvorska ulica 41 in pri objavljenih ruzprodajalcih na deželi. Iz carinske prakse. Odločbe Državnega sveta. — Piše J*s»t Piščanec. (Nadaljevanj«.) Proti temu rešenju sem predložil tožbo na Državni Svet ter v njej poudarjal: I. Moj zagovor, da sem v smislu £1. 38 car. zak. zaprosil za zameno deklaracije; da se je ta moja prošnja pri carinami vpisala, predno se je dovršil pregled in pred carinamičnim zapisnikom, se z ničemer ni razveljavil niti dementiral, marveč je v ministrovem in carinamičnem rešenju potrjen. Glasom odločbe D. S. od 10. avgusta 1909, št. 7547, se v takem primeru mora deklarantu priznati pravica, da podnese naknadno deklaracijo, ker se deklarantu dopušča zamena deklaracije kadarkoli — pred uradnim pregledom — sam izjavi, da je napravil pogreško. Dokazi dekla-rantovem zagovoru so: carinarnično rešenje; ministrovo rešenje in delo-vodni zapisnik carinarnice. Pregled blaga se pa more smatrati kot izvršen šele tedaj, kadar je sestavljen referat angažiranih uradnikov ter je referent že vpisan v delovodni zapisnik. Carinarnica ni pa moje pravočasno predložene prošnje za zameno v nasprotju * členom 38 car. zak. uvaževala, marveč me je kaznovala navzlic dejstvu, da sem imel popolni namen popraviti prvo slučajno napačno prijavo. II. Rešenje Cbr. 71.405 zamenjava deklaranta - posrednika z njegovim opolnomočencem pri pregledu. Prvi Je pač pod št. 26.170 carinarničnega zapisnika pravočasno predložil prošnjo za zameno, toda dolžnost je bila carinarnice — in ne deklarantova! — da eventualno že započeti pregled v prisotnosti opolnomočenca ne dovrši, marveč ga ustavi, dokler deklarant ni prinesel nove pravilne prijave. V tem primeru se deklarant niti ni mogel odreči pregledu iz razloga, ker še ni Imel v rokah carinarničnega rešenja o njegovi prošnji za zameno, katero rešenje je bilo izdano stoprav po izvršenem pregledu in po kazenskem postopku ter se z njim deklarantova prošnja odklanja; dosledno ni mogel deklarant niti obvestiti svojega opolnomočenca o rešenju zahteve o zame- ni deklaracije. Čl. 38 car. zak. dovoljuje pravico zamene deklarantu (no pa opolnomočencu), a isti člen nalaga carinarnici dolžnost, da se prepriča, da-li je bila prošnja vložena pred uradnim pregledom robe. Če je torej kaka napaka, je ta na strani carinarnice, katera ni uvaževala predpisov, marveč jih je le zlorabila v svrho neupravičene kaznitve. III. Z ničemer se v rešenju ministrovem ne razveljavlja niti dementira moj zagovor v prvi pritožbi pod b). Samo ta očitni tiskovni pogrešek je mogel namreč zavesti mojega pomočnika do napačne prijave. Kako je pač mogoče kaznovati deklaranta z ogromno vsoto 40.000 Din na temelju tiskovne pogreške, ki jo je samo ob-lastvo zakrivilo, toda do sedaj še ne popravilo? Državni Svet je z odločbo št. 10.424 od 24. oktobra 1924 razsodil, da je ministrovo rešenje protivno zakonu iz nastopnih razlogov: »Po čl. 38 car. zakona deklaracija se po pravilu ne može zamenjavati od momenta, kad hude zavedena u zapisnik deklaracija. Izuzetno zamena je dozvoljena samo u slučaju kad deklarant napismeno izjavi, pre izvrše-nog službenog pregleda robe po čl. 40 car. zakona, da je kakvu pogrešku u podnesenoj deklaraciji učinio. U ovom slučaju žaljitelj je podneo molbu za zamenu deklaracija pre iz-vršenog pregleda robe, jer je ova molba zavedena v protokol pic zapisnika o izvršenom pregledu, što i Ministar u žalbenom rešenju ne spori, pa mu je prema navedenom čl. 38 car. zakona trebalo priznati pravo, da deklaracija zameni. Prisustvovanje deklaranta odnosno njegovog punouiočnika pregledu robe, ne može se smatrati kao prečutni odustatak od pismenog zahteva za zamenu deklaracije, jer je deklarant po čl. 40 car. zakona dužan prisustvovati ovom pregledu. Stoga je na osnovu čl. 201 car. zak. rešio, da sc ožalbeno rešenje poništi, a da se žaliocu izda drugo rešenje u zmislu prednjih pri-metaka.« ZLATOROG TEftMrnin Trgovina. Navodila za izvoz alkohola. Finančno ministrstvo je izdalo posebna navodila za izvoz alkohola iz naše države. Alkohol sme izvažati samo producent neposredno iz tovarne ali privatnega skladišče, ki mora biti njegova last. Najmanjše količine alkohola lahko izvažajo v inozemstvo: tovarn« špirita do 10.000 hi, poljedelske tovarne špirita 500 hi, producenti žganja pa 1000 hi. Izvoz je treba prijaviti srezlu upravi finančne kontrole. Promet Ljubljansko borze v juliju 1.1. je znašal v blagu 269 vagonov (v juniju t. 1. 124 vagonov). Predmeti trgovanja so bili: les 236, turščica 20.5, oglje 6, pšenica 4, rž 1, ječmen 1 in otrobi 0.5 vagona. Konkurzi v Čehoslovaški. V juliju je bilo v Čehoslovaški otvorjenih 28 kon-kurzov in 140 poravnalnih postopanj. Pa so se svoječasno češkoslovaške zbornice spodtikale nad poravnalnimi postopanji in nesolidnostjo v naši državi! Vagon bosanske slivovke proda tvrdka v Bosni. Naslov pove Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Zastopnika za razpečavanj« izdelkov iz ovčje volne pri nas išče neka tvrdka na Dunaju. Njen natančen naslov je interesentom na razpolago v pisarni Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Za zastopstva eventuel. ca komisijsk« skladišče industrijskih in trgovskih tvrdk ii Slovenije v Novem Sadu se zanima neka novosadska tvrdka. Njen natančnejši naslov je interesentom v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na razpolago. Čehoslovaška sladkorni eksport. Izvoz sladkorja v Čehoslovaški je v dosedanjih mesecih letošnje kampanje, to je v času od oktobra (1924) do julija (1925) na-prarn prošloletni (1923/24) znatno napredoval. Kakor kaže statistika, se je od oktobra do julija izvozilo od razpoložljive eksportne količine deset milijonov meterskih stotov, skupno okroglo devet in pol milijonov; t. j. okroglo tri milijone več kot lani v tem času (6 milj. stotov). Izvožena količina sladkorja repre-zentira vrednost dve in tričetrtini milijarde čeških kronč Ukinitev vseh uvoznih prepovedi v Bolgariji. Dunajsko trgovsko in obrtniško zbornico je obvestilo bolgarsko trgovin-\ sko ministrstvo, da se bodo izza 15. oktobra t 1. ukinil« vse uvozne prepovedi v Bolgariji. Za blago, ki je sedaj še p d-vrženo uvozni prepovedi, se bo od časa do časa dovolilo razne lahkote.' Vpis v trgovinski register. Vpisale so se nastopne firme: »Ageko«, agencijsko-komisijsko in informativno podjetje, družba z o. z. v Ljubljani; Dravogradska rafinerija mineralnega olja G. Goli sen., družba z o. z., Ljubljana; 8pecialimporl Slanovec & Co., agentura in komisijska trgovina z meš. bi., Ljubljana in >Gi-foka«, družba z o. z. v Mariboru. — Izbrisale so se nastopne firme: Dravogradska rafinerija mineralnega olja G. Goli sen., družba z o. z., Dravograd; Gorjanc & Komp., Recknagels Nachfolger, Ljubljana in »Kristal«, družba z o. z. v Mariboru. Industrija. Kriza v češkoslovaški tekstilni industriji. Izprtje tekstilnega delavstva izvajajo samo češki industrijalci, dočim so se njih nemški konkurenti sporazumeli z delavstvom ter privolili v 7- do lOodstot-no povišanje mezde. V nemških tekstilnih industrijah je zaposlenih okoli 250 tisoč delavcev. Delavstvo pri čeških industrijah stavka. V Nachhodu je okoli 10.000 delavcev javno demonstriralo ter zahtevalo, da prične vlada pri delodajalcih z intervencijo. Ministrstvo za socijal-no politiko skuša spor med delavci in delodajalci mirnim potom rešiti. Stinnes daruje svoje akcije delavcem. Neuspešna pogajanja za sanacijo »Agac-Werke so pripravile dr. Stinnesa do tega, da je daroval polovico akcij tega si-| cer življenja sposobnega podjetja svojim j delavcem. S tem hoče baje doseči, da bi j se delavstvo zastavilo za to, da se to ' podjetje od strani države podpre s po-j trebnimi krediti, da bo moglo obratovati | še nadalje. i Benarstvtt. Kovani denar za Jugoslavijo. Po poročilih iz Beograda je 20. t. m. prispelo na Sušak 10 vagonov novega kovanega denarja po 2 dinarja v vrednosti 200 milijonov dinarjev. Denar se iz Sušaka dirigira v Ljubljano, Zagreb in Beograd. Drugi transport je prispel v Gruž za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro. Tretji transport iz Anverze prispe v Solun za Niš in južne kraje. Kakor se piše naroči tudi finančni minister v najkrajšem času kovanje novih zlatnikov s sliko kralja Aleksandra I. Za kovanje a« uporabi zlato Narodne banke. Rusko notranjo posojilo. Po časopisnih vesteh namerava ruska vlada razpisati notranje posojilo v iznosu 300 milijonov zlatili rubljev za gospodarsko obnovo države. Posojilo se bo obrestoval« po 10 odstotkov. Izdaja drobiža in kriza poljskega zlatnika. Eden glavnih vzrokov krize poljskega zlatnika je bila baje prevelika emisija drobiža. Poljsko finančno ministrstvo sedaj objavlja, da izdaja drobiža v Poljski še vedno ni dosegla dopustna višine 12 zlatnikov na glavo, kaj šele, da bi jo bila nadkrila. V Švici, ki ima enak denarni sistem, znaša v obtoku s« nahajajoči drobiž 24.86 fr. na osebo, med tem ko znaša na Poljskem 9.37 zlatnikov. (R tak se Donos državnih davkov v mesecu *na- opjjqod ef os q q nfeui noosoui \ oggj nf v naši državi v celoti 161,550.154 Din 61 par neposrednih davkov. Od tega zneska se je pobralo na Hrvatskem in v Slavoniji Din 37,004.202.84, v Bosni in Hercegovini Din 10,938.186.—, v Vojvodini Din 54,011.991.65, v Sloveniji Di* 33,665.021.41, v Dalmaciji Din 5 milijonov 58.932 23 par, v Srbiji in Črni gori Din 20,871.520.50. V teh zneskih je vpo-števan tudi davek na poslovni promet, katerega se je pobralo v celi državi Din 17,819.922.21 in sicer v Hrvatski in Slavoniji Din 3,961.466.98, v Bosni in Hercegovini Din 1,337.822.—, v Vojvodini Din 3,875.257.09, V Sloveniji 4 milijon« 997.941 Din 66 par, v Dalmaciji Din 594.071.85 in v Srbiji in Črni gori 3 milijone 53.362 Din 69 par. Promet Olajšave za prevoz opeke. Prometu« ministrstvo je odredilo posebne olajšav« za prevoz opeke iz opekaren v Yeliken» Bečkereku za Turčijo, Grčijo in Bolgarijo. Vzpostavitev dvojnih tračnic na progi Zagreb—Beograd. V prometu med Zagrebom in Beogradom je bila ena najvei-jih ovir ta, da je glavna proga Zagreb— Sisak—Beograd enotirna in zato silno obremenjena. V prometnem ministrstvu so bili že razni načrti kako razbremeniti to progo. Nekateri so bili za to, da bi s« zgradil drugi tir na celi progi Zidanimost —Beograd. Sedaj je prišel v rešitev načrt, s katerim se postavlja med Zagr«-bom in Beogradom druga paralelna črta, ki bi šla od Zagreba po sedanji viclnalni železnici Dugo-Selo—Novska. Izmenjati se imajo na tej progi vse tračnice lh nadomestiti z močnejšimi. Za to je potreben kredit 20 milijonov dinarjev. Pogajanja za odkup proge Gjevgjelija —Solun. O pogajanjih med Grško vlad« in francoskimi lastniki delnic orijental-ske železnice se doznavajo nastopne podrobnosti: Lastniki delnic so zahtevali 2k milijonov francoskih frankov za obve*-nice, ki bi jih grška vlada morala isto-tako odkupiti. Grška vlada je ponudil« 15 milijonov s pridržkom, da odda repa-racijski komisiji vse obveznice, M bi s« našle v rokah podanikov prejšnjih ne-prijateljskih držav. Grška vlada je odločno odklonila predlog orijentalskih železnic, naj se poveri posebni mednarodni komisiji kontrola nad grškim finansiranjem, kakor tudi nad upravo odkupljenih železnic. Grška vlada pristaja samo na to, da plača obveznice orijentalskih železnic po 400 frankov, medtem ko zahtevajo lastniki po 700 frankov. Grška vlada je izjavila, da bo pogajanja obnovila šele tedaj, ko bodo lastniki delnic in obveznic sprejeli grški predlog kot temelj pogajanjam in ko se bodo pismeno obvezali, da se ne bodo o prodaji pogajali z nobenim drugim. V Atenah smatrajo, da je ponudba družbe jugoslovanski kraljevini, naj odkupijo železniške ProhA samo manever, s katerim hočejo izvršiti pritisk na grško vlado, da bi odnehala od svojih zahtev. Francija skuša dose-1 gi5 da bi se osnoval francoski konzorcij, i ki bi upravljal progo Gjevgjelija—Solun, i medtem ko se jugoslovanska država trn-I di, da bi se osnovala skupna jugoslovan-| sko - grška železniška družba za to progo, j Ugodnosti za V. Ljubljanski vzorčni velesejem od 29. avgusta do 8. septembra 1925. — Uprava velesejma je dosegla za obiskovalce največje olajšave. Na podlagi permanentne legitimacije, ki se prodajajo po 50 Din v denarnih zavodih in v Ljubljani tudi pri »Putnik«, palača Ljubljanske kreditne banke, Imajo obiskovalci na naših železnicah 50 % po- pust v osebnih in brzovlakih, v Italiji 80 odst., v Avstriji 25%, v ČSR in Madžarski 50 odst. Na parnikih se plača nižji razred za višji odnosno velja 50% popust. Ugodnosti veljajo v času od 22. t. m. do 15. septembra t. 1. — Ljubljanski velesejem, ki mu je pokrovitelj Nj. Vel. kralj Aleksander I. je letos zbral najboljše tvrdko in bo nudil veliko atrakcij, tako da si bo letos svoj renome še povečal. —"^s l/r Najugodnejši nakup OBLEKE Vam nudi JOS. ROJINA, Ljubljana s—.______________— Iz naših organizacij. Gremijaina trgovska šola v Ljubljani naznanja, da se vrši vpisovanje v I. letnik, kakor je že objavljeno od 17.. do 24. avgusta t. 1. v pisarni Gremija trgovcev v Ljubljani, palača Ljubljanske kreditne banke, Aleksandrova cesta 2/. Vsak mora prinesti s seboj zadnje šolsko spričevalo. Za sprejem se zahteva najmanj dva razreda srednje ali meščanske šole ali pa osem razredov osnovne šole. — Vpisovanje v II. in III. letnik se vrši v šoli na »Ledini« (Komendskega ulica), v četrtek dne 3. septembra t. 1. od 2. do 5. ure popoldne v vodstveni pisarni (levo pritličje). — Začetek šolskega leta 1925-1926 se prične v pondeljek dne 7. septembra 1925 ob 2. uri popoldne za vse vajence. — Istočasno bodo izprašani vsi oni učenci (ke), ki so zaostali koncem šolskega leta neizprašani in niso prejeli spričevala. — Načelstvo. m. K KUPUJMO IN PODPIRAJMO iivrgtio Kolinsko cikorijo dsmači iidelek. « m Razno. Svečanostna otvoritev V. Ljubljanskega mednarodnega velesejma v Ljubljani se vrši v soboto, dne 29. avgusta. Svojo udeležbo pri otvoritvi je obljubilo več ministrov in mnogo najodličnejših osebnosti. Istočasno z velesejmom se otvori tudi športna razstava in higijenska razstava. Opozarjajo se vsi razstavljalci, da bodo sigurno v petek, 27. t. m. zvečer z opremo svojega prostora popolnoma gotovi. V soboto po 7. uri zjutraj se ne bo več pustilo dovažati blaga na sejmišče, niti ne delati po paviljonih. Napol opremljene koje med otvoritvijo ne bi bile v čast razstavljalcev. Jadranska izložba se zatvori dne 25. t. m. Izložba je privabila v Split prav lepo število gostov. Zlasti je bil zadnjo nedeljo obisk izložbe izboren. Videlo se je tudi mnogo'inozemcev. Izložba se zatvori dne 25. t. m., ker se morata realka in obrtna šola, kjer se vrši izložba, do 1. septembra izprazniti. Gospodarski kongres v Beogradu. Gospodarski kongres, ki bi se moral vršiti v Beogradu 5. in 6. septembra, se je preložil in se bo vršil dne 19. in 20. sept. t. 1. Za odpraro rojnega stanja med Jugoslavijo in Turčijo. V Beograd je prispel novi turški poslanik Šikmed beg, ki ima namen, da uredi diplomatske odnošaje med državama. Jugoslavija namreč ni priznala lausanneske pogodbe in se nahaja v vojnem stanju s Turčijo od leta 1912. dalje. Ustanovitev balkanske »veze. V praških političnih krogih so razširjene raz-me vesti o konferencah, ki so bile zadnje dni v Karlovih Varih. Zunanji minister dr. Beneš je posetil jugoslovanskega premierja g. Nikolo Pašiča ter se z'njim zelo dolgo posvetoval. Tem posvetovanjem je po nekem poročilu prisostvoval celo prezident republike Masaryk, ki že delj časa biva v Karlovih Varih na oddihu. Zatrjujejo, da so bila posvetovanja namenjena stremljenju Grške, da se ustanovi nova balkanska zveza in da se ob-»ove svoječasno prekinjena pogajanja med Jugoslavijo in Grško za sklenitev prijateljske zveze. Boljsko-čehosloTaške gospodarske pogodbo. Po vesteh iz Varšave je bila polj-sko-čehoslovažka tarifna pogodba, ki jo je odobril 12. t m. ministrski svet, sklenjena radi olajšave izvoza poljskega premoga v Avstrijo in druge južnejšo države; kajti visoki češki železniški tarifi so doslaj onemogočali vsak prevoz v večjem obsegu. Sedanja tarifna pogodba znižuje prevoznino za poljski premog za 40—80 č. vinarjev od 100 kg, ravnajoč se po smeri transporta. Pogodba predvideva razen tega, da se tarifna napetost pri poljskih in čehoslovaških železnicah za časa veljavnosti pogodbe ne izpremeni. Za primer povišanja čehoslovaških tari-fov ostane torej tarifna razlika za češki in poljski premog ista. Pogodba nadalje predvideva tarifne olajšave za tranzit poljskih produktov surovega olja in cele vrste industrijskih proizvodov. Obratno nudi Poljska olajšave tranzitu čehoslo-vaškega koksa in raznih industrijskih proizvodov. Dalje gre za uvedbo direktnih železniških tarifov. Posebna pogodba vsebuje določbe glede uvoza premoga in premogovega krahu iz Poljske v Če-hoslovaško. Zasedba prostora letošnjega Ljubljanskega velesejma. Z ozirom na številna vprašanja, da li je še razstavnega prostora na razpolago, sporoča uprava velesejma, da so vsi razstavni prostori kompletno zasedeni in se zamore ozirati na v zadnjem času došle prijavnice le v slučaju, da kaka prijavljenih tvrdk iz nepredvidenih zaprek odpore udeležbo. Kriza na vojvodinskem tržišču konoplja. Vojvodinske predelovalnice konoplje in prediva ter pridelovalci konoplje so se v hudem sporu radi razpečevalne krize, ki je nastopila, odnosno preti z vso gotovostjo nastopiti za pridelovalce konoplje radi letošnje ogromne nadpro-dukcije. V Vojvodini je že 100 let sem vpeljana kultura konoplje, ki tvori enega najvažnejših tamošnjih poljedelskih produktov ter zavzema tudi v eksportu ugledno mesto. Ker je bil lani pridelek bolj pičel, so pridelovalci konoplje prav dobro zaslužili. To jih je podžgalo, da so letošnje leto posejali mnogo več. Pridružili so se jim pa tudi oni poljedelci, katere je lani razočarala prodajna kriza sladkorne repe, ki so je radi prenasiče-nosti sladkornih tovarn morali velik del pokrmiti in pustiti celo zgniti. Šli so mnogi tako daleč, da so za kulturo konoplje najeli zemljišča ter vtaknili v pridelek ogromno denarja. Skupaj je posejanih okrog 40.000 johov, ki bodo pri letošnji izborni letini in rekordnem pridelku 50 stotov na joh dali okrog poldrugega milijona stotov, torej enkrat več kot je znašal pridelek lani. Ker pa so tovarne že doslej krite do 80% svoje potrebe in so svetovne cene izredno nizke, bodo ostale velikanske zaloge brez kupca ali pa bodo šle za slepo ceno. Oni, ki so izgubili že lani na repi, se nahajajo letos v obupnem položaju, a tudi drugi bodo utrpeli skoro neznosljive izgube. Njih odij se je obrnil proti tovarnam, čež da so jih zapeljale s prigovarjanjem, da posejejo konopljo, sedaj pa njihov kritični položaj izrabljajo ter jiiu ponujajo sramotno nizke cene. Vpis v državno davčno šolo v Beogradu. Ministrstvo za finance, generalna direkcija neposrednih davkov v Beogradu objavlja potom tukajšnje finančne delegacije: V Beogradu se otvorita dva tečaja državne davčne šole (»državne po-reziiičke škole«), od katerih traja prvi od 15. septembra 1925 do 31. maja 1926, drugi pa od 1. septembra 1926 do 30. aprila 1927. Pravico do vpisa v to šolo imajo samo one osebe, ki so z uspehom dovršile najmanj šest razredov srednje šole. V pomanjkanju takih prosilcev se morejo sprejemati tudi osebe, ki so izvršile najmanj pet razredov gimnazije ali realke ter eno leto druge strokovne šole. — Absolventi državne davčne šole se postavljajo za uradnike v II. kategoriji. — Siromašni prosilci morejo dobiti državno podporo mesečno do 600 Din. — Prošnje je vložiti do 31. avgusta 1925 pri »Upravi državne porezničke škole« v Beogradu (poslopje generalne direkcije neposrednih poreza). Reflektanti naj se osebno zglase pri predsedstvu delegacije ministrstva financ v Ljubljani, kjer dobe podrobna pojasnila. Ruski premog za Italijo. V smislu pogodbe med izvozno tvrdko Portougol in nekaterimi italijanskimi tvrdkami se bo tekom 1925-1927 uvozilo v Italijo 540.000 ton premoga. Na ta račun bo letos 180.000 ton premoga naloženih v pristanišču Mariupel. Sestanek za določitev mode pri obutvi. <1 prvi polovici meseca septembra se bo vršil v Milanu I. sestanek za modo pri obutvi. Sestanek je sklicala komisija za italijansko modo pri obutvi. Na sestanku bodo sodelovala glavna udruženja stro-jarn, čevljarske industrije in trgovine. Zakon o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencev. II. natis, pregledan in z kazalom izpolnjen. V Ljubljani 1925. Založila Tiskovna zadruga. Cena 22 Din, s poštnino, 23 Din 50 par. — V zbirki zakonov je izšel 2. natisk Zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencev. Izdaji je pridejano obsežno kazalo, ki zelo olajša hitro orijenta-cijo v zakonu. Poleg tega je pridejana tudi tabela, na podlagi katere se takoj lahko izračunajo prejemki državnih nameščencev in nastavljencev. — Naroča se pri Tiskovni xa-drugi v Ljubljani, nasproti glavne pošte. fiko pijeS „Buddha"Eai, vživaš že na zemlji raft m nun*mam r~ 1 — !SSlim5TO«E5Žei Ljubljanska borza. Dne 21. avgusta 1925. Vrednote: Investicijsko posojilo iz leta 1921, den. 70, bi. 80; Loterijska drž. renta za vojno škodo, den. 293; Zastavni listi Kranjsko deželne banke, denar 20, bi. 25; Kom. zadolžnice Kranjske dež. Mama — mama, gle| lo je pravo .GAZEl-A"- milo, hi se tnko krasno peni, d« snairvo in belo perilo ter prihrani Irud in delo A GAZELA 1*1110 banke, den. 20, bi. 585; Celjska posojilnica d. d., Celje, den. 201, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, den. 225, bi. 265; Merkantilna banka, Kočevje, den. 101, bi. 101, zaklj. 101; Prva hrv. štedio-nica, Zagreb, den. 892; Kreditni zavod za tr. in ind., Ljubljana, den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana, den. 100; Trbovelska prem. družba, Ljubljana, bi. 330; Združene papirnica Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, den. 112; Stavbna družba d. d., Ljubljana; den. 165, bi. 180; Blago: Testoni, 4—10, fco meja, bi. 540; orehovi plohi, 40 mm, 70 mm in 80 mm, suhi, I. in II., fco meja, den. 1300; črni bor - bordonali, od 3 do 8 m doiž., od 30/30 do 50/50, fob Gruž, bi. 650; bukova drva, 1 m dolž., suha, fco nakladalna postaja, 4 vag., den. 17.50, bi. 17.50, zaklj. 17,50; pšenica bačka, fco nakl. post., bi. 270; pšenica domača, fco Ljubljana, den. 275; koruza slavonska, fco Postojna trans., 1 vag., den. 236, bi. 236, zaklj. 236; oves slav. ali bos., rešetam, par. Ljubljana, bi. 190; laneno same, la, fco Ljubljana, den. 545. Tržna poročila. Ljubljanski živinski sejem (19. avgusta.) Dogon: 176 konj, 3 žrebeta, 49 volov, 41 krav, 9 telet, 4 koštruni, 51 pras-cev za rejo. Konji so se trgovali po 5000 do 10.000 Din par po kakovosti. Cene za kg žive teže: voli I. 8, II. 7, III. 6.50; krave, debele 6 do 7, klobasarice 3.50 do 5; teleta 10 do 11 Din. Prašički za rejo, 6 do 8 tednov stari, so se trgovali po 100 do 200 Din komad.Kupčija zelo slaba. Kakor se vidi, je bil tudi dogon zelo slab, ker so namreč kmetje zelo zaposleni na polju. Kupcev je bilo malo. Za inozemstvo se je kupil le en vagon volov, in sicer za Dunaj. Zagrebški tedenski sejem (10. avga-sta). Dogon slab. Cene nekaterih vret goveje živine so neznatno porasle, i glavnem pa so ostale nespremenjene. Promet slab. Tujih kupcev ni bilo. Cene »a kg žive teže: voli I. 13 do 13.50, II. 9 do 10, III, 6.50 do 7, bosanski II. 8.50 do 8. III. 4.50 do 6, junice I. 6.75 do 7.50, II. 5.50 do 6, junci I. 6.75 do 9, II. 0.25 do 7.25, krave domače I. 6.75 do 7.75, II. 5.25 do 6.50, III. 3.50 do 4.50; teleta, živa 10.50 do 11.75; svinje domače *tesno 12.50 do 14.50, domače pitane 19.50 do 20, sremske 15 do 16 (zaklane 21 do 22) dinarjev. Konji: 2000 do 8000 Din i& komad po kakovosti. Krma: detelja navadna in lucerna 100, seno II. 75, otava 100, slama 45 do 50 Din za 100 kg. Mariborski sejmsko poročilo (14. avgusta 1925). Na svinjski sejem se je pripeljalo 119 svin; cene so bile sledeče: Mladi prašički 5 do 6 tednov stari, komad 56 do 100 Din, 7 do 9 tednov stal« 100 do 150, 3 do 4 mesece stari 175 do 330, 5 do 7 mesecev stari 350 do 400, 8 do 10 mesecev stari 450 do 550, 1 leto stari 600 do 800 Din; 1 kg žive teže 13 do 40, 1 kg mrtve teže 15 do 17.25 Din. Prodalo se je 74 komadov. Dunajska borza sa kmetijsko produk-to (19. avgusta). V soglasju z mlačnimi poročili iz sosednih držav se je rasvijal promet na dunajskem tržišču enako medlo, posebno ker je bila ponudba predvsem pšenice in rži obilnejša. Kotirajo uradno v šilingih za 100 kg vključno bl&-govnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 29 do 40, s Potisja 43.50 do 45.50, nova 40 do 42; rž : domača 29 do 30; j e č m e n: domači 33 do 43; t« r-š č i c a : jugoslovanska 31.50 do 32.50; oves: domači 28.50 do 30, r i i: Italijanski 82 do 84; pšenična Moka: >0«, domača 80 do 82, nova 74 do 77, madžarska 72.50 do 74 50. Položaj na dunajskem tržišča jajo jo postal mlačnejši. Prav tako je oslabela tendenca na inozemskih tržiščih Ceno na Dunaju: madžarsko blago 10, bur-genlandsko 17, romunsko 16, štajersko 16 grošev za komad. Jugoslovansko blago se je ponujalo po 15 grošev za komad. Cene plemenitih metalov. V Parizu so bile cene plemenitih metalov dne 23. Julija t. 1., za 1 kg čistega metala sledeče: Zlato pri nakupu 14.050 fr., pri prodaji 14.600 fr.; srebro pri nakupu 465, prt prodaji 520 frankov; platina pri nakup* 79.000, pri prodaji 84.000 fr.; ridirana platina, 25%, 144.500 frankov; iridijim 320.000 fr.; srebrni nitrat S46 frankov. 29. AVGUST - 8. SEPTEMBER 1925 pod pokroviteljstvom Nj. Veličanstvo krelja llliill!illllil!l!l!lllll|lllllllllllllllllllllllllllllllllll!lliillliill!lllll!llfl!lllll!li!lllllllllllllllllllllllllllllilll!llll!l!lllllllll NAJSTAREJŠA IN NAJBOLJ OBISKANA GOSPODARSKA RAZSTAVA JUGOSLAVIJE OSREDOTOČENJE KUPCEV IN PRODUCENTOV N« Ljubljanskem telesejm« roistarijo samo prvovrstna podjetja. — Kt«-liteta blaga priznano najboljša, ccne brezkonkurenčne. Oblskoyalci imajo 50 odst. popust na železnicah. — Legitimacija, ki stanc Din 50'—, se dobi: v bankah in drugih denarnih zavodih, pri Aloma Compan/, Tourist Office in objavljenih raz-frodajalcih na deželi. — Ugodna in cena prilika za obisk svelovnoznanih prirodnlh lepot Slovenije (Bled, letna rezidenca Nj. Vel. kralja). — Tehnične novosti. — Športna razstava. — Higijenska raz« stava. — Razstava plemenske živine Samo Ljubljanski velesejm Vas bo popolnoma zadovoljili Stanovanja preskrbljena Veletrgovina hdLodMm te ip^coi^ck* rd»e Zrioga sveže kava, irJ$8k dfiktt In radnkkMke vods T«4n* bi so&tet ZahteN#* i ta&v&isai AVTO boncin, pnevmatika, olje, mast, ts* popravila in vožnja. Le prvovrstne blago in delo po solidnih cenah nud> JUGO-AVTO. d. i o. *. v Ljubljani dreto in vse vrste vrvarskili izdelkev ter v lo stroko spadajoče blago dobite v skladišču „KONOPJUTA' Ljubljana Gosposvetska 2 Za jugoslovanski palent štev. 897 od 1. junija 1914 na: Priprava za uvajanje dodatnega gonilnega sredstva v medstopnje parnih in pilnovih turbin se iščejo kupci ali odjamalci licence. — Cenj. ponudbe na ing. Milan Š u k I j e, Ljubljane,; f Seienburgova ultca 7 I.j§ j-| Brodarsko akcionarsko društvo StUi : /XTri -m mjf m (f 'RoTnole]J*tYo: Beograd MjI Iv Z Suiak Glavno odpravnlčtvo .v .Trstu. | Redna mesečna trgovska proga 1 rT.-.--v Jadransko mdrie, Marseille, Španija, Maroke do Kanarskih otokov Odhod is Splita vsakega 1. meseca . _ i Šibenika „ 4. ' w>v" . „ „ Sušaka „ 10. „ Trsta_ 18. „ pristaja eventualno v Gružu za: Marseille, Barcelono, Valen" cijo, Oran, Melflla, Malaga, Tangier, Casa-Blanca, Teneriffe in Las Palma«, pristana po potrebi tudi v ostalih medlukah. Petnajstdnevna trgovska proga za Egejsko morje iz: Sužaka, Trsta, Splita, eventualno iz Gruža ta: Pa tras, Kal-mato, Pirej, Volo, Solun, Cavallo, Metileno, Chio«, Smirno, po potrebi Glijtion, Dedeaga«, Rodi, Kandijo in Kanejo. Ea pojasnila t?e je obrniti na ravnateljstvo na Sužaku in glavno odpravnižtvo v Trstu ali na društvena C Kastopstva na Reki, v Šibeniku, Splitu in Gružu. Kupujte samo pri JOSIP PETEUNC U LJUBLJANA obrofike majce, damske ■Ofcvlce, kopalne hlače, kravate, Mramaice, galanterijo, dišeča mila, palice, nahrbtnike, |« ceno i»*» -veliko In malo Pr«$«rnovega spomenika ’ 'if1 ~y,:- Mra^ko^tkf^aiai i žganje Ekstrakt! in arome za nMlkokoln« pijaž«T»eh vrat Koncentrirani saditi -4«,! za eromatiziranje kan* | pJaSN dHov ia slodčlč I PRAVI MALINOVEC | Sadni grog (Punsch) ! = Lšmenov sok = priporočat; 1 Srečko Potnik in drog Ljubljana, Metelkova ul13 U Zahtevajte cenike II Kolesa m šivalne stroje kupujte edino le pri ksip PetaUnc-u mamk« Orlisner, Phttnii ln Adler tar posamezna dele za koleaa ln stroje, pneumatlke, Igle Lamerr. Ljubljana, blta» Praiarnoirega spomenika. Pouk i Teženju Je brasjl***11* Na Teltkol Na metlo l Naročajte Razširjajte JUGOM UST"! TISKARNA MERKUR Trgovsko-industrijska d, d. Ljubljana Simon Gregorčičeva ulica št. 13 Telefon št. 552 Račun pri pošt. ček. zev. št. 13.108 Se priporoča za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Tiska vse tiskovine za trgovino, industrijo in urade; časopise, knjige, koledarje, letake, posetnice i. t. d. i. t. d. lastna knjigoveznica. m Oodjite o Subotiču! otvara se 22. augusta, a zaključuje se 31. augusta o. g. Veliki privredni vašar I Stalne legitimacije daju posetiocima pravo na povlasticu od 50% na želzenicama Kraljevine SHS, Cehoslovačke, Rumunije, Italije i Ma-djarske, isto i na parbrodima Kraljevine SHS. Legitimacije za izložbu i vašar mogu se nabaviti u državi: kod svake trgovačke i zanatlijske komore, kod svakog ve6eg novčanog zavoda, u inozemstvu pak: kod svakog konzulata i trgovaSkog r.a-stupstva Kraljevine SHS i banaka. Svaki pos#tilac izložbe besplatno je osiguran protiv telesne ozlede. JDocijite ul Subotiču! Obiščite 9 Obiščite (fesenski velesernenj) j od 6. do 12. septembra 1925. j Tehnični velesemenj jc za 1 dan podaljšan. I 7000 razstavljalcev iz 16 držav nudi svoje intere- ; santne novosti po brezkonkurenčnih cenah ! š j 125.000 posetnikov iz vseh evropskih in pomorskih j s dežela. : ■ . _s s jasr- Velika izbira dunajskih špecijalitet! : \ Znatno znižana vožnja po jugoslovanskih in avstrij- : skih železnicah in po Donavi. j Prestop meje proti predložitvi vizum-marke za ceno ; avstr, šiling 150 (dolar 0-25). : Pojasnila, sejmska izkazila in vizum-marke s« dobe j WIENER MESSli A.-G., WIEN VII. in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: \ Avstrijski konzulat - Turjaški trg št. 4, Zveza za tujski promet — Dunajska testa št. 1, j : Josip Zidar — Dunajska cesta št. 31. Dobrovoliačka banka d. d. v Zagrebu, podružnica Ljubljana ||VWIVVVIJUVI1M . 1 ~ ČehoslovaSkl ter delniško glavnico od Kč 70,000.000*— ter rezerv, fondom AFILIRAN1 ZAVOD: Banke Cehoslovaških legij v Prafl^/^.^r^vlogSi nad Kč 800,000.000 - i KC 30.UU0.UWU— ler vi^a- — 'nnR'BnRiNKi“ Liubliana. — Telefona: 5 in 720. ««•—. Rezerve Din 750.000—. Brzojavi. ,,DOBROTBA , J bančne posle najkulantneje. Prevzema ‘vloge na hranilne knjižice in na tekoče račune ter jih obrestuje kar najugodneje. - Obavlja vse j Popolno vplačana delniška glavnica Din 5,000.000' 1.__— 1.___ 11______1__in na 4n1r IM Maj.«*: *M«k«rc, trgov*o.lnd«WJ*« d. d. LJmblJ«*. - Urednik dr. L PLESS- - Odfovoml ar^inik F. JERAS. Tlak tiikarna >M«rktr<, trg0T«k0-ind«*trij*ke d. d-