GRIŠA
KAJ SOZALJNO ZA MENOJ...
ivaj sožaljno za menoj gledate obrazi črni — kaj vi znanci kličete  mi vrni k nam se, vrni!
Kratka je življenja cesta, jasno je obzorje — in nihče ne zanje njive, kdor je ne izorje . . .
Noge željne, dalje, dalje — čez poljane plodne — dvigajte se iz mrtvila žile zlatorodne ! . . .
Solnce sije na poljane, dan gori nad vami — k solncu, k dnevu, bratje moji s krepkimi nogami! . . .
GRISA:
ŠEL BI NEKAM
Oel bi nekam, pa ne vem, kje je tisti kraj — nekaj me je povabilo, nekaj — bogvekaj . . .
Morda bi iskal mladosti, ki zbežala je — za vodami, za gorami ki ostala je . . .
Morda bežal bi pred smrtjo, ki preži in čaka, da nenadno plane name iz noči in mraka.
Vse je eno, šel bi nekam brez miru in kraja — pa naj že srce umira, ali duša raja . . .
GRISA:
S KORAKI TIHIMI
O koraki tihimi beži mladost -hiti, Jaiti od mojih dni .
Čez hrib in plan en sam korak — za njim je dan, pred njim je mrak
Pa nič zato — pomoči ni — še ene solze ni v oči! . . .