
Celjski tednik
ILJE
30. MAJA 1958
L. IX. STEV. 21
CENA    15    DIN
OLA8ILO   SOCIALISTIČNE  ZVEZE   DELOVNEGA   LJUDSTVA   CELJSKEGA   OKRAJA
^     Predsednik Tito naši mlodini:
Bodočnost je vaša
Po vsej državd so letos posebno svečano proslavili dan mladosti. Zlasti sve-
čana pa je bila zaključna proslava dneva mladosti v Beogradu na stadionu JLA
Poleg predsednika republike in najvišjih državnih in i>artijških voditeljev se
je na stadionu zbralo 60.000 gledalcev, ki so spremljali potek 3000 izvajalcev
športnega programa. Stafetno palico je izročil predsedniku republike član
glavnega štaba mladinskih delovnih brigad Mica Prelić.
Med navdušenim vzklikanjem je predsednik Tito sprejel štafetno palico in
spregovoril:
»Zahvaljujem se mladini Jugoslavije
in udeležencem štafete kakor tudi na-
šim narodom za čestitke, ki so mi jih
po vas poslali na današnji dan.
Naša mladina že drugič proslavlja dan
mladosti, ki se ga je oklenil ves naš
mladi rod, že vsi naši narodi pa so ga
sprejeli z odprtim srcem kot praznik
naših delovnih ljudi, od najmlajših do
najstarejših.
V tem dnevu se simbolično zrcali ne
samo  telesna,  marveč   tudi   duhovna
mladost našega mladega rodu ter večna
težnja naših narodov in naše mladine
po nenehnem gibanju naprej. Ta dan
pomeni težnjo naših mladih ljudi, da
se svobodno, da se vsestransko telesno
in umsko razvijajo. Lahko rečem, da
je naš mladi rod pri tem deležen in da
bo tudi v prihodnje deležen vse pod-
pore in vsestranske pomoči našega sta-
rejšega rodu, ki je prispeval in ki še
zdaj prispeva vse svoje sposobnosti, da
bi ustvaril srečnejšo in lepšo prihod-
nost sedanjim in bodočim rodovom.
Moja želja je, a to je želja tudi vseh
nas, da bi naš mladi rod tudi v prihod-
nje dosledno nosil revolucionarne tra-
dicije in napredne težnje naših naro-
dov in da bi bil razen tega pobudnik
vedno novih naprednih in boljših te-
ženj naših narodov!
Prepričani smo, da bo naš mladi rod
tudi v prihodnje dostojno izpolnjeval
T - . naloge, ki mu jih bomo zastavljali.
Bodočnost je va¿a in vi ste dolžni tudi
sami sodelovati v njenem boljšem in
srečnejšem uresničevanju.
Mi želimo, da bo naš mladi rod teles-
no sposoben, močan ter umsko vsestran-
sko razvit. Vi veste, zakaj je to potreb-
no. Mi gradimo socializem. Socializem
pa ni statičen, marveč je nekaj, kar se
mora razvijati in kar se bo nepretrgo-
ma razvijalo. Vi, mladi, morate tudi v
prihodnje nositi ta razvoj naprej, mi,
starejši, pa bomo srečni, ko vas bomo
gledali, kako boste hodili po poteh, ki
smo jih ubrali in hodili mi.
Naj živi naša mladina!
Naj živi naša federativna ljudska re-
publika!« i
Najbolj veličasten prizor na nedeljskem pevskem festivalu je bil, ko je nastopilo pred števUnim občinstvom
4000 mladih pevcev
ZAKLJUČNE FESTIVALSKE
PRIREDITVE V CELJU
Celje, 25. maja. Nedelja. Nebo je mo-
dro in sonce prii>eka in žge. Mesto je
svečano. Vsepovsod zastave in vrvež. Tu
so se zbrali pionirji, udeleženci II.
okrajnega mladinskega festivala, prire-
jenega na čast Dneva mladosti in rojst-
nega dne maršala Tita, — ene največjih
prireditev, kolikor jih je v Celju bilo
po osvoboditvi. Okolica II. gimnazije —
Vodnikova, Kocbekova in Miklošičeva
ulica so zaprte. Tu so miličniki-pionirji,
ki usmerjajo promet, kajti na dvorišču
II. gimnazije se pripravljajo pevski zbo-
ri za popoldanski zaključni nastop.
Mesto je zaživelo že v zgodnjih ju-
tranjih lirah, ko si povsod lahko sreča-
val skupine pionirjev, vedre in razpo-
sajene obraze, ki jim niti vročina ni mo-
gla do živega. Bili so zagoreli od sonca
in žejo so si gasiili s sladoledom in »luč-
kami«.
V dopoldanskih in ix>poldanskih urah
je bilo več kulturnih in športnih prire-
ditev. Dopoldne sta bili dve gledališki
predstavi: Celjsko gledališče je uprizo-
rilo Jurčka, Svoboda iz Zagrada pa De-
setnico Alenčico. Razen tega so bile do-
роМ'Це še tri lutkovne predstave: Rdeča
kapica na II. osnovni šoli, Hudobni gra-
ščak na Učiteljišču in Težave Peteršiljč-
kove mame na II. gimnaziji.
Ob enajstih dopoldne so bile v Gub-
čevi ulici tekme s skiroji, popoldne pa
rajalni nastop, nastop mladih harmo-
nikarjev in baletnih plesalcev, ki so ga
ob 17. uri priredili pionirji odreda »To-
neta Tomšiča« na I. osnovni šoli. V na-
daljevanju festivalskega programa so
pripadniki obeh celjskih i>artizanskih
društev pripravili nastop na telovadi-
šču oto Kersnikovi ulici; na igrišču ob
Kersnikovi ulici pa so člani celjskega
Aero-kluba spuščali motorne in druge
modele. Kajakaško društvo »Rinka« je
v okviru ljudske tehnike priredilo ob
17. uri tekme na Savinji; mladim udele-
žencem festivala pa so se na dvorišču
občinskega ljudskega odbora predstavili
še mladi tabcrniki. Poleg vsega tega si
je mladina ogledala tudi Celjski muzej,
tehnično razstavo na II. gimnaziji, ki jo
je pripravilo okoli 200 pionirjev — čla-
nov 14 krožkov — otvoritve so se udele-
žili predstavniki okrajnih oblastnih in
političnih forumov — razstavo na Indu-
strijsiki kovinarski šoli, v Tovarni emaj-
lirane posode in drugod.
Vrh prireditev pa je bil veličasten na-
stop i>evskih zborov na dvorišču II. gim-
nazije. Tu so najprej nastopili zbori iz
Rečice pri Laškem, Smihela nad Mozir-
jem, Polja ob Sotli, Šentjurja, Žalca,
Frankolovega, Slovenskih Konjic, Roga-
ške Slatine, Šmarja in II. gimnazije —
posamezno, nato pa so združeni preko
4200 pevcev — pod vodstvom Jurčka
Vrežeta in ob spremljavi godbe na pi-
hala »France Prešeren« zapeli še tri
pesmi — Zima že zapušča nas. Puntar-
sko in Lepo je v naši domovini biti
mlad.
Razen današnjega nastopa se je pred-
stavilo celjskemu občinstvu v veliki uni-
onski dvorani 11 mladinskih zborov, ki
so na občinsikih tekmovanjih zasedli
najboljša mesta. Kakor je tej prireditvi
prisostvovalo in jo z navdušenjem sprem-
ljalo lepo število Celjanov, tako je tudi
II. mladinski pevski festival, ki je za-
ključil festivalske prireditve, z navdu-
šenjem spremljalo več tisoč Celjanov.
(Nadaljevanje na 2. strani)
VSAK DOGODEK
V ZNAMENJU OBLETNICE
BORBE NA SUTJESKI
POSVET PREDSEDNIKOV OBČINSKIH ODBOROV ZVEZE BORCEV IN
PREDSTAVNIKOV ORGANIZACIJ REZERVNIH OFICIRJEV. — PETNAJ-
STA OBLETNICA BORB NA SUTJESKI V OBLIKI MNOŽIČNEGA PRO-
SLAVLJANJA. — PROSLAVE NA SUTJESKI SE BO IZ NASEGA OKRAJA
UDELEŽILO 30 UDELEŽENCEV TEH BORB
Na sestanku predsednikov občinskih
odborov ZB, ki ga je vodil narodni he-
roj tov. Ivan Kovačič, so se temeljito
ix>govorili o predstoječih nalogah v zve-
zi s proslavljanjem petnajste obletnice
borb na Sutjeski.ki spadajo med naj-
težje preizkušnje naše osvobodilne voj-
ske. Petnajsto obletnico teh borb bodo
naši narodi letos svečano proslavili, po-
sebno slovesna pa bo proslava na Sutje-
ski sami, kjer se bodo zbrali preživeli
udeleženci tistih nadčloveških naporov
in krvavih bitk iz leta 1943.
V znamenju obletnice bitke na Sut je-
ski proslavljamo pravzaprav lahko vsak
naš praznik, ki je vezan na osvobodilno
vojno in vsak družbeno-i)olitični dogo-
dek sploh. Oživljanje tradicij narodno-
osvobodilnega boja naj ne bo poglavit-
na naloga edino bivših borcev in akti-
vistov. Dolžnost vseh množičnih orga-
nizacij je, da gojijo duha, ki je naše
narode v najtežjih časih združil v tako
enoten boj in popeljal v tako svetlo
zmago. Zlasti pa je treba ta duh, to za-
vest in spoštovanje vliti naši mladini,
M ima ravno največ vzrokov za to, saj
je mladina tista, ki ibo lahko užila vse
plodove te velike setve.
Tudi pri nas naj množične organiza-
cije izkoristijo vsako priliko, da dajo
poudarka temu velikemu spominskemu
prazniku. Zlasti bi morali o Sutjeski,
njenem, pomenu in poteku govoriti ob
vseh naših praznikih, ob katerih se spo-
minjamo dogodkov iz NOB pri nas do-
ma. Krajevni in občinski prazniki naj
s tem dobijo širši program. To pa ne
zgolj iz razloga, da letos praznujemo
petnajsto obletnico borb na Sutjeski,
temveč zato, ker so ti krajevni prazni-
ki dejansko postali preozki, strogo lo-
kalni ter zaradi tega tudi z več ali
manj šibkim prizvokom. Ena največjih
pridobitev osvobodilnega boja je ravno
bratstvo in enotnost naših narodov, za-
to mora vsak dober državljan, zlasti
pa vsak mlad človek vedeti veliko več
o naporih osvobodilnega boja med na-
šimi brati. Zato bodo občinski odbori
ZB v najtesnejši povezanosti z ostali-
mi političnima in množičnimi organiza-
cijami pripravili podrobnejše progra-
me proslav, ki bodo v letošnjem letu
imele prizvok težkih in veličastnih do-
godkov na Sutjeski. Posebno pa je važ-
no, da se naši ljudje podrobneje sezna-
nijo s potekom in izidom teh borb.
Na proslavo, ki bo prihodnji mesec
na Sutjeski, bo iz našega okraja odšlo
30 udeležencev teh borb. Pravzaprav
moramo odšteti dva mladinca, ki bosta
šla s temi borci, da bi z udeležbo na ta^
ko veliki slovesnosti ohranila v spomi-
nu te veličastne dogodke v preteklosti
tudi za sedanjo in bodoče mlade gene-
racije.
Na tem sestanku so se poleg tega po-
govorili tudi o tekočih nalogah organi-
zacij ZB, zlasti kar se tiče trenutno naj-
važnejše naloge, pregledov bivših bor-
cev, ki potekajo vzporedno s pregledi
pljuč vsega prebivalstva. Nadalje so go-
vorili o delu komisij za priznanje pra-
vic borcem, ki jih prinaša nov zakon,
dalje o šolanju borcev, o skrbi za otro-
ke padlih borcev (pred pragom so le-
tovanja teh otrok) in še o vrsti drugih
vprašanj. Organizacije ZB bodo morale
posvetiti več pozornosti vzgoji te mladi-
ne. Mnogo bo mladina lahko pridobile
ravno ob pohodu po stopinjah svojih
očetov, ki ga ob počitnicah prireja za
mladino okrajni odbor ZB že več let.
Delegacija najboljših
zadrug je čestitala
predsedniku Titu
Nekaj dni pred rojstnim dnem pred-
sednika Tita je v Beograd odpotovala
zadružna delegacija iz celjskega okraja.
V delegaciji so bili zastopniki v tem ča-
su najboljših kn^etijskih zadrug v na-
šem okraju in sicer: Vlado Flaskan,
upravnik KZ Prebold, Frančiška Ajdič
iz aktiva mladih zadružnikov v Prebol-
du ter Pavle Jerneje, mladi zadružnik
od prav tam, nadalje Simon Jeranko,
predsednik in Slavko Šket, upravnik
KZ Pristava.
Delegacija je bila pri predsedniku Ti-
tu sprejeta 24. maja. Poleg čestitk k
rojstnemu dnevu je dragemu Maršalu
izročila v dar velik album s slikami iz
življenja in dela kmetijskega zadružni-
štva v našem okraju.
ANKETA O DELAVSKEM UPRAVLJANJU
Skromni odgovori, ki velikojpovedo
Pred dnevi so v Šoli za delavsko
upravljanje na Teharju zaključili šesti
sem'nar. Ker je sistem delavskega
upravljanja eden glavnih stebrov današ-
njega in tudi bodočega razvoja naše
družbe, smo ob zaključku seminarja an-
ketirali tečajnike, kaj mislijo o delav-
skem upravljanju v svojih podjetjih.
Čeprav je bila anketa anonimna z na-
menom, da bi tečajniki prosto izrazili
svoje mnenje, izzveni iz odgovorov, da
se še niso osvobodili »strahu« .pred »re-'
presalijami«, saj skoraj vsi odgovori
imajo preveč splošen ton, premalo so
konkretni, kljub dokaj jasnim vpraša-
njem. Vendar se iz teh skromnih odgo-
vorov vidi marsikaj, ki meče medlo luč
na organe delavskega upravljanja v na-
ših podjetjih.
Anketa, ki smo jo med tečajniki na-
pravili, seveda ni pravi odraz stanja v
naših podjetjih, saj so to anketo krojili
ljudje z različno razgledanostjo, vsak
po svoje, vendar je vsaka zapisana be-
seda delček dobrega ali slabega stanja
v organih delavskega upravljanja. Od-
govorov zaenkrat ne bomo komentirali,
saj si bodo bralci sami lahko ustvarili
jasno sliko o stanju v naših podjetjih in
(Nadaljevanje na 3. strani)
Tečajniki šole za delavsko upravljanje
na Teharju med poukopa ,
STRAN

30. MAJA — STEV. 21
pogled i>o svetu;
Poročila govore, da so se dogodki v
Franciji v preteklem tednu sukali okoli
vprašanja, ali naj žrtvujejo Alžir za
republiko ali republiko za Alžir. De
Gaullu oblast, armada -e z nami, to so
parole, ki so odmevale na severni afri-
ški obali. 50-letni general Massu, stro-
kovnjak za padobranske napade že v
Indokini in v Port-Saidu, je baje alžir-
ski heroj, ker je zaščitil mir 400.000
prebDalcev mesta Alžira in ustvaril al-
žirski »čudež«. Ta alžirski čudež naj bi
bil v tem, ker je v njegovem odboru
riarodne rešitve tudi nekaj muslimanov.
V resnici pa je njegovo politično de-
janje samo logična posledica vseh pa-
riških vlad zadnjih let. Kdaj je že rekel
George Bidault: »Bolje je, da propade
republika, kakor da 2^:'opade francoski
Alžir.« Mollet, Gaillard, Bourges —
Маипоигу^ Maurice in drugi so prepu-
ščali politične odločitve xi Alžiru armadi
in generalnemu rezidentu, češ delajte,
kar se vam zdi potrebno, Francija bo
odobrila vse, samo da Alžir ostane fran-
coski.
In tako se je zgodilo, da »Francija«
spet išče generala, ki naj ji pomaga. Pred
18 leti je iskala Petaina, danes prosi za
pomoč De Gaulla. Vodilni ljudje fran-
coske Četrte republike skušajo skriti
in rešiti svoje glave pod generalske ple-
tenice. Zgodovina francoske reakcije se
v nekem smislu ponavlja vse od 1. 1918.
Republika je v nevarnosti. François
Mauriac, eden najbolj indnih franco-
skih književnikov, in Jean Paul Sartres,
svetovno znani pisatelj in mislec, sta
sredi preteklega tedna pomagala usta-
noviti komite^ ki naj organizira aktivno
borbo zoper fažizem in zoper njegove
pajdaše v Alžiru in tudi zoper tiste, ki
fašiste v Parizu podpirajo.
Kako se bodo stvari sukale, ne mo-
remo reči. Lahko bi rekli le, da je duh
francoskega naroda ostal živ, duh svo-
bodnjaštva, ki je spreminjal lice Evropi
v zadnjih 300 letih.
Trenutno skuša v Parizu Pflimlinova
vlada izvesti reformo ustave, Lacoste,
bivši alžirski šef, je dobro povedal, da
krojijo suknjo, pravšnjo za De Gaulla.
H generalu niso šli samo časnikarji,
marveč tudi desničarski minister Pinay.
De Gaulle je izjavil, da bi prevzel
oblast, vendar pod določenimi pogoji.
Med temi pogoji je verjetno centraliza-
cija oblasti, ki naj jo sprejme parlament
pred njegovim prihodom. Ni vseeno, ali
bo prišel na oblast legalno ali »po volji
naroda«. Časnikarjem je izjavil, da je
parlamentarni režim kriv za neuspeh
v Alžiru^ da pa ga njegova oblast ne bi
pometla. V tej izjavi seveda ni grožnje
zoper logiko, marveč pesek v oči lahko-
vernežem.
To je stara pesem vseh reševalcev ka-
kapitalističnih kriz.
»Moje ideje so jasne,« je dejal gene-
ral De Gaulle, ni pa jasno povedal kaj
hoče. Zato njegova izjava ni popolnoma
zadovoljila alžirskih zarotnikov.
Svetovna javnost mnogo piše o Fran-
ciji, vendar komentatorji čakajo na
»razvoj dogodkov«. Kaj pomeni za Za-
hod De Gaulle? Ce bi res vodil samo-
stojno francosko politiko, bi ne bil do-
brodošel za NATO, niti za ameriško po-
litiko v Evropi in v arabskem svetu. Ce
hi jo res viodil, hi SZ ne bil nedobro-
došel, kajti vse, kar slabi NATO, je
dobro za Varšavski pakt. A naj že bo
kakorkoli, mednarodni pomen Alžira je
tolikšen, da bo šel angleški premier
Macmillan k Eisenhowerju na posvet
in to v kratkem. Francoska soldateska
se ne boji zapletov z Marokom in Tu-
nisom, množe se incidenti na obeh me-
jah francoskega Alžira, ki sega s svo-
jimi geometrijsko ravnimi linijami glo-
boko v centralno Saharo. Stvar je koč-
ljiva, kajti v Levantu, v vzhodnem Sre-
dozemlju se v Libanonu bije tudi hoj za
prestiž, le s to razliko, da stoje v ozadju
velika nasprotja med obema blokoma.
V prednjem planu sicer stojita samo
lihaywnska. vlada in uporniki, ki jih
baje podpira ZAR, v drugem planu pa
so ameriške policijske čete, zračni most,
ameriško brodovje v Sredozemlju in na
drugi strani sovjetska arabska politika.
ki je svoje cilje razkazovala ob Naser-
jevem obisku v Moskvi celo s šlager-
jem na arabsko — sovjetsko prijatelj-
stvo, šlagerjem, ki mu je »po naročilu«
dal besedilo pesnik Karitov in muziko
komponist Tolikov.
V tretjem planu pa se v ozadju vzdi-
guje, visoko v oblakih, vrh miru. Baje
sta Hruščev in Eisenhower že oba obu-
pala, da bi ga s svojimi sodelavci v 1.
1958 dosegla. Eno drobno upanje je ven-
darle posijalo skozi gosto gmoto megla,
v katerih se izgublja duh sodelovanja
in zaupanja med narodi. Eisenhovoer je
odpisal Hruščevu in pristal na razgo-
vore o tehničnem nadzorstvu med pre-
kinitvijo jedrskih poskusov. Pismo ve-
likega Amerikanca še ne obeta, da bodo
ZDA poskuse prekinile, vendar pušča
mata odprta in to je že nekaj, bolje kot
nič, kajti dokler si bosta oba bloka pi-
sala in se pogovarjala, toliko časa se
— vsaj iz oči v oči — ne bosta streljala.
T. O.
PRED VOLITVAMI V ORGANE SOCIALNEGA ZAVAROVANJA
Ni nam vseeno
KDO IN KAKO BO GOSPODARIL S TAKO VELIKIM
DRUŽBENIM PREMOŽENJEM
Služba socialnega zavarovanja posta-
ja iz dneva v dan pomembnejši činitelj
v našem družbenem in političneni raz-
voju. Pri tem ne smemo prezreti dveh
izredno .pomembnih dejstev, to je gospo-
darskega in socialno-političnega. Pri nas
se zbira znaten rdel družbenih sredstev,
ki jih ustvarjajo naši delovni ljudje. V
celj&kem okraju iznašajo ta sredstva
preiko 3 milijarde dinarjev. To so ogrom-
ne vsote, ki jih porabimo za naše de-
lovne ljudi, kadar so bolni, ostarijo ali
obnemorejo. To je socialno-političen ele-
ment v našem socialnem zavarovanju.
Zaradi tega je pravilno in racionalno
trošenje teh sredstev izredno važen go-
gospodarski problem, hkrati pa nam
vsaika nap)aka pri tem povzroča veliko
socialno-politično in s tem tudi družbe-
no škodo.
Samoupravni organi socialnega zava-
rovanja, ki so jih zavarovanci izvolili
leta 1956, polagajo v teh dneh obraču-
ne o svojem gosixxiarjenju z zaupanimi
družbenimi sredstvi. Ob tem pa mora-
mo dobro premisliti, komu bomo za-
upali v prihodnji mandatni dobi svoje
glasove, kdo nas bo predstavljal v sa-
moupravnih organih, kdo bo gospoda-
ril z dobro tretjino naših osebnih do-
hodkov in kako ibo z njimi razpolagal.
Sedaj smo v celjskem o;kraju sredi vo-
lilnih priprav. Te dni volijo po delovnih
kolektivih zavarovanci delegate, .ki bo-
do kasneje iz svoje srede izvolili člame
skupščine okrajnega zavoda in člane
skupščine podružnic. Volitve delegatov
so se že pričele in do 5. junija bo 58.294
zavarovancev v celjskem okraju izvolilo
475 delegatov, ki bcxJo v času od 12. do
15. junija iz svoje srede izvolili 73 čla-
nov skupščine okrajnega zavoda in 151
člancKv skupščin .podružnic zavoda.
Pri teh voHtvaih gre torej za 224
upravljalcev sklada socialnega zavaro-
vanja. Zato nam ne more biti vseeno,
kdo bo upravljal s tako velikim druž-
benim premoženjem. Pri volitvah se
moramo predvsem orientirati na ljudi,
ki imajo smisel in zanimanje za te pro-
bleme, ki so razgledani in ki znajo pred-
vsem dobro gospodariti. Predvsem ee
je treba tu otresti zastarelih .predsod-
kov, češ da gre za ljudi, ki bodo skrbeli
za reveže.
Da so te volitve izredno važne kaže
tudi dejstvo, da je Okrajni ljudski od-
bor v Celju imenoval okrajno .komisijo,
ki ji predseduje predsednik okraja tov.
Riko Jerman. V njej pa so tudi drugi
vidnejši politični in javni delavci. Tudi
po občinah so volilne podkomisije, ki
jim skoraj fiovsod predsedujejo pred-
sedniki občin.
Novoizvoljene skupščine se bodo se-
stale najkasneje en mesec po volitvah
in sicer do 15. julija in bodo izvolile iz
svoje srede izvršilni odbor ter komisije,
okrajna skuiJŠčina socialnega zavairo-
vanja pa bo izvolila še 10 do 11 zastojv-
nikov v republiško skupščino socialne-
ga zavarovanja.
Poglejmo še kakšne uspehe so dosegli
doslej samoupravni organi socialnega
zavarovanja v celjsikem okraju. Eden
med uspehi je tudi ta, da je bil pokoj-
ninski zakon sprejet in da je vrsta pred-
logov, ki so jih samoupravni organi ob-
ravnavli, našla svoj odraz v novem po-
kojninskem zakonu. Dalje so ti organi
reševali vrsto perečih vprašanj glede
odnosov med zdravstveno službo in Za-
vodom za socialno zavarovanje. Njiho-
va zasluga in zasluga zavoda je brez
dvoma tudi v tem, da bo še letos v ju-
niju odprt nov zdravstveni dom v Celju.
Tudi n^^loge Zavoda za socialno zava-
rovanje so vedno večje in odgovornejše,
tehnična izvedba zavarovalne službe pa I
je še dokaj komplicirana in pomanjklji- Ш
va. Kljub temu je Zavod v Celju v zad- i
njem času opravil veliko delo, saj je 1
do konca aprila, v pičlih štirih meeecih
prevedel po uradni dolžnosti 7.035 upo-
kojencev. Sedaj pa bodo začeli reševati
tudi ijrevedbe na posebno zahtevo upo-
kojencev. V ta namen je bilo že do kon-
ca   aprila   vloženih   okoli   2000   za-
htevkov, predvidevajo pa da bo takih
zahtevkov okoli 5000.
Ena izmed osnovnih pomanjkljivosti
v delu organov samoupravljanja v so-
cialnem zavarovanju pa je bila v njiho-
vi prešibki ix>vezavi z volivci. Marsikje
delavci niti ne poznajo svojega pred-
stavnika v skupščini okrajnega zavoda.
Zaradi premajhne aktivnosti članov teh
samoupravnih organov v podjetjih tudi
delavski sveti skoraj nikoli ne razprav-
ljajo o problemih socialnega zavarova-
nja, razen takrat, ko jim je predpisana
dopolnilna stopnja prispevka za social-
no zavarovanje. V takem položaju ima-
jo zelo pomembno vlogo zbori zavaro-
vancev, kjer bi prizadeti organi lahko
zvedeli za vse želje in potrebe zavaro-
vancev, hkrati pa zavarovance seznanili
z njihovimi pravicami in dolžnostmi.
O tem bi morale voditi гасгша sindikal-
ne organizacije v podjetjih zlasti sedaj,
ko smo pred volitvami v nove organe
socialnega zavarovanja.
Glavno težišče dela novoizvoljenih sa-
moupravnih organov naj bi bilo med
drugim predvsem sfcnb za nov invalid-
ski zakon, ker so invalidski upokojenci
sedaj v neenakem položaju s s-tarostnimi
upokojenci. -ma-
Z OBČNEGA ZBORA OKRAJNE LOVSKE ZVEZE
Dobri lovci — dobri gospodarji
nad zivlienjem v gozdovih
Kdor misli, da je lov samo zabava,
ali celo tratenje časa, se je na letošnjem
občnem zboru Okrajne lovske zveze
lahko prepričal o nasprotnem. Ce je bi-
lo kdaj tako, potem je bilo takrat, ko
so v naših gozdovih lovili izbranci, ki
jim je lov bil le del neštetih privilegi-
jev. Dandanes se lovske organizacije
enakovredno vključujejo v vrsto kori-
stnih združenj in vedno bolj postajajo
nepogrešljivi čuvarji in gospodarji nad
gozdnim življenjem. Zato na občnem
zboru ni bilo toliko besed o lovskih
užitkih, zato pa več o raznih nalogah, ki
jih laik pod imenom lov ne pozna.
Predvsem so se ,p>omenili o dobrem go-
spodarjenju v loviščih, o vzgoji redkih
gozdnih prebivalcev, istočasno pa o za-j
ščiti kmetijskih pridelkov pred najbolj^
nevarnimi škodljivci. Potemtakem nji-<
hova naloga res ni lahka. Njihova skrb
je, da ohranijo v naših gozdovih pe-
strost divjačine, da pa hkrati s tem ne
prizadanejo ostalih gospodarskih panog.
Ce je bilo včasih tekmovanje v borbi za
trofeje edina oblika, ' potem danes lov-
ske družine tekmujejo v številnih .pa-
nogah, kot je uničevanje škodljivcev,
vzgoja tiste divjačine, ki je v opadanju,
v tem da bi bila čuvajska služba čim
bolj uspešna, da skrbijo za strokovni
dvig članstva, nadalje v administrativ-
nem poslovanju, v vzreji lovskih psov,
v čim boljših stikih s prebivalstvom na
območju lovišč in podobno. Med 51 lov-
skimi družinami, kolikor jih združuje
okrajna zveza, so pri tem tekmovanju
dosegle mnoge družine zelo visoko šte-
vilo točk. Na prvem mestu je družina
Kajuh — Skofja vas, ki je dosegla 1735
točk, za njo pa se vrsti še 17 družin z
nad 1000 točkami.
Na občnem zboru so ugotovili, da lov-
sko-čuvajska služba še vedno ni na po-
trebni višini. Ugotavljali so. da je kri-
volov ponekod še vedno zelo pereč in
da ix)samezni člani še nimajo pravega
odnosa, da lovijo v času lovopusta, da
so i>remalo strokovno usposobljeni itd.
Sklenili so doseči pri merodajnih obla-
steh, da je treba za orožje lažjega ka-
libra predpisati orožne liste, za zračne
puške in podobno orožje pa zahtevati,,
da se sme ujxwabljati samo na določe-
nih prostorih, kot so športna strelišča
itd.
Na občnem zboru so govorili in skle-
pali tudi o tem, da morajo biti lovci z
našim družbenim življenjem kar naj-
tesneje povezani. Lovci pridejo v tesen
stik s prebivalci najbolj oddaljenih
krajev in z ljudmi, ki imajo malo stikov
z upravno političnimi središči. Tak po-
menek lahko zaleže veliko, zlasti če
poteka v prijetnem, domačem vzdušju.
Podrobnosti tega občnega zibora bo
gotovo objavil njihov strokovni list, ki
je ena najstarejših publikacij pri nas.
O tistem, kar bi zanimalo širok krog
bralcev, tokrat ne moremo pisati. Zato
pa upamo, da nas bodo kdaj povabili,
ko bo zatrobil lovski rog, da ibomo
lahko opisali doživetja in izpoljnjevanje
številnih nalog teh prijateljev naših
svobodnih gozdov.
Na občnem zboru so izbrali novo vod-
stvo in na čelo Okrajne lovske zveze
ponovno izvolili dosedanjega predsed-
nika tov. Ančika. C k.   ,
Franeoski gordijski vozel
Marijana: — Njegova bom, kdor ga reši
(Ga ne bo De Gaulle kar presekal?)
Pred odkritjem spominske
plošče
oadlim borcem in žrtvam
fašizma v Tovarni emajlirane
posode
Aktiv Zveze borcev Tovarne emajli-
rane posode in Krajevni odbor ZB Ga-
berje bosta skupno odkrila v novem
upravnem poslopju na dan 29. junija t.
1. spominsko ploščo vsem, ki so bili za-
posleni v tovarni, pa so padli kot borci
NOV ali kot žrtve fašizma.
Aktiv ZB v tovarni je prejel doslej
imena padlih borcev in žrtev fašizma:
Štefan Grabar, Rudolf Primožič, Kon-
rad Hladin, Anton Kušar, Ivan Horvat,
Jera Koprivšek, Karel Koprivšek, Jože
Bencina, Ljudmila Sorčan, Franc Vrane,
Bogdan Stefe, Alojz Škofca, Edvard Viš-
nar, Edvard Golob, Franc Mihler, Fran-
čiška Rupnik, Alojz Hmelina, Vlado
Mlakar, Edvard Lokovšek, Viktor Ko-
zoderc, Viktor Okom, Tone Kos, Anton
Šmerc, Stanko Zabkar, Vili Grobelnik,
Milan Marošek, Slavko Kramar, Maks
Leskovšek, Silvester Bračko, Anton Ma-
rolt, Stefan Romih, Karel Stante, Viktor
Sarlah, Edvard Leskovšek, Jože Cret-
nik, Franc Okom, Matija Planinšek,
Rudolf 2nidarič, Ivan Virant, Rajko
Kresnik in Ivan Rupnik.
Ker je možno, da Aktiv ZB ni prejel
podatkov vseh, ki so bili v Tovarni
emajlirane posode zaposleni in so padli
med vojno, bili ustreljeni kot talci ali
umrli v taboriščih, ponovno prosi svoj-
ce, naj mu zanesljivo javijo imena in
vse ostale podatke najkasneje do 10. ju-
nija t. 1.
Ce bi bil med padlimi borci in žrtva-
mi fašizma kdo, ki nima svojcev, naj
store svojo patriotično dolžnost njegovi
znanci.
.Marmornata plošča, v gatero bodo
vklesana imena vseh, ki so darovali
svoja življenja, naj bo priča poznim ro-
dovom, koliko žrtev je daroval kolek«-
tiv Tovarne emajlirane posode za svo-
bodo in lepše življenje delavskega raz-
• reda.
O holchtivni odgovornosti
Na posvetovanju zastopnikov
gospodarskega sodišča, organov
TNZ, zastopnikov občin, raznih
inšpekcij in drugih, so razprav-
ljali tudi o tem ali naj se kolek-
tiv smatra za odgovornega pri
raznih prekrških, pri različnih
»obhodih« gospodarskih in fi-
nančnih predpisov itd. Morda bi
bilo prav, če bi o teh vprašanj ih
tudi v našem listu dali prostora
ramim mnenjem, zlasti takim, ki
so podkrepljena z izkušnjami.
Ce gre za vprašanje, za ali pro-
ti, in če je vprašanje omejeno na
določeno prirodo prekrškov, bo-
disi gospodarsko komercialnih ali
pa finančnih, potem hi več raz-
logov govorilo za kolektivno od-
govornost. Seveda pri tem ne
smemo spraviti v isti koš tudi go-
spodarskih kriminalnih dejanj,
prisvajanj, odtujevanj in kraje
posameznikov.
Družbeno upravljanje je taka
oblika vsestranskega sodelovanja
in soodločanja, da moramo v tem
okviru nujno vzporejati pravice
in dolžnosti kolektiva. Ce je ko-
lektiv upravičen preko svojih
organov upravljanja vplivati na
proizvodnjo, na razporeditev sred-
stev, na delitev dobička, potem je
normalno, da je kolektiv »soude-
ležen« tudi pri riziku, ki bi mo-
rebiti nastal. Mar ni rizik na ro-
vaš kolektiva, če ni sredstev za
izplačilo polnih plač, če je iz sub-
jektivnih razlogov podjetje zašlo
v težave'f
Ce nastajajo v kolektivu stvari,
s katerimi se mora ukvarjati in-
špekcijski organ, sodnik za pre-
krške in v skrajni meri tudi go-
spodarsko sodišče, potem je mož-
no tak pojav opredeliti v dvoje
vrste vzrokov. Ali je subjektivna
sila v kolektivu prešibka, prema-
lo angažirana, da bi lahko bila
protiutež pojavom samovolje pri
vodilnih uslužbencih podjetja, ali
pa je predstavniški organ, ki ga
je kolektiv izvolil, sam na tihem
soglasen, da se napravi ovinek
okoli katere izmed uredb.
Ce je vzrok v samovolji posa-
meznikov, potem je kolektivna
kazen neke vrste budilka za ko-
lektiv, ki bo preko svojih volje-
nih organov zahteval, da kazni
na račun celote ne more trpeti.
Taki primeri bodo opozorilo tudi
tistim kolektivom, ki so doslej
brez preudarka in z ležernostjo
izbirali organe samoupravljanja
(prepričan sem, da je takih pri-
merov izredno malo).
Ce pa je vzrok v tihi soglasno-
sti, kadar gre na primer za po-
višanje cen, za pošiljanje neod-
govarjajočega blaga na tržišče v
sebičnem namenu ustvariti na ra-
čun družbe posebne koristi, po-
tem je edino prav, če celoten ko-
lektiv čuti kazen, ki jo v imenu
družbe izreče pristojni organ. Tak
kolektiv se bo premislil še na-
dalje vztrajati pri nedovoljenih
in družbi škodljivih špekulacijah,
oziroma nerednostih. Ce jih ne ho
iztreznil prvi, potem pa drugi ali
naslednji primer.
Seveda je zelo priporočljivo, da
je kolektiv vedno obveščen o ka-
zenskem postopku vsakega izmed
vodilnih uslužbencev v podjetju.
Ce obvelja kolektivna odgovor-
nost za take primere, kazen kot
vzgojna sankcija ne more mimo
kolektiva. Da pa bi se posamezni
prekršitelji ne mogli pred ko-
lektivom braniti, češ, da so žrtve
»skrbi za kolektiv,« kar se je sem
in tja že zgodilo, potem je obve-
ščanje kolektiva in primerna in-
struktaža s strani merodajnih or-
ganov nujno potrebna.
Ce je na primer komerciala v
podjetju »skuhala« neupravičeno
povišanje cen in če bo kolektiv
namesto pri dobičku, participiral
pri kazni, si nadaljevanje takega
»podviga« lahko predstavljamo.
Ce v drugem primeru skupina
uslužbencev z malomarnim de-
lom povzroči na primer dejanje,
da recimo tržna ali pa sanitarna
inšpekcija prepove prodajo in
vloži prijavo, ter da je kolektiv
zaradi tega tudi ustrezno kazno-
van, potem krivci gotovo ne bodo
doživeli hvale.
Mimo takih primerov ne bodo
mogle iti niti občine, niti okraj.
Vsaka brezbrižnost je praktično
nemogoča, še manj pa toleranca,
kajti interes skupnosti je, da vsa-
ko podjetje dobro dela, da ustvar-
ja višjo finančno vrednost, ker
teritorialne politične enote prav
tako participirajo pri dohodkih,
ali pa v obratni smeri, pri izgu-
bah podjetij na svojem območju.
Zato bodo organi ljudske oblasti,
sveti v občinah, zlasti pa zbori
proizvajalcev še kako pozorni in
budni nad delom in poslovanjem
podjetij. Potrošnik pa, ki je naj-
bolj prizadet, pa bo predstavljal
množično kontrolo in odigral vlo- ,
go signalizatorja,-ker mu ne mo-
re biti vseeno, če bo jutri plačal
s težko zasluženim denarjem nek
predmet dražje zaradi spekula-
tivnih namenov nekega vodilnega
uslužbenca ali pa kolektiva, ali
bo za pošteno plačano vsoto do-
bil pokvarjeno blago, ali pa bo v
lokalu plačal »ceho« za predvi-
deno čistočo in red, ki ga ni.
Ce v naši družbeni stvarnosti
in v pogojih našega družbenega,
upravljanja nagrajuje vsak ko-
lektiv samega sebe za dobro in
kvalitetno delo, potem je prav, če
kolektiv čuti tudi kazen v tistih
primerih, ki so izrazito v pristoj-
nosti takega kolektivnega uprav-
ljanja. Na tak način se bodo od-
nosi v kolektivih ostreje izčistili,
ko bo vsak čutil, da je v njego-
vem interesu, če sodeluje v
upravljanju v polni meri. Tako
bo tudi naše družbeno upravlja-
nje imelo hitrejši razvojni polet.
J. K.
Ж MAJA — STEV 21

STRAN
BRODOLOM CRNE BRATOVŠČIN
Tole, dragi bralci, je sodobna, kratka
in nenavadna odisejada. zato, ker
nima niti najmanjše zveze z morjem,
ampak se je v celoti odigral na kopnem,
in tudi ne zavoljo odsotnosti siren (če
izvzamemo tiste, ki jih imajo lokomoti-
ve); odisejada zaradi svoje pustolovske
note in prevare. Ce se je Odisej pre-
oblekel v berača, da bi preslepil svoje
tekmece ali da bi vsaj odvrnil od se
vsakršno pozornost, tedaj so si ti tiči
nadeli bojno perje, oklepe in ščite, zvar-
jene iz koiñnc' posebne vrste, se opre-
mili z loki in puščicami — da bi pre-
slepili same sebe. Uspeh bi bil lahko
brez dvoma sijajen, če ne bi bilo tega
nesrečnega CE, ki je porušil že toliko
prestolov in pahnil že toliko ljudi v
pogubo. In če se danes tu in tam še
najde kak ljubitelj tega prastarega boj-
nega instrumenta (loka namreč), je v
tem lahko trohica čudaštva, lahko pa
tudi nekaj nevarnosti.. . Takšno stre-
ljanje, kakor boste videli, ne sodi več
v področje športa in puščice tu nimajo
prav nič opravka z materialno trdnost-]
jo. Razen tega ekipa spnčo svojega pri-
porniškega staža v lokostrelski tehniki
ni bila dovolj izvežbana.
Za kaj pravzaprav gre?
Lahko bi začeli s kratkim poročilom:
Petčlanska delegacija, pet izpuščenih
pripornikov Elektro radio centra v
Celju je v zadevi in ob priliki, o kateri
kasneje, odpotovalo v Beograd ria mar-
šalat. Potni rmlog je izglasovala neka
seja njihovega kolektiva; za vožnjo so
potrebovali 40 tisoč din, ki so jih naj-
prej vzeli iz podjetja, kasneje pa so jih
odšteli od svojih plač. To sicer ni za-
četek, je celo konec te izjemne pusto-
lovščine. Začetek pa je takle:
ZDRUŽITEV DVEH PODJETIJ
ALi KDO BO DIREKTOR
Na tretji seji sveta za tržišče pri celj-
ski občini je le-ta obravnavala predlog
obeh kolektivov: Elektro radio centra
in Jugotehnike, da bi se združila, in
sklepe o združitvi predložila občinskemu
ljudskemu odboru, da jih potrdi. Ko-
lektiva pa se nista mogla zediniti v
edinstvenem vprašanju, «) vprašanju,
kdo bo začasni vršilec dolžnosti direk-
torja. Intervencija pri podpredsedniku
občinskega ljudskega odbora je skupaj
s sporazu7nom obeh kolektivov odločila,
naj bi bil v. d. direktor Z., na kar se je
kolektiv Elektro radio centra pritožil in
predlagal nekega svojega člana H. (Po
formalno pravni plati bi morala sicer
oba kolektiim odločati o tem, kdo bo
direktor, vendar ker je šlo tu zgolj za
to, kdo bo tri tedne opravljal te posle,
je bil dovoljen in upravičen prepust.)
Občinski forumi pa so po pritožbi skli-
cali sestanek na občinskem sindikalnem
svetu. Člani Jugotehnike so prišli, med-
tem ko o članih Elektro radio centra ni
bilo ne duha ne sluha. Tedaj pa se je
zvedelo, da je petčlanska delegacija od-
potovala na maršalat s pritožbo in laž-
nimi niformacijami, češ da je ObLO za-
grozil, da bodo, v kolikor ne bodo hoteli
v. d. direktorja nekega T., dobili pri-
silno upravo ali pa šli v likvidacijo.
To informacijo, ki je v celoti izmišljena
in zato nima trdnih tal, je privlekel na
svetlo neki L., ki jo je kasneje preklical
in jo podtaknil nekemu drugemu —
tudi L. To delegacijo, kakor smo že
rekli, so tvorili izpuščeni kriminalci, ki
so pred člani kolektiva telovadili z laž-
mi.
Potem je prišla njihova pritožba z
maršalata. Kolektiv Elektro navaja, da
podjetje Jugotehnika tako slabo posluje,
da bo moralo v likvidacijo, da občinski
ljudski odbor ignorira delavsko samo-
upravljanje in tako dalje. Resnica pa
je čisto drugačna, nasprotna: res je
namreč, da je poslovanje podjetja Elek-
tro radio center takšno in da je bila ali
pa je pod ključem skoraj polovica nje-
govih članov. Tu je zdaj vsak komentar
odveč in nobenega dvoma ni, da imamo
opraviti z moralno pokvarjenostjo višje
vrste. Ti avanturisti pa bodo lahko
razmišljali o delavskem samoupravlja-
nju, o drznosti in naposled o — bro-
dolomu.
ZAKLJUČEK
Pretekli torek sta oba kolektiva po-
novno izglasovala združitev. Dejstvo je
namreč, da šest podjetij te branže v
Celju ni potrebnih, da se bodo z zdru-
žitvijo znižali administrativno upravni
stroški in da bodo podjetja lahko iz-
vedla specializacijo prodaje. Vsekakor
utemeljen ekonomski moment, ob ka-
terem se zdi čudno, kako ga je bilo
sploh mogoče gledati skozi očala ne-
znatnih osebnostnih interesov. Kolektiv
Elektro radio center (tisti pač, ki se
lahko čutijo prizadete) je tu gotovo po-
kazal tudi take »artikle«, ki jih v iz-
ložbah njegove prodajalne ni. Ce je bil
tak odnos do reševanja in rešitve enega
izmed mnogih gospodarskih problemov
zdrav ali normalen in če je pri reše-
vanju takih problemov poglavitno naj-
prej to, kdo bo direktor in potem šele
ekonomski efekt, prepuščam bralcem.
Zdi se, da so stvari jasne in da je vsaka
nadaljnja beseda odveč. dhr
Osvežujoča in prijetna so sprehajališča v zdraviliškem parku
V zdravilišču Dobrna
so se dobro pripravili za letošnjo sezono
Zdravilišče v Dobrni so letos odprli že
22. aprila. V njem se zdravi že okoli
300 gostov, največ socialnih zavarovan-
cev, nekaj pa je tudi inozemcev. V upra-
vi zdravilišča računajo, da bodo v glav-
ni sezoni sprejeli okoli 900 gostov. Zdra-
vilišče jih lahko sprejme okoli 500, ostali
pa bod stanovali pri zasebnikih. Cena
dnevne oskrbe v Dobrni je letos 760 do
890 din na osebo.
Letos so se v Dobrni prav posebno
pripravili na glavno sezono. Izopopol-
njeno je zdravljenje s sedečimi kopeli
in izpiranji, raEŠirili so blatne kopeli,
uredili razsvetljavo po parku in poja-
čali vodovod. Zadnja leta je zdravilišču
primanjkovalo vode, deloma ker je za-
radi povečane zmogljivosti zdravilišča
narasla tudi potrošnja vode, predvsem
pa menijo, da je zmanjkalo vode od
poplave pred leti, ko sta verjetno zaradi
geološkili premikov začela usihati dva
izvirka. Pred dnevi so v zdravilišče na-
peljali vodo še iz enega novega izvira
in tako odpravili »vodno krizo«, ki je
lani bila še dokaj občutna. Gostje bodo
tudi v tem ix>gledu letos zadovoljni.
Se eno stvar bi kazalo v Dobrni ure-
diti. Bila bi v korist zdravilišču, pred-
vsem pa okoliškim kmetovalcem. Stvar
je namreč v tem, da zdravilišče izda let-
no okoli 3 milijone din za nabavo ze-
lenjave in povrtnin, kar v času sezone
kupuje v Celju. Mar ne bi bilo bolj ko-
ristno, da bi tamkajšnja kmetijska za-
druga organizirala pri .kmetovalcih.več-
jo i>roizvodnjo zelenjave in povrtnin za
oskrbo gostov. Vsekakor bi to 'predstav-
Ijalo lep vir dohodkv za tamkajšnje lju-
di in kmetijsk zadrugo,
(tekst pod sliko)
SKROMNI ODGOVORI^
KI VELIKO POVEDO
o pomanjkljivostih, ki se iz odgovorov
dajo razbrati. Naš namen je bil, da bi se
na podlagi te ankete stanje v naših de-
lavskih svetih še izboljšalo in da bi po-
man jW ji vosti, ki še zavirajo razvoj de-
lavskega upravljanja, čimprej odpravili.
Ce bomo vsaj delno uspeli v tem, bo ta
anketa dosegla svoj smoter, kar je bil
pravzaprav tudi njen glavni namen.
Anketirali smo devetnajst tečajnikov,
članov delavskih svetov iz naslednjih
delovnih kolektivov: Tovarna kovanega
orodja Zreče, LIP Šentjur, Metka Ce-
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ije, LIP Mestinje, Železnica Celje, LIP
Savinja Celje, Rudnik Laško, Železarna
Store, Termoelektrarna Soâtanj, Ste-
klarna Rogaška Slatina, Juteks Žalec,
Kovinotehna Celje, Rudnik Pečovnik,
Konus Slov. Konjice, Cinkarna Celje,
Tekstilna tovarna Prebold, Tovarna
emajlirane posode Celje in Rudnik li-
gnita Velenje.
Tokrat objavljamo le polovico vpra-
šanj, ki smo jih postavili anketirancem,
drugo ixîlovico pa bomo objavili v pri-
hodnji številki.
Vprašali smo:
1. KAKŠNE NAPAKE STE OPA ZILI V DELU DELAVSKEGA SVE-
TA SVOJEGA PODJETJA; KDO JIH JE POVZROCiL IN KAJ JE DE-
LAVSKI SVET UKRENIL, DA BI JIH ODPRAVIL?
2. KOLIKOKRAT STE SE OGLASILI V RAZPRAVI NA SEJI DE-
LAVSKEGA SVETA IN STAVILI SVOJ PROTIPREDLOG, CE SE S
PREDLOGOM NISTE STRINJALI?
3. ALI STE KDAJ GLASOVALI ZA PREDLOG, S KATERIM SE NI-
STE STRINJALI?
4. KAJ JE DELAVSKI SVET POKRENIL ZA ODPRAVO POMANJ-
KLJIVOSTI IN NAPAK V ZVEZI S PISMOM IZVRŠNEGA KOMITE-
TA CK ZK J?
1. DIKTATORSKI ODNOS, POMANJ-
KLJIVO OBVEŠČANJE IN ŠE KAJ
»Napake delavskega sveta so v tem,
da člani premalo razpravljajo, da je ču-
titi v delavskem svetu diktatorski od-
nos posameznikov. Člani delavskega
sveta so premalo poučeni o svojih pra-
vicah, dostikrat pa tudi premalo za-
vestni!«
»Da so bile izdane odločbe o name-
stitvi za posamezna delovna mesta že
en teden prej, preden jih je delavski
svet potrdil.«
»Novoizvoljeni delavski svet je opazil,
da lani delavski svet ni opravljal svoje
dolžnosti tako kot bi bilo treba. Dopu-
stil je namreč direktorju, da je delav-
ski svet delal pod njegovim ukazxjm. No-
vi delavski svet je izvolili sposobnega
in aktivnega predsednika in sedaj se je
stanje izboljšalo.«
»Napake delavskega sveta so bile, da
so dobili nagrade samo vodilni usluž-
benci, režijski delavci, ki delajo v akor-
du, pa nič.«
»Pri obveščanju celotnega kolektiva
je naš delavski svet napravil napako v
tem, da ni takoj obveščal kolektiva o
sklepih delavskega sveta. Posledice so
bue, da so člani kolektiva godrnjali in
bili nezaupni napram DS. Obveščanje
se je pokazalo sedaj zelo koristno.«
»Da ni pravilno in pravočasno obve-
ščal kolektiva o svojem delu, kar je se-
daj odpravljeno.«
»Na,pake delavskega sveta sem opazil
v tem, da se upravni odbor in delavski
svet nista strinjala.«
»Nezadostna povezava med člani de-
lavskega sveta. Koristno bi bilo tudi, da
bi gradivo za sejo DS predhodno obrav-
navali s člani kolektiva.«
»Nisem opazil nobenih bistvenih na-
pak v delu delavskega sveta.«
»Delavski svet pri nas ne opravlja
svoje funkcije tako kot bi moral. Doslej
se je delavski svet le enkrat sestal. Na
tem sestanku smo obravnavali. tarifne
pravilnike, katere je obratovodja zvišal
sam, brez sestanka DS. Upam, da se
takšen primer ne bo več dogodil.«
2. STAVIL SEM PROTIPREDLOGE,
KADAR SEM JIH LAHKO
UTEMELJIL
»V razpravi sem se oglasil takrat, ka-
dar sem čutil potrebo in kadar sem bil
siguren, da bom pravilno povedal, da
me ne bi kdo drugi zafrknil.«
»Sem sodeloval v razpravi tam, kjer
sem se počutil dovolj močnega in stavil
sem tudi protipredloge, kadar sem jih
lahko utemeljil.«
»S protipredlogom sem se oglasil, ko
so hoteli izglasovati, da se plačajo sej-
nine.«
Ostali odgovori na to vprašanje so
bili splošni, da so razpravljali, da
niso razpravljali itd., zato jih ne ob-
javljamo.
3. DA NE BI DOBIL PO GLAVI, SEM
RAJE GLASOVAL
»Glasoval sem tudi že iMX>ti svoji volji.
Ker je biU večina za, nisem hotel gla-
sovati pron ; 1»vedal pa' sem včasih tudi
svoje mnenje tam, kjer sem bil siguren,
da ne bom dobil po glavi.«
»Kadar je prišlo do glasovanja, pa se
s predlogom nisem strinjal, sem se raje
glasovanja vzdržal. Na tak način sem
se izognil neprijetnemu gledanju in mo-
rebitnim sankcijam.«
»Za predlog, s katerim se nisem s-tri-
njal, nisem glasoval.«
»Glasoval sem za i>redlog, s katerim
se nisem strinjal. Bilo je ob priliki de-
litve dohodka v .podjetju. Smatral sem,
da dohodek ni bil pravüno ix>razdeljen:
premalo sredstev za družbeni standard
našega delovnega človeka.«
»Da. In sicer pri premijskem pravilni-
ku, ker so bile prevelike razlike med
uslužbenci in delavci. Ker je bUa ve-
čina za to, sem tudi jaz nazadnje gla-
soval za potrditev.«
»Nismo imeli takega primera, ker de-
lavski svet dobro dela.«
»Ker imamo v sestavu DS razne ko-
misije, ki dovolj prepričljivo obrazlaga-
jo probleme proizvodnje in organizacije
dela v podjetju, .smo se v večini prime-
rov strinjali.«
»Glasoval sem tudi, če sem bü proti,
to pa zaradi službenega razmerja.«
Ostali odgovori so biLi podobni pred-
njim ali pa preveč splošni, zato jih ne
objavljamo.
4. IZ REŠPEKTA DO VODILNIH
USLUŽBENCEV
»O pismu CK ZKJ še nismo razprav-
ljali.«
»Kritično smo presojali razmere v
podjetju.«
»Delavski svet o pismu na svoji seji
še ni razpravljal.«
»Organizirane razprave o pismu še
nismo imeli, pač pa smo mnogo razprav-
ljali o avtomobilih in o stanovanjskem
problemu.«
»Kolikor mi je znano delavski svet o
pismu ni razpravljal, pač pa so o njem
razpravljali člani Zveze komunistov in
sindikalni aktiv. Na teh sestankih so
kritično razpravljali o nekaterih slabo-
stih v podjetju z namenom, da bi jih
odpravili.«
»O pismu CK ZKJ smo v kolektivu
dosti razpravljali in ga navdušeno po-
zdravili. Delavski svet pa ni nič kon-
kretnega ukrenil iz rešpekta do vodilnih
uslužbencev.^
Ostali odgovori so kratki: »O pismu
še nismo razpravljali,« zato vseh ne na-
vajamo.
To je prvi del naše ankete o delav-
skem upravljanju. Odgovori teh ljudi so
skromni, kratki, preveč splošni, vendar
kljub vsej svoji skromnosti nam mnogo
povedo. Delavski sveti v naših podjet-
jih bi marali tem odgovorom resno pri-
sluhniti, -ma-
Za doslednejši boj
proti kršitvam predpisov
POSVETOVANJE PREDSEDNIKOV GOSPODARSKEGA SODISCA, TAJNI-
ŠTVA ZA NOTRANJE ZADEVE, FINANCNIH IN HIGIENSKIH INŠPEK-
TORJEV BO POSTALA STALNA OBLIKA SODELOVANJA. — VSAK PRE-
KRŠEK IN KAZNIVO DEJANJE JE TREBA PRIJAVITI. — O TEM, ALI JE
DELIKT »ZREL« ZA KAZENSKI PREGON ALI NE, NAJ ODLOCi JAVNO
TOŽILSTVO. — POVEČATI JE TREBA BUDNOST FINANČNIH IN PODOB-
NIH REVIZIJ TER INŠPEKCIJ.
Posvetovanje, kateremu so prisostvo-
vali tudi predsednik okraja, predsedniki
občin in najvidnejši politični funkcio-
narji v okraju, je obravnavalo izredno
A'ažno vprašanje, kako čim bolj zmanj-
šati razne nepravilnosti in družbi škod-
ljiva dejanja, pa naj bodo le-ta komer-
cialnega, finančnega ali pa higienskega
in tehničnega značaja. Poročilo o pro-
blemih s tega področja je podal pred-
sednik Gospodarskega sodišča tov. Sko-
bir. Iz precej živahne razprave je bilo
razvidno, da sistematično odkrivanje in
prijavljanje kaznivih dejanj še ne po-
teka popolnoma v redu. Največ prijav
je do sedaj dala tržna inšpekcija, precej
pa tudi državljani sami, zlasti tisti, ki
so bili sami prizadeti.
Razpravljali so o tem, če naj revizij-
ski in inšpekcijiski organi sami odlo-
čajo o tem, ali je prekršek »zrel« za
prijavo ali ne. Večina je bila mnenja,
da v glavnem ne. Vsak .prekršek, ki^ ima
družbi škodljivo obeležje ali pa kaže, da
bi spričo raznih nerednosti tako stanje
lahko nastalo, je treba prijaviti ali pri-
stojni inšpekciji, v težjih primerih pa
naravnost tožilstvu. Nadalje so razprav-
ljali tudi o tem, ali naj v primerih,
kjer razni primeri spadajo v pristojnost
kolektiva, oziroma organov upravljanja,
nosijo kazensko odgovornost uslužbenci
ali pa kolektiv.
Vsa razprava je bila pogosto pod-
krepljena s konkretnimi primeri kazni-
vih dejanj ali pa s primeri, ko inšpek-
cijska in revizijska služba ni mogla v
redu opraviti svojih nalog. Taki primeri
KO se zgodili v Žalcu, Šentjurju, Šmarju
in Rogaški Slatini. Vsi so bili enotni v
niišljenju, da je treba nekatere revizij-
ske organe pojačati in strokovnost teh
uslužbencev ix>večati. Prav tako so se
Pedinili v mišljenju, da bi v nekaterih
primerih lahko organi Ljudske milice
Precej pripomogli. Da pa bi razne ob-
ravnave na gospodarkem sodišču in pri
hodnikih za prekrške ne ostale tajne, so
se dogovorili, da bodo vsi organi, ki de-
lujejo na tem področju, od časa do časa
izdelali analize in jih pošiljali okrajnim
in občinskim forumom v informacijo,
predvsem pa zborom .proizvajalcev.
Da bi delo vseh teh služb bilo bolj
kordinirano, so sklenili obliko posveto-
vanj osvojiti za v bodoče kot stalno
obliko dela. Taka posvetovanja naj bi
bila vsaj četrtletno, medtem ko bi so-
delovanje med gospodarskim sodiščem,
TNZ, inšpekcijami in revizijskimi orga-
ni morala biti pogostejša.
Zaključne festivalske
prireditve v Celju
(Nadaljevanje s 1. strani)
Veličastni nastop, za katerega se je mla-
dina pripravljala polna dva meseca, jim
bo gotovo ostal v lepem spominu. Drugi
okrajni mladinski festival je bil gotovo
doslej največji mladinski praznik, uspe-
la in jasna manifestacija mladostne de-
javnosti in moči. In pri tem gre nemajh-
na zasluga vsem, ki so sodelovali, po-
žrtvovalnim glasbenim, pedagogom in
prirediteljem.
Mlade pevce so nazadnje pozdravili
dirigent Radovan Gobec, predsednik fe^
stivalskega odbora Andrej Svetek, k
prazniku mladosti pa jim je čestital tu-
di predsednik Okrajnega odbora SZDL
Franc Simonič.
»AVTOBUSNI PROMET» CELJE
sprejme več ŠOFERJEV - visokokvalificiranih z »D« kategorijo.
Plača po tar. pravilniku. Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Naše šolstvo na novi poti
Objavljamo uvodni del poročila Sveta za šolstvo pri OLO, ki ga je na zadnjem
zasedanju podal predsednik sveta prof. Emil Kline
Sola kot družbena dejavnost opravlja
m izpolnjuje velike naloge v spreminja-
nju človeka, v oblikovanju njegove um-
ske in čustvene narave, v tvorbi nje-
gove osebnosti. Vendar ne tako kakor
gre to pri spremembah v gospodarskem
sistemu. Pri tem, ko ustvarjamo socia-
listični stvarnosti primerne šolsko-pro-
svetne oblike in jim dajemo novo vsebi-
no, moramo istočasno prevrednotiti na-
šo narodno in splošno človeško kultur-
noprosvetno dediščino. Socialistična
družba je v tej nadstavbi marsikaj na-
redila: demokratizirala je šolstvo, ga
odprla množicam, mu dala realistično,
politehnično smer in materialistično ide-
ologijo. Ostaja pa še nedokončan notra-
nji proces, ki bo stare vrednota prevred-
notil in posvetil ustvarjanju resnične
socialistične, splošno človeške kulture,
odpravil podedovana nasprotja med
umskim in ročnim delom in notranje
združil naše razumništvo kot poseben
družbeni sloj z osnovno istrujo naše
družbene dejavnosti, ki gradi sociali-
stično družbo. Na kratko bom očrtal
nekaj stvari, ki so v zvezi z načrtom
zakona o reformi šolstva, ki bo stopil
v veljavo s 1. septembrom letos. Razgo-
govori za reformo niso pozabili pou-
dariti, da je pirvi pogoj za reformo šol-
-stva tudi sprememba in predvsem iz-
boljšanje materialnih razmer, v katerih
živi današnja šola. Prav je, da se tega
zavedamo, ni pa s tem rečeno, da mo-
ramo dejansko stanje toliko upoštevati,
da bi izgubili pogum za delo v smislu
reforme. Kljub vsem naporom in kljub
v'^sem pozitivnim rezultatom, ki smo jih
v šolstvu po osvoboditvi dosegli, so za
našo gimnazijo značilne neke splošne
pomanjkljivosti, ki ,potekajo iz zasta-
relih koncepcij o splošni izobrazbi.
Naštejmo jih:
Gimnazijska izobrazba ima še vedno
nekak enciklopedični značaj in nagnje-
nje k intelektualistični vzgoji.
Čeprav se je učni načrt v nekaterih
področjih razbremenil, poneikod moder-
niziral, je vendar še vedno neuravno-
vešen, posebno v odnosu med tradicio-
nalno in moderno učno snovjo.
Učenje je (premalo praktično usmer-
jeno, posebno v jezikovnem pouku.
Ne posveča dovolj .pozornosti tehnični
izobrazbi in ne računa dovolj s poseb-
nimi interesi, nagnjenji in sposobnostmi
učenca in zato ne omogoča zadosten
razvoj posebnih interesov posameznikov
za posamezne vede. Ne daje temeljev in
možnosti za strokovno in poklicno ori-
entacijo. Ker je usmerjeno vse preveč
v intelektualni razvoj, ne posveča do-
volj pozornosti razvoju mlade osebnosti,
zdravja in fizičnega razvoja.
Metode so pretežno verbalistično pre-
davateljske, zato učenci ostajajo pasiv-
ni, zato se v njih premalo razvija kri-
tičnost, samostojnost in pobudnost.
Notranje šolsko življenje ne six>dbuja
učencev o zadostni meri za udeležbo pri
družbenem življenju v smislu sociali-
stičnega sistema v družbenem upravlja-
nju.
Treba je seveda reči, da vse te po-
manjkljivosti, na tej ali oni gimnaziji
potekajo v večji ali manjši mer; ne sa-
mo iz tradicionalnih koncepcii, marveč
tudi iz pomanjkanja kvalificiranih uč-
nih moči. zaradi materialnih pogojev,
stanovanjske stiske v šoli, opreme in po-
nazoril.
Deset let že izumira stara gimnazija
z osmimi razredi, vendar naše metode
tega še niso pokazale. Gimnazija ima
formalno še osem razredov, v resnici pa
samo štiri. To gotovo terja tudi for-
malne organizacijske spremembe, spre-
m.embe šolskega sistema, katere smo v
našem okraju razen v celjski občini iz-
vedli že lansko jesen.
Po uvedbi enotne osemletne šole bo
gimnazija izgubila svoj dosedanji pri-
viligirani položaj, ker bo ostala brez
svoje nižje stopnje, ki je imela svoj pri-
pravljalni in selektivni značaj za šo-
lanje v višjih razredih. Gimnazija po-
staja eden od šolskih tipov druge stop-
nje, to je za mladino od 15.—19. leta.
Gimnazija že ni in bo še manj edina le-
gitimacija za univerzo, postaja in bo še
bolj postala enaka ostalim srednjim
strokovnim šolam, ki jih naša družbena
struktura podpira in razvija. Specifič-
nost gimnazije se bo mogla obdržati sa-
mo, če se bo funkcija gimnazije spra-
vila v sklad s funkcijo strokovnih šol.
Za mnoge fakultete in razne tipve viso-.
kih šol bo nedvomno boljša priplava ta
ali ona srednja strokovna šola, kakor pa
gimnazija. To zahtevajo naše družbene
razmere in ne nazadnje demokratiza-
cija šolstva. Vse strokovne šole se bodo
med seboj izpopolnjevale, nobena od
njih ne bo privilegirana.
Še nekaj besed o družbeni funkciji in
vzgojnem smislu v našem šolstvu: v po-
gojih, ko proizvodna sredstva postane-
jo družbena last, mora priti do izraza
že davno izkustvo človeštva, da se kva-
liteta dela ne dosega s pomočjo kontro-
le, inšpekcije, marveč predvsem s kva-
liteto delovnega ustvarjalca samega in
njegove volje. To individualno voljo
mora socialistična družba osvoboditi in
ji zagotoviti stanovitno družbeno' in
strokovno izobrazbo, ki mora temeljiti
na individualnem in kolektivnem, na
ekonomskem in moralnem interesu.
Glavni smisel vzgoje je torej socia-
listična družbena vzgoja. V pedagoškem
jeziku to pomeni, da mora šola z vsem
svojim delom razvijati idejne, moralne
in delovne kvalitete, ki bodo izobliko-
vale mladega človeka v konstruktivne-
ga socialističnega ustvarjalca.
KOLEKTIV D H ZVEZDICI BJ m MS
TER VESELO RAZPOLOŽENI CELJANI
Pretekli petek so zabavne glasbe želj-
ni Celjani dvakrat napolnili unionsko
dvorano, kajti užitek, ki jim je bil po-
nuđen, je za naše mesto redek. Radijski
plesni orkester Bojana Adamiča si je
zagotovil eno izmed vodilnih mest zno-
traj in zunaj naše države. Odlikuje ga
svojstven stil izvajanja jazz glasbe in
to, da je domala neverjetno vigran ter
v vsakem članu premore tudi do kra-
ja »dodelanega« sol sta na enem, ali pa
celo večih instrumentih.
Težko je v kratkih besedah povedati
vse, kar je tolikanj navdušilo staro in
mlado. Mladim je nastop bil doživetje
njihovih pogostih želj, za stare, morda
do j azza celo konservativne F>oslušalce,
pa je nastop močno zamajal mišljenje,
da te vrste glasba nima vrednosti.
Ni moj namen pisati recenzije tega
prijetnega večera. Temu ni vsakdo do-
rasel. Lahko pa v imenu večine poslu-
šalcev trdim, da je bil spored od začet-,
ka do konca izvrsten in je imel vmes
tudi več posebnih poslastic, ki bi jih
lahko imenoval »dramatične vrhunce«
prireditve.
Obe pevki, Beti Jurkovič in Majda Se-
pe sta poželi obilo žetev priznanja. Val
navdušenja pa je zajel dvorano ob na-
stopu dolgoletnega člana tega zabavne-
ga kolektiva Mojmira Šepeta. Celjani,
njegovi rojaki ne vemo, česa bi bili pri
njem bolj veseli, njegove trobente ali
petja. Njegov rock and roll, v tekstualni
priredbi humorista Milčinskega, je bil
doživetje zase. Z veseljem smo v an-
samblu zapazili tudi novega pozaunista
— Celjana Ašiča.
Pionirji oroslavili 15-letnIco
s voie organizacije
s skupno akademijo v dvorani kina
Union so prvič organizirano nastopili
pionirski odredi na šolah v celjski ob-
čini. Pri pestrem in skrbno naštudira-
nem sporedu so sodelovali: odred Anice
Cernejeve na II. gimnaziji, odred Frana
Kranjca iz Polul, odred Jožeta Kožuha
s Teharja, Kajuhov odred I. gimnazije,
odred Borisa Kidriča na Pomožni šoli,
odred Frana Vrunča na II. osnovni šoli
pionirji s Svetine, odred Ivana Cankar-
ja iz Štor, odred Toneta Tomšiča na
I. osnovni šoli, odred Tončke Cečeve,
pionirji »Partizana« Gaberje, pionirji
baletne šole Sonje Gorjančeve, pionirji
harmonikarji glasbene šole »Svoboda«
Gaberje, pionirji tamburaši odreda
Tončke Cečeve in končno kot gostje ci-
cibani stanovanjske skupnosti v Celju
ter baletke iz Žalca.
Ta velika armada pionirskih mladih
umetn-kov je izvajala 26 točk obsega-
joči program v občuteni harmoniji pio-
nirske kulturne dejavnosti.
Recitacije,   dramatizirane   pesmi   O.
Zupančiča, telovadne točke, baletni ple-
si, folklorne skupine, zborno petje, kvar-
tet in solo na harmoniki, dramatski pri-
zori, cicibani, tamburaški zbor in balet-
ke iz Žalca so pionosno in veličastno
proslavili svoj pionirski praznik.
Pionirji in pionirke, sprejmite k tej
obletnici tudi naše iskrene čestitke.
Celjskemu foto-ainaterjfl začetoikn
Zadnjič, ko si s svojim Flexaret apa-
ratom skušal posneti nekaj motivov ob
Savinji si moraa opazil, s kolikino rado-
vednostjo sern siedila vsem tvojim pose-
gom okrog kamere. Ne zameri mi! Ugo-
tovila sem namreč, da si utiraš komaj
prve korake v fotografijo, ki se ti je
po mojem mnenju zdela izredno kom-
plicirano opravilo .. . Tako je z vsemi
začetniki. Ne poznajo pravil osvetljeva-
nja, čeprav jim »učeni« fotografi na dol-
go in na široko razlagajo o zaslonki,
času. občutljivosti filmov, o dinih in
včasih še o nekakšnih svetlomerih. Bo-
di prepričan, da doslej še ni bilo foto-
amaterja začetnika, ki bi se v nekaj
dneh znašel v tej »umetnosti«. Večkrat
se zgodi, da fotografira kar po svoje:
morda mu je najvažnejša ostrina, kajti
aslišal je, da fotografija, ki ni ostra
ni fotografija. Zato sledijo ob razvitem
filmu tem večja razočaranja: le pre-
svetli in pretemni posnetki, kjer tako
važna ostrina sploh ne pride v poštev,
se vrstijo med seboj. Potem si začne za-
pisovati p>odatke o zaslonki, času in vre-
menu in kontrolirati sam sebe. Tako se
začnejo njegove skrbi in težave ... V se-
bi pa skriva željo, da bi čimprej obvla-
dal vse »trike« fotografiranja in bi po-
tem prešel kar na umetniško fotografi-
jo. Čudovite želje! A za tem stremi sko-
raj vsak foto-amater, bodisi začetnik ali
pa oni, ki že nekoliko obvlada kamero.
Pri tem ne misli, da je umetniška foto-
grafija enakovredna sliki v olju, gra-
fiki, pastelu ali podobno. Strokovnjak je
to v Filozofiji umetnosti čisto enostav-
no razložil v stavku: »V rokah izobra-
ženih in bistrih ljudi ix>stane fotografi-
ja okusna, vendar ji nikakor ne pride
na misel, da bi se primerjala s slikar-
stvom ...« ali pa »ni govora o realizmu
v slikarstvu, ki želi tekmovati s foto-
grafsko kamero v čim vemejšem posne-
manju narave« itd. ...
In končno, ali že veš, da v Celju ob-
stoja foto-kino amatersko društvo, ki
pomaga začetniku in spremlja njegovo
delu tudi še ix>tem, ko išče stik z umet-
niško fotografijo? Povem ti lahko, da
si je že marsikdo pridobil med izkuše-
nimi amaterji solidno znanje o kameri,
optiki in ostalih rekvizitih, ki se jih je
treba posluževati pri fotografiranju.
Zdaj je tam več dobrih mladih ama-
terjev, ki se že lotevajo zahtevnih del
s filtri, dostavnimi lečami, stativom itd.
Naj ti ipovem program kluba? Novi
odbor si je zadal več nalog. Ena od teh
je razsitava v jeseni, ki bo zajela življe-
nje v Celju — pri delu, veselju in dru-
god. To nikakor ni majhna naloga, kajti
pogledati bo treba marsikaj na .povsem
nov način, s sodobnim okusom, brez
sentimentalnih romantičnih dodatkov in
narejenih okorelih poz. Pokazati ibo tre-
ba, da je tudi fotografija odraz človeka.
Ponosno »požirajo« gorski velikani nad
idiličnim Robanovim kotom, ko so ga
na piko vzeli fotamaterji.
ki jo je posnel, kajti v njej se zrcalijo
okus, duhovitost in tudi tehnično zna-
nje amaterja. Vsekakor je treba pomis-
liti še, da je čas malomeščanskih oslad-
nih posnetkov mimo in da bo treba
ustvariti novo tradicijo fotografske
estetike, ki je usmerjena edino v bodoč-
nost in ne v preteklost.
Druga naloga je skupno fotografira-
nje nekih določenih motivov. Si lahko
predstavljaš koliko kamer bo sodelovalo
in koliko osebnih zapažanj? Dobro »fo-
tografsko oko« bo F>osnelo motive, ki so
vredni, da se posnamejo, da se obdrže
trajno in lahko pokažejo tudi razvaje-
nemu gledalcu. Pri tem bodo starejši
člani ipomagali mlajšim s koristnimi na-
sveti, da se bodo lahko lotili tudi naj-
zahtevnejši ïKxivigov.
Potem ti povem še, da se vršijo teča-
ji, kjer te izvrsten predavatelj pelje od
začetka do konca fotografske vede in
ti svetuje najprimernejšo literaturo, da
se seznaniš tudi z njo in jo znaš uporab-
ljati. In še marsikaj bi ti lahko naš.te-
la. Pa pridi rajši sam, prii>elji tudi svo-
je znance in prijatelje. Sestanki so vsak
četrtek ob 19. uri v prostorih Ljudske
tehnike v Sindikalnem domu na Slan-
drovem trgu. Tam boš dobil tudi vsa
navodila za nadaljnje sodelovanje.
M. M.
Ob petnajstletnici bitke na Sutjeski
Preizkušnja človečnosti
Naslonjeni oh debla — tisti, ki so
sedli, da hi si odpočili!
Vsi zapiski, s katerimi želimo oži-
veti spomine na to vetiko epopejo ju-
".zaštva, imajo v sebi nekaj splošnega,
neprepričljivega in patetičnega. Človek
se vpraša: je sploh mogoče verno pove-
dati vse to, kar se je zgodilo v teh
usodnih dneh leta 1943 na Sutjeski, nad
to, do takrat skoraj nepoznano reko, ki
izvira pod Magličem in se v Drino iz-
liva pod Sćepan Poljem.
Ce stojite z licem v lice s to divjo
prirodo, ko s pogledom, v katerem se
zrcali občudovanje in strah, objamete
to čudno panoramo, potem naenkrat ob-
čutite trpko pomanjkanje besed. Kaj
lahko besede pričarajo očem, ki niso
nikoli videle drame Pete ofenzive na
tem fantastičnem prizorišču.
Čutim, da so besede nemočne, pa tudi
moji spomini so bolj težke sanje, groz-
ne, vse pretkane z nejasnimi slikami —
nekaj kar je gotovo neresnično. Morda
bi mogel povedati, kako smo se spuščali
po Dragos Sedlu, kako smo šli preko
Krekova, Hrčave, kako smo počivali pod
dežjem bomb na Treskavcu, toda vse to
hi hilo bledo spričo onega, kar se je res
zgodilo, kajti resničnost je imela ve-
liko globlji smisel in posledice, kot jo
ima lahko katera koli hlagozvočna be-
seda.
Morda bi to epopejo najbolj pre-
pričljivo mogla pričarati slika, ki se je
očem pokazala leto dni pozneje: hodil
sem skozi grozovit špalir okostnjakov!
Okostnjak oh okostnjaku! Tako kot
so umirali.
Sede!
Cepc, ko so v zadnjih krčih grebli s
prsti v zemljo!
Objeti — tisti, ki so se ljubili!
V rovu, ležeči vznak, z očmi vprti-
m- v nebo — tisti, ki so ostali, da bi
lahko mi šli skozi!
Vzvišeni etični princip, ali bolje
rečeno globoko človeško občutje, daje
temu  prizoru  njeno  veličastno  pati-■
no. Treba pa je v takem trenutku biti
v svesti si nevarnosti, ki je lebdela nad
nami vsemi, hiti svest, da nas je od po-
polnega uničenja delila samo ped hrab-
rosti. Tako je šele mogoče doumeti ve-
ličino onih, ki so se zavestno žrtvovali,
da hi naše kolone lahko nadaljevale
pohod v svobodo.
V takem spominjanju oživi eden iz-
med takih podvigov. Nad Ljubinovo go-
milo, v tem golem hregu, desno od poti,
po kateri smo se prebijali. Tam leži
mrtva cela četa črnogorske brigade.
Nemci izrabljajo to zatišje smrti in ju-
rišajo na hrib, toda iz gozdiča priteče
nova četa borcev, da zamenja mrtve
lovariše... Z leve strani steze, na hri-
bu Mala košuta, je prizor isti... Tako
je Revolucija skozi smrt krčila svojo
pot. To vzvišeno dejanje žrtev za velike
cilje revolucije je Sutjeska, njen naj-
večji podvig in najmočnejša preizkušnja
človečnosti.
Petnajst let je minilo od te najbolj
vroče bitke in največje preizkušnje mo-
či naše revolucije. Čeprav smo obdani
z novimi skrbmi, zavzeti od novih na-
log, mi nikoli ne bomo pozabili teh do-
godkov. To je bila prelomnica v naši
revoluciji. Takrat je bilo na tehtnici
popolno uničenje, toda zahvaljujoč vi-
soki zavesti naših borcev, katero jim
je vlila Partija in Tito, je Sutjeska po-
stala naša največja zmaga, čeprav je
terjala največjo ceno. Odprla je vrata
do končne zmage.
»Brez primera je junaštvo naših bor-
cev in iznajdljivost našega komandnega
kadra. Premagali so skoraj nemogoče
zapreke. Peta sovražna ofenziva in
njen zlom je pred vsem svetom dvignila
ugled naše narodnoosvobodilne vojske
na izredno visoko stopnjo.«
Te besede maršala Tita najbolj osvet-
ljujejo veličino Sutjeske.
Risto Toševič
RAZPIS
za tečaj Politične šole pri CK ZKS
(od 2. septembra 1958 do 30. januarja 1959)
Tečaj Politične šole je namenje predvsem delavcem in delavkam
v industriji in kmetijstvu, ki že delajo v organih delavskega in družbe-
nega upravljanja in jim je zato nujno potrebno osnovno znanje iz poli-
tične ekonomije in znanstvenega socializma.
Prijave z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah, tečajdh,
o osnovnem poklicu, zaposlitvi, višini mesečnih prejemkov ter tudi o stažu
in funkcijah v političnih oi'ganizaoijali in družbenih organih, pošljite do
25. 6. 1958 na upravo Politične šole pri CK ZKS, Ljubljana, Parmova 39
in tudi na svoj občinski komite ZKS.
Šola ima tudi svoj internat za slušatelje, ki so doma izven Ljub-
ljane.
O sprejemu v tečaj bo vsak posameznik pismeno obveščen, in sicer
najmanj 14 dni pred pričetkom tečaja. Podrobnejše informacije dobite na
upravi šole, oziroma na občinskem komiteju svojega področja.
30. MAJA — ŠTEV. 21


življ enj e na naši vasi
ČREDINKE -
OBETAJOČA NOVOST NA POSESTVU AR JA VAS
povratek k
ravninskemu pašništvu
Ko sem še bosopet odhajal na počit-
nice k svoji teti, sem se od vsega naj-
bolj veselil in hkrati bal pastirskih
dolžnosti. Tri tetine »šeke« so mi pre-
rade zbežale v bližnji zeljnik, ali pa so
obdrgnile mlado drevje v sadovnjaku,
da sem se bal priti stricu pred oči. Vča-
sih so bili brenclji preveč nasilni, da so
krave zbezljale v škodo, včasih pa sem
bil preveč zaverovan v svoj pastirski
ogenj in krompir, ki je prijetno dišal iz
njega.
Pozneje sem gledal črede na planin-
skih pašnikih in blagroval pastirje, ki
niso imeli takih skrbi z zeljem in dru-
gimi njivskimi kulturami. ..
Ko pregradijo prehod čez cesto, spustijo živino v ograjeni pašnik. Živina se rav-
na natanko tako, kot je določil njen oskrbnik. Gre tja, kjer je zanjo pripravljen
obrok paše
Nazaj k naravi -[ tudi živina
Ravninsko pašništvo je v zadnjih de-
setletjih močno nazadovalo. Povečanje
njivskih površin in sadovnjakov je skr-
čilo gmajne. Vedno manj delovne sile
na podeželju in večja skrb za šolanje
otrok je tudi doprineslo svoje, da živi-
na skraja ni več prišla iz hlevov. Šte-
vilo jalove in bolne živine je zaradi te-
ga raslo...
Naši živinorejski strokovnjaki' so se
zadnje čase začeli močno oprijemati na-
čela, da mora živina prebiti kar največ
časa na prostem. Ce to prija človeku,
potem toliko bolj livini.
Pred leti so se v Sloveniji pojavili
odprti hlevi, v katerih preživi živina tu-
di zimske mesece, vedno več pa je tudi
čredink, ki so najnovejša oblika so-
dobnega ravninskega pašništva. Najbolj
vneto pa te čredinke zagovarja in pri-
poroča naš znani slovenski strokovnjak
inž. G vido Fajdiga, ki je izdelal načrte
in vodil gradnjo čredink v Arji vasi, ka-
mor vas, dragi poljedelci, popeljem na
kratek sprehod ...
Takole izgleda ravninski pašnik v Zalogu. Kot vidite je ves obdan z bodečo
žico, prav tako tudi glavna pot, čredinke pa so oštevilčene in jih pregradijo
po potrebi z električnim pastirjem. Take čredinke bi lahko marsikje uredili, zla-
sti pa po zadrugah, kjer bi gospodarji živino samo pripeljali in ob zaključku
spet odpeljali v domač hlev.
Kakšne so čredinke v Ealoqu
Zalog je eden izmed štirih živinorej-
skih obratov na kmetijskem gospodar-
stvu Ar j a vas. Prostran hlev ima pod
svojo streho trenutno štiri krave in oko-
li 25 telic ter nekaj govedjega drobiža.
Ce se kakšno govedo ne boji dosti sun-
kov električnega pastirja, potem gre v
»akcijo« pastirska psica Bobica, ki z
rahlim vgrrizom v stegno požene nepo-
slušno žival od prepovedanega pasu.
Ta obrat je namenjen vzreji plemen-
skega goveda. Sem pripeljejo vse ple-
menske telice, tu jih pripustijo in pred
koncem brejosti spet vračajo v ostale
hleve. Rekli bi, da je to neke vrste »go-
veji materinski dom«. Stare .krave pa,
ki tu čakajo na mesarja, doživijo zad-
njo nalogo s tem, da prehranijo mlada
teleta ...
Tik pod hlevom je velik, z bodečo žico
ograjen pašnik. Od ceste ga loči le ce-
sta. Pašnik je velik, saj obsega okoli
10 hektarjev. Razdeljen je na 14 čre-
dink, vsaka z nekaj nad 70 arov.
Kot v Zalogu, tako imajo tudi po osta-
lih obratih posestva Arja vas urejene
čredinke. Le-te so v Puši in na Grmov-
ju. Vsak pašnik je po velikosti enak te-
mu v Zalogu.
Kako »funkcionira« ta
novotarija
Kot rečeno, je ves pašnik obdan z
bodečo žico. Po sredini pašnika je rav-
no tako z bodečo žico ograjena pot, ki
pelje od hleva do zadnjega kosa paš-
nika.
Pasejo v zgodnjih jutranjih urah in
poznejših ipopoldanskih urah ko poje-
nja pripeka in ko mrčes ni tako nad-
ležen. Takole ta reč funkcionira ...
Na določenem odseku pašnika posta-
vijo električnega pastirja. Z njim ogra-
dijo tak prostor, ki je potreben za en-
kratni obrok živine v hlevu. Potem od
hleva do vhoda v pašnik z dolgimi koli
pregradijo cesto in odprejo glavno pot
v določeno čredinko, ki jo potem, ko so
spustili živino, spet zaprejo. Živina je
prisiljena ostati na površini, ki ji je do-
ločena, kajti bodeča žica in sunek elek-
tričnega pastirja držijo govedo tam,
kjer je odločil oskrbnik hleva. Ce kako
govedo ni preveč občutljivo za elektri-
ko, priskoči na ;pomoč dresirana psica
Bobica, ki odžene vsako vsiljivo kravo
od preipovedanega pasu. Ker živina ne
more tekati in hlastati po najbolj buj-
nih šopih trave, je prisiljena popasti
lepo vse od kraja.
Ko so živali site in ko pritisne vroči-
na, spustijo čredo spet v hlev, kjer ji
dajo v jasli slabega sena ali pa slame.
Po sveži krmi ji dodatek celuloze moč-
no prija ...
Naslednji obroli dobijo že na povr-
šini, kajti električni pastir je lahko pre-
nosljiv in ga šibek deček prestavi v pet-
najst ili minutah. Tako čreda potuje od
obroka do obroka, od čredinke do čre-
dinke, ki jih je štirinajst.
MEDTEM KO SE CREDA MIRNO
PASE DRUGJE...
oskrbnik hleva pokosi na prejšnjem
prostoru preostale šope trave, gnoj pusti
. nekaj dni ležati, če je treba pognoji
še z drugim hlevskim gnojem in čez ne-
kaj dni vse skupaj lepo pograbi ter od-
pelje na določen kup. Pognojena trava
spet požene, če je prešibka ji pomagajo
z umetnimi gnojili. Medtem ko je ži-
vina popasla, vzemimo za primer štiri-
najsto čredinko, je v prvi trava spet do-
volj visoka in sočna za pašo. Tako čre-
da kroži polnih šest mesecev p>o pvašni-
ku, je veliko bolj zdrava in mlečnost
krav je veliko višja.
KAJ PRAVI ING. PUNIŠA IVANOViC
Vodja  živinorejskega  odseka  na  po-
sestvu v Arji vasi ing. Puniša Ivanović:
»Čredinke? Vsekakor velika pridobitev
za naše posestvo ...«
Živinorejski strokovnjak na tem po-
sestvu, Črnogorec ing. Puniša Ivanović
je prepričljivo obrazložil prednosti te
»novitete«. Poleg tega, da je za oskrbo-
vanje živine potrebno zdaj veliko manj
ljudi, poleg tega, da je živina veliko
bolj zdrava, da se je mlečnost močno
dvignila, je vse to tudi zelo poceni, če
koga zanimajo investicije. Okoli dvesto
»jurjev« je stala ureditev vsakega od
teh pašnikov. Ce prištejemo sprotne
stroške za gnojitev pašnikov in d¡ruge
jzdatke, potem ftâ primerjamo dohod-
ke, mora biti vsakemu kot na dlani, da
je »novotarija« res vredna ipozornosti.
Bodo v ostalih posestvih in zadrugah
našli posnemalce?
Druga celjska teta
.Joncke leîe^e" na avtocesti
Medtem ko v sestavu kombinirane
štajerske brigade dela celjska četa do-
mala že en mesec, se je pred dnevi v
dvorani OZZ zbrala druga celjska bri-
gada, ki nosi'ime junakinje Tončke Ce-
čeve. Brigada šteje 120 brigadirjev. Med
njimi je najvišje dopustno število de-
klet (30) in precej brigadirjev iz prve
izmene. V sestavu brigade je tokrat naj-
več delavske mladine in to iz kolekti-
vov dn obrtnih delavnic. Kmečke fante
in dekleta so v brigado poslali iz ob-
močja Šentjurja, Šmarja in Rogaške
Slatine.
Brigada je v petek odšla v Trebnje
pri Novem mestu, kjer se je priključila
ostalim brigadam v naselju »Vide Tom-
šičeve«. V brigadi je precej mladih ko-
munistov, zato pričakujemo od brigade
najmanj takšnih uspehov, kot jih je do-
sega prva celjska brigada »Dušana
Finžgarja«, ki se je z delovno akcije
vrnila trikrat udarna in enkrat pohva-
ljena.
Za komandanta brigade je bil postav-
ljen dijak četrtega letnika učiteljišča
tov. Ivan Kos.
I uöfirküloza -
resen problem
NEKAJ MISLI OB PRILIKI LETOŠNJE FLUOROGRAFSKE AKCIJE
V CELJSKEM OKRAJU
Jetika je prastara bolezen, ki jo lahko
spremljamo tisočletja nazaj v zgodovi-
no. Naši predniki so poznali glavne zna-
ke bolezni kot hujšanje, vročino, kašelj
itd., in so mislili, da nastane le-ta zara-
di sprememb in motenj v zraku ter
zaradi motenj v človeškem organizmu
samem. Vedeli so, da na izbruh bolezni
vpliva tudi utrujenost, napori, neredna
prehrana, poškodbe prsnega koša in
drugi faktorji. Kasneje so ljudje s pro-
učevanjem obolelih organov skušali ipri-
ti do dna tej zelo razširjeni in zahrbtni
bolezni. Velik preobrat pa je nastal s
splošnim napredkom moderne medicin-
ske znanosti, ki je na eksperimentalen
način študirala nastanek, širjenje in
razvoj tuberkuloze in tako pomagala
osvetliti številne probleme v zvezi z nje-
(nim naistajanjem, preprečevanjem in
zdravljenjem. •
Danes dobro vemo, da je jetika na-
lezljiva infekcijska bolezen, ki jo po-
vzroča bacil Koch in ki ga tuberkulozni
bolniki v svojem izmečku izločajo. Ta-
ko je lahko razumljivo zakaj je bole-
zen nalezljiva, zakaj se tako hitro širi
in zakaj je množična. Tuberkuloza je po
svoji naravi dolgotrajna in mučna bo-
lezen, saj za dalj časa obremeni bolni-
ka in neposredno vso njegovo okolico.
Da je tuberkuloza v veliko breme druž-
bi, ni treba posebej poudarjati. Pomisli-
mo samo na ogromne izdatke v zvezi z
zdravljenjem in preventivnimi ukrepi
ter na ogromno izgubo delovnih dni.
Zato so se zdravniki in kemiki zadnja
desetletja trudili, da bi našli učinkovito
si'edstvo proti povzročitelju tuberkulo-
ze, proti bacilu Kochu. V tem so z iz-
najdbo raznih antibiotikov in bakterio-
statikov tudi usi>eli, kar je prišlo prav
do izraza v zadnjem desetletju. Jasno
pa je, da problem tuberkuloze ni mo-
goče rešiti s samim zdravljenjem. Treba
je bolezen odkriti, preprečevati in se s
preventivnimi ukrepi proti njej boriti.
Z modernimi diagnositičnimi pripomočki,
s pros veti j evan jem ljudskih množic, s
cepljenjem proti tuberkulozi (besežira-
njem) so tudi v tem pogledu napravili
velik korak naprej. Za odkrivanje tu-
berkuloze nam služijo danes predvsem
rentgenski žarki, s katerimi lahko v no-
tranjosti človeškega organizma ugotovi-
mo skrita tuberkulozna žarišča. V ta
namen organiziramo sistematične rent-
genske preglede, n. pr. preglede mladi-
ne, delovnih kolektivov itd., ali pa se
poslužujemo množičnega preslikavanja
(fluorografiranja) vsega prebivalstva.
Tako nam je omogočeno odkriti to res-
nično zavratno bolezen že v vseh njenih
začetkih in jo potem tudi uspešno zdra-
viti. Bolnik namreč v začetku nima no-
benih bolečin in tudi drugi znaki kot
kašelj, utrujenost in hujšanje najdejo
pri njem lepo razlago v prehladih,
prekomernem delu in slabi prehrani. V
resnici pa je bolezen v svojem poteku
in razvoju že zelo napredovala. Seveda
morajo ljudje upoštevati, da tuberkulo- '
zo pospešujejo nezadostna prehrana,
prekomerni telesni in duševni napori,
žalost, jeza, neurejene družinske in sta-
novanjske razmere, prepiri, neizmerno
uživanje alkohola, prečute noči itd.
Zmotno je mišljenje mnogih, da tu-
berkuloza za danes ni več problem, da
je manj razširjena in da spričo moder-
nih zdravil in operativnega zdravljenja
ni več nevarna. To ni res. Tuberkuloza
je še vedno nerešeno vprašanje da-
našnje družbe.
V ilustracijo nekaj malih podatkov:
Samo • na otroškem oddelku specialne
.bolnice za tuberkulozo Novo Celje se je
v zadnjih 8 letih zdravilo okrog 1500
bolnih otrok, od tega okoli 150 otrok s
tuberkuloznim vnetjem možganskih
open (Meningitis tbc). Od tega števila
je bilo v visokem odstotku ugotovljeno,
da je bil bolan v družini oče, mati ali
kak drugi družinski član. Od števila obo-
lelih otrok je največ takih, ki niso bili
cepljeni. Bili so in so še primeri, ko se
je v bolnici zdravil oče, mati in njuni
otroci hkrati. Razen tega stalno odkri-
vamo nove primere sveže tuberkuloze.
Iz tega je razvidno, da vprašanje tu-
berkuloze danes še ni rešeno in da bo
potrebno vložiti še mnogo naporov v ce-
lotni protituberkulozni borbi. Letošnja
fluorografska akcija je pomemben pri-
spevek v naših težnjah pri odkrivanju
skritih primerov tuberkuloznih bolni-
kov in nam bo dala natančnejše podat-
ke o številu ih stanju tuberkuloze pri
nas ter smernice za bodoče delo na tem
področju.
Dr. Mirko Vengušt
Prihodnji gasilski
kongres v СеЦи
V dneh 17. in 18. maja je bil v Ljub-
ljani IV. kongres slovenskih gasilcev.
65.000 članov gasilske organizacije je
zastopalo okrog 170 delegatov. Iz okraj-
ne gasilske zveze Celje je prisostvovalo
kongresu 23 delegatov, ki so sodelovali
v organizacijsko-gospodarski ter tehnič-
no-operativni komisiji, kakor tudi v raz-"
pravi na kongresu.
Na kongresu je bil poudarjen pomen
občinskih gasilskih zvez, ki bodo zdru--
zevale na svojem teritoriju vse, kar
spada v požarnovarnostno službo. Okraj-
na in republiška zveza pa bosta v bodoče
poslovali v smislu instruktaže ter bodo
vodili prop>agando preventive in posve-
čale skrb vzgoi; č.anstva. V pretsklih
letih je gasilska organ zac'j a vr :-:^ја1а
n\ed dvema kongresoma gasilske festi-
vale, ki so imel boli гапс;п.г. pouiarek.
zato je IV. kongres sklen ' : ':?d!tv
združiti tako, da bo vsaka štiri leta fe-
stival in kongres. V leu! i.)J2 b :.ia ga-
silski kongres in festival v Celju.
CELJSKI
TEDNIK
V   VSAKO   HIS  O!
CELJSKA TISKARNA CELIE
sprejme več vajencev za grafične poklice, in sicer:
roCne stavce
knjigotiskarske strojnike
klišarje
Pogoji: uspešno dovršeni štirje razredi gimnazije ali dovršena
osemletka in da je kandidat zdrav. — Lastnoročno pisane
prošnje, katerim je priložiti izpisek iz rojstne knjige, zadnje
šolsko spričevalo o uspešno opravljenem četrtem razredu
gimnazije ali osemletke, zdravniško potrdilo, da je kandidat
za grafični poklic sposoben, je vložiti na upravo podjetja
Celje, Trg V. kongresa 3 do četrtka, 5. junija do 12. ure.
i. javna licitacija
železarne štore, štore pri celju
Po členu 10. Pravilnika o oddajanju in izvajanju gradbenih
objektov in del (Uradni list FLRJ št. 13/57) razpisuje Železarna
Store   •
i. javno licitacijo
za oddajo gradbenih del za internat Metalurške industrijske šole
Store. Predračunska vrednost za vsa dela znaša 54,324.627 din.
Rok za dovršitev gradbenih del do IV. faze je 30. december 1958.
Licitacija bo dne 26. junija 1958 ob 10. uri v upravnem
poslopju Železarne Štore. Varščino 1% v predračunski vrednosti
je treba predložiti z garancijskim pismom banke najkasneje do
začetka licitacije. Ponudbe morajo biti opremljene po čl. 15 in
16 zgoraj citiranega pravilnika.
Ponudbe se bodo sprejemale na dan licitacije dne 26. ju-
nija 1958 do 10. ure v prostorih uprave Železarne.
Licitacijski elaborati in splošni pogoji bodo interesentom
na razpolago od 2. junija 1958 dalje vsak dan v upravi Železarne.
Ponudniki morajo pred začetkom licitacije plačati predpisano
občinsko takso.
ŽELEZARNA štore
STORE PRI CELJU
NEDELJSKI DAN
NA   BELI   CESTI
DANAŠNJA FOTOREPORTAŽA JE NASTA-
LA ZARADI POMOTE. ZGODILO SE JE
NAMREČ. DA SVA SE PELJALA NA VRAN-
SKO DOBESEDNO GLEDATI NA URO V
PREPRIČANJU, DA JE ZA TO NEDELJO NA-
POVEDANI KMEČKI PRAZNIK. DA PA BI
NE BILA NAJINA POT ZASTONJ, SVA
SKLENILA SPOTOMA NEKAJ PÔISKA-
TI . . . PRAV, PA SPOTOMA! NO IN SPO-
TOMA SVA NA CESTI SRECALA LJUDI
NA DVEH, ŠTIRIH IN TREH KOLESIH, PA
TUDI PEŠ. PRAV. PA POIZVEDIVA ZA-
KAJ IN KAM SE LJUDJE PODAJAJO PO
BELI CESTI... NI LAHKO USTAVITI
LJUDI NA LEPI BELI CESTI, KO SE PA
VSEM TAKO NEZNANSKO MUDI.
DA BI NAMA NE BILO DOLGČAS, KO
SVA DVIGNILA ROKE IN USTAVLJALA
LJUDI, KI SE JIM JE MUDILO, SVA NAJ-
PREJ NAPRAVILA MAJČKEN INTERVJU S
STRAŠILOM NA BLIŽNJI NJIVI:
- TI JE DOLGČAS, SLAMNATI M02? -
- NI. NA CESTI JE PROMET ZELO ŽIV!
- ZAKAJ SO TE POSTAVILI SEM?
- DA BI PREGNAL PTICE S POLJA. -
- NO, PA SE TI NALOGA POSREČI? -
- HM, LJUDJE STE OPTIMISTI. -
NA POTI OD VRANSKEGA SEM SVA SREČALA NAJMANJ DVAJSET INOZEM-
SKIH AVTOMOBILOV. ENEGA SVA USTAVILA . . . OD KOD PRIHAJATE? ... IZ
GRADCA . . . KAM POTUJETE? . . . OGLEDATI SI GREMO OBALO? DA BI IZBRALI
KRAJ ZA DOPUST . . . TOREJ NA OGLEDE? ZA DOLGO? . . . SAMO ZA TRI DNI . . .
- AVSTRIJSKA DRU2INA KEINZ JE BILA TOREJ NA POTI V VLOGI TURISTIČNE
IZVIDNICE. UREJENO KMETIJSTVO, SO MENILI, KO SO ZVEDELI ZA POMEN
HMELJEVK IN ŽIČNIC OB LEPI BELI CESTI . , .
MOPEDOV IN MOTORIJEV MRGOLI NA BELI CESTI. AVTOMOBILOV DOMAČIH
ŠTEVILK JE PRESENETLJIVO MALO. UREDBA IN PISMO? SICER JE PA BIL DO-
POLDAN IN PTIČKI ŠE NISO ZLETELI IZ GNEZD. V SAVINJSKI DOLINI JE MO-
PEDOV DOMALA VEC KOT KOLES. ŽENSKE, SIVI MOZAKARJL OTROCI - VSI SE
VOZIJO NA TEH 48 KUBIČNIH BRENCLJIH. V ŽALCU BAJE NITI EN MOPED NI
POL URE V TRGOVINI. TUDI IZ CELJA JIH VSE POBEREJO. CIM PRISPEJO.
MOPED    VIDITE    MED    HMELJIŠČI,    MED    NJIVAMI,    PO    STEZAH.    POVSOD.
USTAVILI SMO MPEDISTA, BIL JE TO-
VARIŠ STORMAN - INKASANT ZA ELEK-
TRIKO IZ ŽALCA. MOPED JE KUPIL, KER
JE SVOJCAS VELIKO ČEVLJEV STRGAL,
KO JE BRUS|IL PETE OKOLI STRANK.
MOPED PA JE ZANJ ZELO VAŽEN. HITRO
IN Z MANJŠIM TRUDOM VSE OPRAVL
GLEDALA SVA NA ŠTEVEC. KOMAJ Ш
KILOMETROV. DOLGIH VOŽENJ GOTO-
VO NIMA V NAVADI. TUDI SEDAJ GRE
LE NA KRATEK OBISK. PROMETNI PRED-
PISI? ZA SILO JIH POZNA, KO JE PA
TOLIKO TEH ZNAKOV.
V OCI NAMA PADETA DVA KOLESAR.
JA. NA LEPIH DIRKALNIH KOLESIH SE
VOZITA IN LEPE PISANE ŠPORTNE MA-
JICE IMATA Z NAPISI »ALPES«. PRVE
BESEDE IN ZMOTA JE POJASNJENA. NI-
STA TUJCA, TEMVEČ LJUBLJANČANA,
KI KOLESARITA PRI »ODREDUl NA
ZADNJIH DIRKAH NA PODUTIKU STA
BILA: GABRIEL HROVAT PRVI, JANEZ
TRAVEN PA DRUGI. SLA STA NA OBISK
V MARIBOR! VETER STA IMELA V HRBTU
IN STA OD LJUBLJANE DO SEVERNE
METROPOLE VOZILA TRI IN POL URE.
ZDAJ STA ŠLA NAZAJ. VETER STA IME-
LA V LICE, ZATO CAS NE BO TAKO
DOBER. VOZITA KOLESA, DAR ITALJAN-
SKE ZNAMKE »ALPES« ZATO ZA REKLA-
______        MO NOSITA TUDI DRESE TE TOVARNE.
ZJJKAVO, FANTA. SREČNO VOŽNJO! . . . TAKO. USTAVILA SVA MORORISTA,
AVTOMOBILISTA. KOLESARJA. KAJ, KO BI VPRAŠALA TISTE, KI MORAJO HODITI
PEŠ. KAM BI ŠLI, CE BI IMELI PROMETNO SREDSTVO IN CE BI ZNALI VOZITI. . .
PRAV... TCDA KJE JIH NAJTI? NO IN USTAVILA SVA SE PRI KOPALIŠČU V
CELJU. SMILJA RUŽA IN BRANKA. NOBENA NIMA MOTORNEGA VOZILA, NOBENA
NE ZNA VOZITI. TODA SMILJA BI SE PELJALA V KAK ROMANTIČNI KRAJ, RUŽA
ZA TRENUTEK NI OKLEVALA - SPLIT BI BIL NJEN CILJ. TODA BRANKA V ŽE-
LJ>4 NI  BILA SKROMNA -  KRIŽARILA BI PO VSEM SVETU, JE    POVEDALA.
Olepševalno turistična tribuna
suSA IN Škropljenje!
Navzlic temu, da so pristojni organi
izdali odlok o prepovedi zalivanja vrtov
z vodo iz vodovodov, ta ukrep je bil nu-
jen zaradi dolgotrajne suše, pa se je
vendarle našlo nekaj ljudi, ki so ta po-
ziv preslišali. Presenetljivo je dejstvo,
da so ta ix>ziv preslišali celo nekateri
predstavniki šolskih zavodov, zdravstve-
nih ustanov, da ne govorimo o zasebni-
kih itd. Upjajmo, da bo primerna kazen
dosegla svoj vzgojni namen. •
»LUCKE« — IN PAPIRJI
Pred kratkim so tudi celjske mlekar-
ne začele s prodajo znanega in dobre-
ga mlečnega sladoleda »Lučka«. Do sem
je vse prav, toda' grdo je to, da so za-
radi tega sladoleda celjske ulice, zlasti
pa še tiste v bližini mlekarn, skoraj ob
vsaki uri postlane z odvrženimi ovoj-
nimi vrečicami »Lučke«. Zato opozarja-
mo otroke in vse, ki kupujejo »Lučko«,
da naj se poslužujejo posod za smeti, ki
jih je v mestu vendarle dovolj.
KDAJ BODO ODSTRANJENE NA
CESTO STRLECE NAPISNE TABLE?
Odločba o odstranitvi na cesto štrlečih
natpisnih, oziroma reklamnih tabel go-
spodarskih organizacij in podobno, ni
nova. Čeprav je treba priznati, da je
ogromna večina kolektivov pravilno ra-
zumela vsebino te odločbe, je vendarle
v mestu ob Savinji še okoli 15 takšnih
tabel. Zdaj se vprašujemo, kdaj bodo
ti kolektivi odstranili table, ki bi mo-
rale že zdavnaj izginiti?
POSTAVLJANJE KOLES OB PLOČ-
NIK PRI TRŽNICI
Zraven tržnice je shranjevalnica ko-
les. Kljub temu pa je v jutranjih urah
ob pločnikih na obeh straneh široke ce-
ste postavljenih toliko koles, da je vča-
sih prehod proti tržnici povsem nemo-
goč. Kaj menite, kako bi odpravili to
slabo in grdo navado?
Oh tednu poklicnega
usmerjanja
Pred tremi leti smo zaorali tudi
v naši domovini prvo globljo bra-
zdo v službo poklicnega usmerja-
nja. Odtlej se je to delo razmah-
nilo po vseh okrajnih središčih
v veliko korist mladincev in mla-
dink, njih staršev, šole in našega
gospodarstva. Leto za letom je
naša mladina dobivala informaci-
je in nasvete o izbiri poklica pri
čemer je bil glavni smoter, da hi
postavil pravega človeka na pravo
delovno mesto. Skozi poklicno
svetovalnico v Celju je šlo že na
stotine mladincev in mladink, ki
so se potem ravnali po nasvetu
poklicnega svetovalca in se vklju-
čili v Usti poklic, ki je bil zanj
najprimernejši.
Da bi služba poklicnega usmer-
janja čim bolj organizirano pote-
kala, je bilo leta 1956 ustanovlje-
no Jugoslovansko združenje za
profesionalno orientacijo. Letos
13. aprila pa je hila v Kranju
ustanovljena slovenska sekcija te-
ga združenja. To pomeni, da bo-
mo službi usmerjanja v poklice
posvetili v naši domovini v bo-
doče še večjo pozornost.
V spomladanskih mesecih so
bila po šolskih razredih za mla-
dino, na roditeljskih sestankih za
starše, v društvih učiteljev in pro-
fesorjev za prosvetne delavce in
po drugih organizacijah, številna
predavanja o izbiri poklicev. Mno-
go pomoči je nudil službi poklic-
nega svetovanja slovenski dnevni
in lokalni tisk ter radio.
V dneh od 26. maja do 1. ju-
nija je po vsej Sloveniji »Teden
poklicnega usmerjanja mladine«,
ki je tudi v celjskem okraju d.o-
bro organiziran. Šolska vodstva
organizirajo ob sodelovanju ob-
činskih posredovalnic za delo sku-
pinske obiske mladine (ki ho letos
končala obvezno šolanje) v tovar-
ne, obrtne delavnice, gradbišča,
rudnike, vzorna kmetijska pose-
stva, vojaške šole, turistično-go-
stinske obrate itd. P. D.
Џ bodo letos letovali Daši otroci?
Kakor vsako leto, prireja Okrajna ko-
misija za počitniška letovanja v svojih
počitniških kolonijah tudi letos letova-
nje partizanskih, socialno in zdravstve-
no ogroženih otrok ter vajeniške mladi-
ne. Da bi jim letovanje lahko omogočili,
so za to iz O'bčinskega proračuna pred-
videli določena finančna sredstva, okraj
pa bo prispeval organizacijo in priprave.
Tako bo Tajništvo za zdravstvo in so-
cialno varstvo OLO v Celju letos omo-
gočilo letovanje 360 otrokom s področ-
ja občin okraja, ki bodo letovali, in sicer
v treh izmenah po 80 v Rovinju in v
dveh po 60 v Bočni. Okrajni odbor zve-
ze borcev bo poslal na letovanje tri iz-
mene v Rovinj, v katerih bo od 100 do
120 otrok, poleg tega pa še dve s po 60
otroki v Šmartno pri Slovenj Gradcu.
To višinsko letovanje Zveze borcev bo
združeno z desetdnevnimi pohodi in le-
tovanji po partizanskih poteh in krajih.
Okrajni odbor Zveze borcev v Celju
skuša s tem v svoja letovanja zajeti vse
otroke — žrtve fašizma.
Izven tega organizira še Center za
letovanja pri republiški Zvezi prijate-^
Ijev mladine letovanje v Savudriji, in
sicer za otroke iz Avstrije, s katerimi bo
letovalo 28 otrok celjskega okraja.
Glavni odbor RK pa bo priredil zdrav-
stveno letovanje na Debelem rtiču, ki
se ga bodo udeležili otroci celjskega
okraja na podlagi zdravstvene indikaci-
je v petih izmenah po 80.
Kakor prejšnja leta, bodo otroci še
naprej letovali v Bakarcu — 4 izmene
po 70; na Mozirski koči — 3 izmene po
70; nadalje predvideva okrajna komisi-
ja za počitniška letovanja še letovanje
na Polzeli in v Šoštanju — v bivšem
otroškem domu, v kolikor ga bodo obno-
vili. Prav tako ostanejo nespremenjena
dnevna letovanja pri Petričku, kamor
bo Cinkarna poslala dve izmeni in kjer
bo plavalno društvo »Neptun« v dveh
izmenah s po 125 pionirjev vodilo pla-
valni tečaj.
CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU
iCenc T oklepaja veljajo za privatni sektor)
Krompir stari 14—14 (15—18): krompir novi 10в
(—): čebula stara 70—12« (80—120); čebula nova
5»  (30—120);  česen  stari  120  (200);  česen  nori
- (80-100); solata ?0—M (И-100); špinača 90
do 100 (100-150): por 40-45  (50-60): peteršilj
- (100—120); korenjček lO—100 (30—100); zelena
- (120); koleraba - (100); redkvica 100 (100);
pesa 40—50 (40—M); zelje rib. 40 (40); hren —
(150); kis — (40); sadje suho — (100—IßO); slive
suhe 280 (—); gobe suhe — (1000—1600); orehi
celi 250 (250); orehi lušč. 600—850 (800); rozine
440 (—); limone 260 (—); orašidi 420 (—): ribe
- (260); jabolka 170 (150-200); mleko — (56 do
40): maslo — (480—520); skuta — (160); smetana
- (240); kure — (480—1100); piščanci — (200 do
350); zajci — (250—600); Med — (400): jajca 1?
(13-16); komza - (45-50); pšenica - (50-60);
oves — (40—45): ječmen — (40—45); rž — (40
do 50); bob — (50); črešnje 110 (-); drobnjak
300 (300); fižol v. 80—100 (80—100); fižol n. 80
(50—80); pomaranče 300 (—); grah str. 80 (80
do 120); rabarbara — (100).
kronika nesreč
Enajstletni Alojz Leskovšek iz Velikega тгћ«
pri .^martnem ob Paki si je igral z najdenim
razstrelivom. Razstrelivo se je razpočilo in mn
prizadejalo poškodbe po obrazu in telesu.
Sedemletna Marija Pungeršek iz Loke pri 2us-
mu se je poparila z vrelim mlekom. Dobila je
opekline po telesu.
Matija Ramšak iz i^martnega v Rožni dolini
je pri delu doma udarila veriga po obrazu in
mu prizadejala poškodbe.
V pretepu jo je izkupil Ivan Sojič. posestnik
iz Lnbnic.e pri Vitanju. Nekdo ga je s kolom
udaril po glavi, mu zlomil roko in prizadejal
še druge poškodbe po telesu.
Pri padcu si je zlomila nogo v kolku Rocalija
Cernuša iz Kamenega pri Rog. Slatini.
Jože Janežič iz Slovenske Bistrice je bil pri
prometni nesreči na Mariborski cesti težko po-
škodovan. Dobil je tudi pretres možganov.
Gad je pičil 14-letnega Friderika Lojena ii
2usma. V bolnišnici so me še pravočasno nudili
potrebno pomoč.
Zofija Lešnik iz Šempetra je padla s kolesom
in si poškodovala nogo.
Stefan Kocjan iz Celja je pri padcu s kole-
som dobil rano na glavi.
Ivanka Ambrož iz Začreta si je pri padcu po-
škodovala nogo.
Štefan Torbas. delavec pri »Gradisu« je pa-
del z lestve. Dobil je poškodbe na glavi in pre-
tres možganov.
gibanje prebivalstva
v času od 17. do 24. maja 1958 je bilo rojenih
22 dečkov in 44 deklic.
Poročili so se:
Vincenc Kresnik. šofer iz Siane in Marija Re-
zar, poljska delavka iz Štor; Jakob Dolšak,
skladiščni delavec in Cecilija Grobelšek, de-
lavka, oba iz Celja; Maksimilijan Goleš, elek-
tromonter in Marija Mrak, laborantka, oba iz
Celja; Alojz Grobelnik in Vida Cerčnik, ,bla-
gajničarka. oba iz Otemne; Milan Žibret. me-
talurški tehnik in Ana Mirt, učiteljica, oba iz
Laške vasi.
Dne 24. 5. 1958 sta praznovala zlato poroko
tov. Rečnik Janez in Roza, roj. Arnšek, biva-
joča v Novi vasi 26 pri Celju.
Umrli:
Franc Lukanc, upokojenec iz Celja, star 75
let; Viktorin Škoflek, ključavničar iz Celja,
star 67 l*t; Jožefa Kovač, preužitkarica iz Lem-
berga pri Strmcu, siara 63 let; Maks Lipičnik,
kamnoseški mojster iz Creta pri Celju, star
71 let; Frančiška Plahuta, gospodinja iz Celja,
stara 63 let; Franc Trstenjak, upokojenec iz
Vojnika, star 81 let; Luka Kumer, upokojenec
iz Topolščice, star 70 let. л
Priprave za festival amaterskih
odrov v šoštanjski občini
v šoštanjski občini se dve igralski
skupini pripravljata za republiški fe-
stival amaterskih odrov, M bo verjetno
junija v Velenju.
Dramska sekcija Svobode Šoštanj je
že uprizorila Marinčevo igro Komedija
o komediji. Uprizoritev je bila kvali-
tetna in jo je strokovna komisija ocenila,
z 61 točkami.
V nedeljo zvečer pa so se Velenjča-
nom predstavili domači igralci z raz-
meroma zelo zaiitevno Brechtovo Bera-
ško opero. Dvorano so tokrat Velenj-
čani naplnili do zadnjega kotička.
In kaj naj .povemo o izvedbi? Delo, ki
ga je izvedla amaterska skupina, je bilo
usipešno režirano. Scena je bila okusna
in ustrezna velemestnemu življenju.
Med posamezniki so se odlikovali kralj
beračev Peachum (Furlan), poglavar
razbojnikov (Mihič), Poly (Sevčnikar-
jeva) in skupina razbojnikov.
CEPLJENJE PROTI OTROŠKI OHRO-
MELOSTI V CELJSKEM OKRAJU
Skrb za zdravje ljudi v celjskem okra-
ju je iz leta v leto večja. To nam zgo-
vorno potrjuje fluorografska akcija, ki
je ravno te dni v polnem teku. Svet za
zdravstvo pri OLO Celje pa bo organi-
ziral od 1. junija dalje še cepljenje proti
otroški ohromelosti vseh predšolskih,
otrok v okraju. To je nadaljevanje ak-
cije, ki se je začela lani, ko je bilo cep-
ljenih na tisoče otrok, proti tej nevar-
ni sovražnici mladega rodu.
DRZEN VLOMILEC UBIT NA BEGU
V zadnjem času je bilo v Celju in bližnji
okolici izvršenih več vlomnih tatvin na škodo
zasebnega in družbenega premoženja. A'lorai
so se vrstili zlasti v kokošnjake in noben še
tako zaklenjen kokošnjak ni bil varen pred
drznim vlomilcem. Zadnje dni pa so se vlomi
pojavili predvsem v Novi vasi tako pogosto, da
so ljudje bili v stalnem strahu za svoje imetje.
Tudi organi Ljudske milice so neprenehoma
zasledovali drznega vlomilca in v sredo, kmalu
po polnoči se jim ga je posrečilo zaslediti pri
njegovem škodljivem početju. Poskušal je vlo-
miti v neki kokošnjak v Novi vasi. kar so čuli
domači. Vlomilec je hotel zbežali, vendar ga
je pravočasno opazil službujoči miličnik, ki ga
je pričel zasledovati. Na begu ga je že skoraj
dohitel, v tem trenutku pa je vlomilec zamahnil
proti miličniku z železno »klamfo« ki mu je
služila za vlamljanje. Miličnik je pri tem pa-
del, vlomilec pa je izkoristil to priliko in zbežal.
Ker se vlomilec na večkratne pozive miličnika
ni zaustavil in ker je že izgledalo, da mu bo
izmaknil izpred oči med bližnje hiše, je milič-
nik ustreli v zrak. da bi ga na ta način prestra-
šil in zaustavil. Ker pa to ni zaleglo, je pome-
ril pod njegove noge. hnteč mu onemogočiti
nadaljnji beg. Pri tem ga je ranil v desni kolk.
vendar je bila poškodba tako huda. da je vlo-
milec obležal mrtev (zadeta je bila glavna
artejija).
Ugotovili so, da je drzni vlomilec bil H. J.
iz Sopóte, okraj Krapina, mali posestnik, za-
poslen kot delavec v .celjski bolnišnici, stanu-
joč v Celju, Ipavčeva 10. Vlomilec H. J. je bil
zaradi vlomov že kaznovan. Leta 1951 pa so
ga varnostni organi prijeli, ko je prevažal
ukradene kokoši. Tudi takrat je poskušal po-
begniti in je bil na begu obstreljen v nogo.
Vlomilec H. J. je samo v letošnjem letu na-
pravil okoli 40 podobnih vlomnih tatvin, kar
varnostni organi sklepajo po enakem načinu
izvršitve vlomov in po ostalih ugotovitvah.
iz sodne dvoBan.e
z ROKO SE DELA - NE PRETEPA
Pri naših ljudeh je še vedno v navadi mne-
nje, da je najenostavnejše spore reševati s
silo. Za velike in male reči. Preteni in telesne
poškodbe zategadelj niso redke. Taka obraču-
navanja se potem končajo na zatožni klopi.
Stroški, nepotrebno delo in zapravljanje časa
/.nradi nestrpnosti ~ to so značilnosti prestop-
kov po členu 142 KZ.
Eno dopoldne v sodni dvorani, ko se ob-
toženci zagovarjajo zaradi prizadejanja lahkih
telesnih poškodb, nam že pokaže kako so te
tožbe nepotrebne In da bi jih lahko z malo več
strpnosti in dobre volje ne bilo toliko. Vse
'imajo namreč podoben razvoj: .spor zaradi
česarkoli, wepir in končno fizično obračuna-
vanje. Tudi alkohol mnogokrat pospeši potek
prepira. Dogodek se potem navadno zaključi
z besedami: Boš že videl( ali videla) pred so-
diščem. Takoj grem k advokatu!*
Pretekli teden je bilo pred Okrajnim sodi-
ščem v Celju posebno veliko tožb zaradi pri-
zadejanja telesnih poškodb. A'se so imele po-
dobne vzroke — nestrpnost in prepiri zaradi
stanovanjskih razmer, prepiri in pretepi zaradi
obrekovanja, ta nesrečni alkohol, pa še obra-
čun zaradi starih razprtij.
Jože Hostnik in Rozalija Jazbec sta se pri
Kozjem srečala z vozovi. Jazbečeva je imela
prazen voz, Hostnik pa polnega. Nobeden se
ni hotel umakniti s ceste, da drugi zapelje
mimo. Jazbečeva je potem hotela s silo za-
peljati Hostnikov voz s poti in zagrab'la z«
vajeti. To je Hostnika »razjezilo«, zagrabil je
za vile in jo udaril. Posledica je bila obtožba,
obsodba in stroški. Ali je bila ta trma res
potrebna. Ce ne drugače, bi lahko ravnali po
starem slovenskem izreka, da pametni popusti.
Ferdinand Brečko je pred časom posodil Mariji
Jereb (oba doma pri Laškem) neko stojalo. Ker
ga je rabil, je šel po njega. Jerebova je bila
zaradi tega užaljena. Vnel se prepir in Brečko
je udaril, potem pa mirno odnesel stojalo.
Posledica — poleg stroškov in izgube časa za-
redi poti na sodišče, še 5 tisoč dinarjev de-
narne kazni. Tokrat je bilo treba res malo
strpnosti, pa vsega ne bi bilo.
Erna Ogrizek iz Zavodne je hotela z&radi
nekega prestopka njej na škodo kaznovati hče-
ri Ivana Koštomaja. tedaj se je na mestu zna-
šel tudi njun oče. Hčeri ni pustil pretepati in
je zaradi tega nekajkrat udaril Ogrizekovo,
ne da bi se prepričal ali so otroci krivi ali ne»
Ali ni to nesmiselno. Ogrizekova bi lahko pre-
stopek otrok povedala njunemu očetu, Košto-
maj pa bi moral, če so otroci bili res krivi,
kaznovati nje. Posledica 14 dni zapora pogojno
za dobo enega leta — nepotrebni stroški in
razprtija med družinami. Vse zaradi enega tre-
nutka nerazsodnosti.
Martina Holcinger in Elica Mastnak sta bili
že dalj časa sprti zaradi nekega obrekovanja.
Zaradi tega je ponovno prišlo do prerekanja,
pri katerem je Holcingerjeva uporabila tudi
pesti. Kdo je kriv, je vprašanje. Obravnava je
bila preložena zaradi zbiranja novih dokazov.
S tem bodo stroški obravnave še narasli itd.
Zakajf
To je le nekaj primerov, ki kažejo ali so te
tožbe in ti pretepi potrebni. Pri vseh so bili
vzroki tako nepomembni. Mnogo pa je bilo
tudi takih tožb, ki jih je senat poravnal, ker
so bile tako nepomebne, da jih ni kazalo obrav-
navati. Razen tega pa je stranke vodila bolj
želja, da bi o sporu in obojestranskem prete-
panju in prerivanju odločalo sodišče, ki naj bi
razsodilo — kdo ima prav in kdo je kriv. Iz
pogovora s tožitelji, obtoženci in pričami smo
zvedeli, da se stranke v pripravah na obrav-
navo največkrat tako zasovražijo, da je mirno
sožitje skoraj nemogoče. To potem vodi k no-
vim tožbam. In komu to škoduje — tistim, ki
so v zadevo zapleteni, česar pa z malo razuma
ne bi bilo.
30. MAJA — STEV. 21

STRAn
Šport * šport * šport * šport * šport
Veličastne proslave dneva mladosti
\   Slov.   Konjicah  otvoritev   novepa  stadiona—  V  Žalcu   na  stotine  mladiK  tekmovalcev
V Celju га mlade pevce telovadna akademija.
KOMJlf ANI IMAJO SVOJ ŠPORTNI PARK
\ Hedeljo so v Slov. Konjicah proslavili Dan
mladosti z lepo delovno zmago. Te^a dne so
namreč svečan oizročili svojemu namenu nov
športni stadion, ki tvori z olimpijskim plaval-
nim bazenom, atletsko stezo in napravami lep
š|M)rtni park sredi zelenih trat ob Dravinji.
Vse je bilo na nogah  tega dne v Konjicah.
V povorki, ki je krenila po konjiških ulicah,
si srečal številne pripadnike Partizana, tabor-
nike, mlade zadružnike na konjih in traktorjih,
strelce, gasilce, cicibane s skircami, pripadnike
Ljudske tehnike — skratka vsa društva, ki
delujejo v tem mestecu. Preko 2000 gledalcev
je spremljalo ta pohod mladosti, ki je imel
stično točko na novem športnem stadionu. Tu
smo srečali na tribuni poleg domačih občinskih
predstavnikov tudi sekretarja OKZK tov. Slmo-
niča. zastopnika ZSS, predsednika Sveta za
tel. vzgojo GLO Celje, predsednika CNP in
druge zastopnike občinskih podjetij in ustanov.
Predsednik Partizana Slov. Konjice tov. Vitez
Karel je v klenih besedah opisal kako je rasel
novi športni park od prvo zasajenih lopat v letn
1941 do zgotovitve v letošnjem letu, kjer je
bilo treba premagovati vrsto težav, ki jih je
pa gradbeni odbor pod vodstvom požrtvovalne-
ga društvenega delavca tov. Perca Dragota vse-
lej uspešno reševal. Večkrat je zmanjkalo
sredstev za nadaljevanje del, tu in tam grad-
benega materiala in podobno, vendar je z mobi-
lizacijo lokalnih virov, prostovoljnim delom
mladine in sindikalnih podružnic vselej delo
potekalo po določenem načrtu dalje. Levji de-
lež pri vsem tem delu gre KONUSU, pa tndi
druga podjetja kot Kostroj. Lipa. Banka in
drugi so bili pri prostovoljnem delu svojega
delavstva nadvse prizadevni. Skratka, nihče v
Konjicah ni odrekel pomoči pri gradnji tega
objekta od podjetij, obrtnika, delavca in šo-
larja. Tov. Vitez je zaključil svoja izvajanja
7. besedami na mladino:
iDnnes Vam mladina izročamo ta stadion, ki
nas je stal mnogo truda in denarja. Za Vas
^mo ga gradili! Vse graditelje je vodila pri
tem delu samo ena želja, da Vam s tem objek-
tom nudi vse pogoje za telesno vzgojo in za
prijetnejše življenje. Uporabljajte sedaj igri-
šča, krepite se, bavite se z atletiko, raznimi
športnimi igrami in z vsem kar Vam pač prija!
i uvajte ta objekt kot svojo lastnino. Ta sta-
dion bo brez ograj in plotov, ki bi kvarile
njegov Izgled, last bo vseh in služil bo vsem
ljubiteljem telesne vzgoje in športa. Cim več
ur boste preživeli na teh napravah, tem krep-
Itejši in odpornejši boste v življenju in delo
Vam ne bo več tako naporno. ~ Predsedniku
gradbenega odbora tov. Dragotu Percu izrekam
v imenu UO Partizana vso zahvalo za njegov
trud in ga imenujem ob tej svečani priliki za
častnega člana društva zaradi njegovih zaslug
pri izgradnji stadiona, v znak priznanja pa
častno diplomu.« Tov. Pere Drago je nato pre-
rezal trak na atletski stezi in s tem otvoril to
prelepo športno napravo. Ob navdušenem
vzklikanju mladine je z gorečo bakljo trojica
telovadcev pretekla častni krog na tekališču.
nakar je tov. Pere prižgal še »olimpijski ogenj<.
Tov. Franc Simonič. sekretar OK ZK Celje,
je ob tej priliki iskreno čestital vsem gradi-
teljem tega stadiona, se jim zahvalil za njihovo
požrtvovalno delo. ki bo služilo mladim ljudem
za njihovo zdravo razvedrilo. Izrazil je željo,
da b; na teh napravah bila mladina deležna
poleg telesnega urjenja in vadbe v raznih šport-
nih panogah tudi pravilne vzgoje v poštenega,
'Nocializniu predanega človeka.
Poleg tov. Simoniča so graditeljem in mladini
spregovorili še predsednik Obč. LO Slov. Ko-
njice tov. Adolf Suc. predsednik Sveta za tel.
vzgojo OLO Celje tov. Karel Jug, predstavnik
transportnega podjetja iz IHaribora — vsi z
željo, da bi si mladina na teh športnih napra-
vah nabirala potrebnih telesnih in duševnih
sil za poklicno delo in življenje ter našla v tej
aktivnosti potrebno razvedrilo in zdravo zaba-
vo. Po končanem svečanem delu otvoritve
je 24 atletov in atletinj Kladivarja iz Celja
izvedlo atletski miting. V središču pozornosti
so bili pač državni reprezantantje Lešek, Vi-
potnik. Brodnik, Kopitar in Slamnikova. Po-
poldne so cicibani na stadionu preizkušali svo-
je proizvode (zmaje in podobno), nato pa so
v prijateljski nogoi4etni tekmi nastopili do-
mačini proti B moštvu Rudarja iz Trbovelj, ki
se je končala z 2:2.
V ŽALCU - 3 URE PESTRIH ŠPORTNIH
TEKMOVANJ!
Na telovadišČB Partizana v Zalrn je bilo тЉгл-
nih več leu mladine, ki se je med seboj pome-
гПа v atletiki, odbojki in košarki. Ob tej pri-
liki so v Žalcu otvorili tudi novo igrišče za
košarko. V atletiki srečamo v posameznih di-
sciplinah na prvih mestih pionirje iz Žalca in
Prebolda, pri mladincih in mladinkah iz Žalca,
Preboldal Braslovč in Gomilskega, iz istih dru-
štev pa tudi pri članih in članicah. V namiznem
tenisu so bili najboljši iz Petrovč, v odbojki
iz Braslovč, v košarki pa domačini.
V CELJU - AKADEMIJA ZA MLADE PEVCE
Na telovadišču ob Kersnikovi ulici je bila
v  popoldanskih  urah  pestra telovadna  akade-
mija, na kateri so nastopili telovadci iz Mo-
zirja. Konjic in obeh celjskih društev. V 11
točkah programa so mladim gledalcem posredo-
vali proste vaje. ritmične sestave, vaje na
orodju, akrobatiko in vaje z drobnimi orodji.
Akademija je bila na kvalitetni ravni in so
bili mladi gostje iz različnih krajev celjskega
okraja zelo hvaležni izvajalcem. Tudi drugod
- v drugih občinah so svečano |)roslavili praz-
nik mladosti z izleti, nastopi in tekmovanji.
NOGOMET:
OB  BORBAH ZA  ZADNJE  TOČKE.. .
V nedeljo je bilo zaključeno tekmovanje v
področni VMC in enotni podzvezni celjski ligi.
Klndivar je doma gostom iz Zaboka nasul kar
pol ducata golov in se tako lepo oddolžili za
jesenski poraz v Zaboku. V 1. polčasu so Celja-
ni zelo mnogo streljali na vrata gostov. Rezul-
tat takšne ofenzivne igre so bili štirje zadetki.
V II. polčasu ni bilo med napadalci več prave
povezanosti in odločnosti pred golom Mladosti,
zato smo videli le še dva gola. Z igro smo
bili zadvoljni. Strelci — Hribernik 2, Pere 2,
Kvartič in Posinek. Rezultat bi lahko bil še
lepši, če bi napadalci Kladivarja bili hitrejši
ia točnejši pri zaključnih akcijah. — Drugo
mesto v VMC ligi predstavlja za Kladivarja
lep uspeh. Želimo si le, da bi ne »spali« na
lovorikah in se ob vodstvu novega trenerja
marljivo pripravljali za novo sezono.
Olimp je na domačih tleh dosegel z mladim
moštvom zmago nad Proletarcem z 1:0, kar je
vsekakor šteti med prijetna presenečenja. Do-
kaz, da mladost zmaguje nad rutino in tehnič-
nim znanjem . . . Celje se je na domačih tleh
moralo zadovoljiti z delitvijo točk 2:2 proti
Partizanu-Rudarju iz Velenja. Srečanje ni bilo
»prijateljsko«. Manjkalo ni surovosti s strani
gledalcev- in brutalnih izpadov določenih gle-
dalcev na sodniško trojico. Kje je kultura?
^oStanjčani so bili doma uspešni s 3:0 proti Ru-
darju iz Hrastnika, Storjeni pa so podlegli v
Trbovljah proti Svobodi z 1:5!
Mladina Kladivarja je z zmago 6:0 nad
Celjem osvojila naslov prvaka v Celjski sku-
pini in se bo te dni spoprijela za naslov pod-
zvezjiega prvaka z Rudarjem iz Trbovelj.
ATLETIKA
LORGER IN ŠIKOVCEVA - ZMAGAVALCA
V BEOGRADU!
Na stadionu Partizana je bila v nedeljo cen-
tralna prireditev v počastitev Dneva mladosti,
kateri je prisostvoval tudi tovarfiS Tito. V
atletskem delu programa sta nastopila tudi dva
, zastopnika iz Celja. Lorger je zmagal na vi-
sokih ovirah s 14,2, Sikovčeva pa na Í00 m
z 12.4.
CELJSKI TEDNIK — IZDAJA
OKRAJNI ODBOR SZDL V CE-
LJU — UREJUJE UREDNIŠKI
ODBOR — ODGOVORNI URED-
NIK TONE MASLO — URED-
NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE,
TITOV TRG 3 — POSTNI PRE-
DAL 16 — TEL. UREDNIŠTVA
24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA
ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA-
ČUN 620-305-T-1-266 PRI MEST-
NI HRANILNICI V CELJU —
IZHAJA VSAK PETEK — LET-
NA NAROČNINA 500 DIN, POL-
LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA
125 DIN — ROKOPISOV NE
VRAČAMO — TISKA CELJSKA
TISKARNA V CELJU
DVAKRAT - II. GIMNAZIJA NA PRVEM
MESTU
Okrajno prvenstvo srednjih in strokovnih
šol v atletiki je pri mladincih in mladinkah
osvojila II. gimnazija. Na tekmovanju je na-
stopilo okrog 200 tekmovalcev, ki so dosegli
kvalitetne rezultate.
Na igrah »Bratstva in enotnosti« v Zrenja-
ninu.
Okrog 80 celjske mladine je na Dan mladosti
nastopalo na tradicionalnih igrah »Bratstva in
enotnosti«, ki jih vsako leto prirejajo mesta
Zrenjanin, Tuzla in Celje. Celjani so tudi le-
tos v skupnem plasmanu dosegli drugo mesto.
Mladinci so bili v atletiki najboljši, v strelja-
nju, odbojki namiznem tenisu in košarki drugi,
v rokometu pa tretji. Mladinke so zmagale v
atletiki, v košarki so bile druge, v odbojki,
rokometu, streljanju, namiznem tenisu pa tretje.
V uličnem teku na 4000 m je zmagal Celjan
Verk Emil, pri mladinkah na 800 m pa Gašpa-
rutova pred Belajevo, obe Celje.
NEDELJSKI ŠPORTNI  PROGRAM:
Ob   10   na   stadionu   Borisa   Kidriča   v   Celju
II.  kolo zvezne  atletske  mladinske lige
MARIBOR  : BRANIK : KLADIVAR
Upravni odbor Trgovskega podjetja »MANUFAKTURA« Celje
razpisuje naslednja delovna mesta:
1. raCunovodjo podjetja
2. prodajalca
3. trgovskega vajenca
Pogoji: 1. potrebna šolska izobrazba — kot samostojni računo-
vodja; 2. kvalificiran trg. pomočnik — tekstilne stroke; 3. do-
končana osemletka. — Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Komisija za razpis delovnih mest v KOMUNALNI BANKI CELJE
razpisuje natečaj za sprejem v službo za naslednja delovna mesta:
1. na sedežu Komunalne banke Celje v Celju:
a) REFERENTA V DOLGOROČNIH POSLIH
b) REFERENTA V SEKRETARIATU
Pogoji: popolna srednješolska izobrazba.
2. v podružnici Komunalne banke Celje v Rogaški Slatini
a) VODJO KRATKOROČNIH KREDITOV
b) REFERENTA KRATKOROČNIH KREDITOV
C) REFERENTA POTROŠNIŠKIH KREDITOV
č) REFERENTA V KNJIGOVODSTVU
d) POMOŽNEGA USLUŽBENCA
Pogoji pod 2. točko a); popolna srednja šola z najmanj 5 let prakse
v finančni stroki; pod b, c, č, popolna srednja šola ali nižja srednja šola
7. nekaj let prakse v finančni stroki; pod točko d nižja srednja šola.
Prošnje s priloženim življenjepisom in zadnjim šolskim spriče-
valom je treba poslati do 15. junija na Komunalno banko Celje.
Delavski svet tovarne »ETOL« CEL.JE
razpiBujemesto
SKLADIŠČNIKA — prednost imajo trgovski pomočniki
in ADMINISTRATORJA — absolventa nižje srednje šole
Plača po tarifnem pravilniku. — Nastop službe takoj!
KOMISIJA ZA KADRE IN STIPENDIJE PRI DELAVSKEM
SVETU ŽELEZARNE ŠTORE
razpisuje
na podlagi Temeljnega zakona o štipendijah (Ur. 1. FLRJ št. 32/55)
PET ŠTIPENDIJ za dvoletno administrativno šolo
v Ljubljani ali Mariboru
Štipendije bodo podeljene v višini, kot je predvideno v zako-
nitih predpisih.
Interesenti naj pošljejo lastnoročno napisano prošnjo najkasneje
do 3. junija 1958 personalnemu oddelku železarne.
Prošnji je priložiti kratek življenjepis, podatke o šolski iz-
obrazbi, potrdilo o premoženjskem stanju in potrdilo o prejemanju
otroških doklad.
Prednost pri enakih pogojih imajo otroci članov kolektiva žele-
zarne in otroci padlih borcev v NOV.
Informacije o tem razpisu dobijo interesenti v personalnem
oddelku Železarne Štore.
GOSPODARSKA POSLOVNA ZVEZA CELJE
razpisuje naslednja delovna mesta
KNJIGOVODSKO MOC
za blagovno knjigovodstvo in saldakonti
DVE ADMINISTRATIVNI MOCi
s perfektnim znanjem strojepisja — po možnosti
verzirani v korespondenci
Pogoji: srednja strokovna izobrazba — praksa zaželena. —
Nastop službe takoj. — Ponudbe je poslati na Gospodarsko
poslovno zvezo Celje, Cankarjeva ulica l/L
objave in oglasi*objave in oglasi
PRIJAVITE SE ZA RISARSKI KR02EK
Zaradi novega delovnega prostora slikarsko
risarskega krožka (Likovne sekcije) 2PD
»France Prešeren« je ustvarjena možnost za
sprejem novih kandidatov. Prijavi se lahko
vsak, kdor čuti veselje do udejstvovanja v
upodabljajoči umetnosti in ki je dopolnil 18.
leto.
Prijave sprejemamo ob ponedeljkih o<l 18. do
19. ure v novi risalnici, Slomškov trg Ч (Eliza-
betina kapelica) v Celju.
RAZPIS
Na podlagi čl. 6 Pravilnika o organizaciji in
delu Odbora  za vzgojo kadrov o sprejemanju
vajencev trgovske stroke v uk in na podlagi
prijav trgovskih podjetij in trgovin
RAZPISUJE
Trgovinska zbornica za okraj Celje prazna uč-
na mesta pri naslednjih trgovskih podjetjih in
trgovinah s področja OLO Celje.
Vajenci:
Kovinotehna, Celje <»
Velenjski magazin, Velenje 1
Rudar, Velenje 1
Podplat, Celje 1
Enotnost, Celje 1
Podter. Radmirje 1
Merkur, Celje 1
Trgovsko  podjetje   Kozje,   Kozje "i
Zelezninar, Celje 2
Dom. Žalec 2
Avtomotor, Celje 2
Postrežba, Celje 1
Manufaktura. Celje 1
Jugotehnika, Celje 1
Bazen, Velenje 2
Trgovski dom, Slovenske Konjice 1
Volna, Celje 1
Ljudski magazin. Celje 1
Zarja, Soštamj 1
Splavar  Nizka,   Rečica  ob Savinji 1
Trgovski dom, Rogatec 1
Trgovsko podjetje Sotla, Podčetrtek 2
Savinjsko trgovsko podjetje, Polzela 1
Savinjski magazin, Žalec t
Izbirai, Rogaška Slatina 2
Voglajna, Celje 1
Rimski dvor, Celje t
Vesna, Celje 1
Trgovina Jelen, Celje 1
Vajenke:
Rio,  Celje 1
Prodaja, Mozirje 1
Velenj.ski magazin 1
Naša knjiga, Celje 1
Knjigarna in papirnica. Celje 1
Trgovsko podjetje, Kozje У
Dom, Žalec 2
Postrežba,   Celje 2
Jugotehnika, Celje 1
Agropromet, Celje 1
Savica, Celje 1
Ljudski magazin, Celje 2
Borovo, Mozirje 1
Potrošnik, Vojnik 2
Trgovsko podjetje Sotla, Podčetrtek 1
Izbira, Rogaška Slatina 1
Voglajna, Celje 1
Trg. podj. Hmeljar. Petrovce 1
Kandidati morajo zadostiti naslednjim pogo-
jem:
a) starost 14—18 let;
b) dovršena popolna nižja srednja šola:
c) fizično in duševno zdrav ter sposoben za
delo v trgovini;
č) državljan  FLRJ;
d) uspešno položen preizlins;
e) 14-đnevna uspešna preizkusna doba v pod-
jetju.
Interesenti vlagajo prošnje pri podjetju, pri
katerem se žele učiti do 1*. *. 1958. Prošnji mo-
rajo priložiti: rojstni list, dokazilo o državljan-
stvu in spričevalo o dovršeni nižji srednji Soli.
Pozneje vloženih prošenj ne bomo upoštevali.
Prosilci naj ne vlagajo prošenj pri trgovskih
podjetjih in trgovinah, ki niso označena, ker
jih ne bomo upoštevali.
Preizkusni izpit bo 30. junija in 1. julija vsak
dan od 8. ure dalje v prostorih Sole za trgov-
ske učence v Celju, Oblakova ulica. Istočasno
bo skupni zdravniški pregled v Celju.
Trgovinska  zbornica za okraj  Celje
v Celju
»SAVINJA«  LESNA  INDUSTRIJA
CELJE
sprejme za svoj obrat I na Sp. Hudinjl
takoj v službo strojnika za lokomobilo
Assman Stozgder 400 KS in ogrevna po-
vršina 128 m' z generatorjem 290 Kw.
Pogoj: Položen predpisani strojniški iz-
pit in vsaj nekaj letna praksa. Plača po
tarifnem pravilniku. — Nastop službe
takoj ali po dogovoru.
OBVESTILO
komisijska trgovina v Celju obvešča, da zaradi
čiščenja lokalov in zaradi bližajoče se polletne
inventure ne bo sprejemala v prodajo nobenih
oblačil in obutve do vključno 30. junija letos.
Istočasno naproša vse komitente, ki imajo
blago v prodaji nad tri mesece, da le-to dvig-
nejo.
SPREJEMNI IZPITI  NA EKONOMSKI
SREDNJI ŠOLI V CELJU
Na Ekonomski srednj'i šoli v Celju bodo spre-
jemni izpiti (pismeni) 11. junija, od 12. do 14.
junija pa ustni.
Prošnje, kolkovane s 30 din državne in 20
din občinske takse ter opremljene s spričeva-
lom o dovršeni nižji gimnaziji in rojstnim li-
stom, sprejema ravnateljstvo do 5. junija 1958.
1. JU.MJA  BO V CELJU ODPRT DISPANZER
ZA 2ENE
S 1. junijem bo začel poslovati v prostorih
Zdravstvenega, doma. Gregorčičeva ul. 6.-I.
»DISPANZER ZA ŽENE..
Dispanzer posluje:
Ponedeljek, sreda, petek od 7 do li
Torek, četrtek, sobota od 7. do 13.
Posvetovalnica za noseče žene: torek in če-
trtek od 14 do 18. Ambulanta za kontracepcijo:
ponedeljek, sreda od 16 do 18.
Zdravstveni dom, Celje
Razpisujemo delovno mesto
1 referenta za zdravstveno problema-
matiko.
Pogoji: popolna srednja šola in ne-
kaj letna upravna praksa. Plača po
uredbi.
Okrajni zavod za socialno zavarovanje
v Celju
PRODAJA  OSNOVNIH SREDSTEV
Na podlagi Odredbe o pogojih in načinu pro-
daje določenih vrst osnovnih sredstev, fizičnim
in privatnim zasebnim pravnim osebam Uradni
list FLRJ štev, 51-54 razpisuje
Kmetijsko)    gospodarstvo    Jelšingrad    prodajo
naslednjih osnovnih sredstev:
1 reporeznico
1 izruvač za krompir
1 zapravljivček
1 enovprežni voz
2 trierja
1 kosilnico
1 krožno brano
1 vprežne grablje
1 vprežni obračalnik
2 sadna mlina
1 ročni voziček
1 gnojnično črpalko
1 osipalnik
1 sod za gnojnico
1 brzoparilnik
1 kotel za žganjekuho
1 sejalnico za žito
2 okopalnika
3 pluge
2 leseni stiskalnici
1 grozdni mlin
1 leseno brano
1 drobilec »Hoče«
1 vinsko električno črpalko
Prodaja bo dne 31. maja 1958, t. j. v sobota
v prostorih Jelšingrad v Šmarju pri Jelšah ob
S. uri zjutraj. V kolikor ne bi bilo intereseatoT
za nakup iz gospodarskih in družbenih organi-
zacij, bodo kupci lahko tudi zasebniki.
Uprava posestva Jelšingrad
Šmarje pri Jelšah
SPi{LJMEM  v  чк učenko za žensko krojaáko
obrt po možnosti iz Celja ali bližnje okolice.
Naslov v upravi lista.
MANJŠA   DRUŽINA   т   mestu   sprejme   gospo-
dinjsko pomočnico — mlajšo upokojenko  z«
8 ur dnevno. Ponudbe na upravo lista.
PLAN4NSKO DRUŠTVO CELJE sprejme oskrb-
nika  za  Celjsko  kočo.  Pogoj;  kuharske  ali
strežne stroke. Nastop takoj. Prošnje vložite
na: Planinsko društvo. Celje.
UPOKOJENKI, ki bi v dopoldianskem času pa-
zila  na  diva  6 -8-lelna  otroka,   nudim brez-
plačno sobo v  ineiStu.  Naslov  v upravi lista.
PRODAM skoraj nov kombiniran otro-
ški voziček — Celje, Ložnica 3
PHODAM ugodno zazidljivo parcelo 15 minut
iz luestu. Informacij^ pri: DvoreaJc — urar,
C;elje,  Prešernova  ulica.
PKODAM ugodno motorno kolo DKW 550 сси.
Ogled: Ribič Slavko, Taibor pri Vranskem.
PRODAM štiri mizarske stroje. Naslov v upra-
vi Usta.
PRODAM ugodno motorno kolo 250 ccm (4 br-
zine). Skale, Celje, Zg. Hudinja 1.
PRODAM zelo ugodno 4-sedežni' osebni avto т
brezhibnem stanju. Naslov v upravi lista.
PRODAM vseljivo enostanovajijsko hišo z ne-
kaj zemlje m 800 kom. nove strešne opeke..
Poizvedbe pri: Terglav, Bukovžlak, Celje.
PRODAM posestvo (7 ha), poslopje v dobrem
stanju, vinograd, sadovnjak, gozd. Lepa sonč-
na lega tričetrt ure oddaljeno od rudnika.
Opolotnik Alhiina, Matke 54, p. Prebold.
PRODAM loikal za o^brtnika na Tomšičevem
trgu. Naslov v upravi lista.
TRI DOBRO ohranjene frizerske sušilne kape
po ugodni ccui naprodaj pri Konrad Ma-
rici, Ljuijljana, Resi jeva cesta 8.
GRADBENE PARCELE za enodružinske hišice,
v lepi okolici, 10 minut od postaje Sevnica,
zelo ugodno naprodaj. Naslov pri prodajale«
časopisov v Sevnici.
DVA ABONENTA iščeta dobro domačo hrano
v centru mesta proti dobremu plačilu. JVasloT
v upravi lista.
SPREJMEM dva moška na hrano in stanovanje.
Naslov v upravi lista.
ZAMENJAM komfortno dvosobno stanovanje s
kabinetom {v novem bloku v centru), za sta-
novanje v vilski četrti. NasloT т upravi lista.
TRGOVSKI LOKAL v velikosti vsaj 70 m» т
Prešernovi ali v Stanetovi ulici v zameno, т
najem ali pa odJcupimo. Naslov т upravi list*.
radio 202ш
NEDELJA. 1. junija
12,00   Pogovor z državljani
12,10   Želeli ste — poslušajte!
PONEDELJEK, 2, junija
17,00   Celjska kronika
17,10   Nastop mladih zborovodij Učiteljišča
Celje
17,30   Želeli ste — poslušajte!
17,45   Zabavna glasba, vmes objave
TOREK. 3. junija
17,00   Celjska kronika
17,10   v ritmu valčka in polke
17,30  Želeli ste — poslušajte!
17,45   Zabavna glasba, vmes objave
SREDA, 4. junija
17,00   Celjska kronika
17,10   Popevke in ritmi
17,30  Želeli ste — poslušajte!
17,45   Zabavna glasba, vmes objave
ČETRTEK, 5. junija
17,00   Celjska kronika
17,10   Mladinski zbori pojo
17,30   Želeli ste — poslušajte!
17,45   Zabavna glasba, vmes objave
Petek, 6. junija
17,00  Celjska kronika
17,10  Savinjčani pojo pod  Todstvom  Marjan«
Kozmusa
17,30   Želeli ste — poslušajte!
17,45   Zabavna glasba, vmes objave
SOBOTA, 7. junija
17,00   Celjska kronika
17,10  V plesnem ritmu
17,30   Želeli ste — poslušajte!
17.45   Zabavna glasba, vmes objave_
kino * kino * kino * kino
KINO UNION CELJE
Od 30. 5.-4. 6. »Gora«, ameriški barvni vista-
vision film
Od 5.-8. 6. »Mlin ljubezni«, franc.-španski —
barvni film
KINO METROPOL CELJE
Od 29. 5.—1. 6. »Marijana moje mladosti«, fran-
coska drama
Od 2. 6.-5. 6. »Zadeva 306«, ruski kriminalni
film
Od 5. 6.-9. 6. »Naši zvesti prijatelji«, ameriški
barvni film
LETNI KINO
Od 29. 5.—1. 6. »Stari grešnik«, nemški film
— komedija
Od 2. 6.—3. 6. »Sužnji mamil«, francoski film
Od 4. 6.-6. 6. »Ljubim Malvina«. ameriški film
Dne 1. 6. matineja »Vitez od lepenke^, angleški
film — v Kino Unionn ¿
Ceylon - raj nasprotij - je postal nemireG!
Ko da je nastopilo obdobje otroških
nemirov. . . Uporni Cii>er, p>artizanska
vojna na Kubi, vojaški puč na Korziki,
državljanska vojna na indonezijskem
otočju, »bojevita« Formoza in zdaj za
njimi celo Ceylon . ..
Ceylon, ki ga prištevamo med otoke
— velikane, je nekak podaljšek pred-
njeindijskega polotoka. Sledovi davne
kulture v morju celo pričajo o tem, da
je bil Ceylon v davnih časih del celine.
Ceylon je bogat po prelestnosti narav-
nih lepot, bogat po legendah, toda prav
tako bogat po nasprotjih. To je pokraji-
na z najbujnejšim rastlinstvom, je de-
žela starih kulturnih spomenikov, je
domovina neprecenljivih bogatašev in
nepredstavljivih reveže v.
Ceylon po površini obsega toliko, kot
je velika četrtina naše države, gostota
prebivalstva pa je enkrat večja. Kot
dominijon pripada britanski skupnosti
narodov, ima pa samostojno parlamen-
tarno oblast. Na otoku živi več narodov
z različnimi jeziki. Najmočnejši so Sin-
halci, ki tvorijo pretežno večino in ka-
terih jezik je tudi uradni jezik. Tamil-
cev je precej manj, toda ob zadnjih ne-
mirih le-ta narodnostna skupina zahte-
va enakovrednost tamilščine. Gre torej
za dvojezični sistem državne uprave in
prosvete. Nadalje živijo na otoku še
Mori (mohamedanci), Burgezi, ki so po-
tomci prvotnih naseljencev, Vedi, Ma-
lajci in okoli 5.000 Evropejcev.
Gospodarstvo Ceylona je agrarno.
Ceylon je drugi v izvozu čaja, pridelu-
jejo pa tudi riž, kavo, kaučuk, kokosove
ore'ne, olje itd. Kljub temu pa na otoku
vla^'a lakota, ker je agrarnih pridelkov
premalo za prehrano gosto naseljenega
prebivalstva. Živinoreja je tudi močan
del gospodarstva, prav tako gozdar-
stvo, saj so tri četrtine Ceylona jxxi
gozdom. Imajo rudnike grafita, kaolina
in diamantov. So pa še neizkoriščene
zaloge drugih rud, kot je železo in titan.
Preteklost otoka je vtisnila ekonom-
ski in kulturni pečat današnjemu Cey-
Ionu. Tistih pet tisoč Evropejcev gotovo
še danes ne živi slabše od domačinov.
Večina cest in železnic je speljana po
plantažah, šol je malo, zdravstvena pro-
sveta je obupna in zahteva posebno
pozornost mednarodne zdravstvene or-
ganizacije. Raznovrstnost, ki je tolikanj
privlačna za turiste, ki želijo videti su-
rovo romantiko, je za tamošnje ljudi
neviden bič. Saj se človeku zdi čudno,
da je dežela, ki je imela veličastne spo-
menike v času, ko so Evropo naselje-
vali poldivji narodi, ostala danes tako
daleč za civiliziranim svetom. Vere, voj-
ne, nadoblasti kolonialistov, vse to je
povzročilo, da ljudje živijo v umazanih
iz šibja spletenih kočah, da živijo dvoj-
no življenje; življenje krute realnost;
in življenje mističnega malikovalstva
ter večnega strahu pred vsemogočnimi
duhovi, ki živijo v njih samih. Taka na-
sprotja pa krčevito zavirajo napredek
in vežejo sicer sposobne ljudi v spone
mističnih ixredsodkov, ki so za pvojme
civiliziranega človeka izvor vsega hude-
ga, od lakote do bolezni. Zaveznica jim
je množična smrt, saj je umrljivost lju-
di globoko pod svetovnim povprečjem.
Tako ljudstvo se bo samo težko izko-
palo izpod bremena, ki si ga v primitiv-
nosti in nevednosti samo nalaga, ali pa
bo potrebna dolga, dolga doba let, da
bi na miren način izginila beseda
»kismet« kot posledica globoke vdanosti
usodi, ki jim mori otroke v najnežnejši
dobi, ki jih stara v cvetu let in spravlja
pod rušo, ko bi morali biti na vrhuncu
ustvarjalne moči. Vsako abstraktno ve-
rovanje je v času nastanka bilo gotovo
koristno, toda vsako verovanje je tudi
huda ovira, bič in trnje brez vsakih
rož, ko preživi samo sebe.
Ceylon je med izvozniki čaja na drugem
mestu v svetu. Na sliki vidimo obiralce,
ko gredo na. delo v eno izmed plantaž
čajnih grmičkov, ki so vidni iia desni
strani steze.
Zgodovinska preteklost
Ceylona sega daleč na-
zaj in beleži vmes tudi
bleščeče vzpone kulture.
Eden najbolj zanimivih
spomenikov je brez dvo-
ma 1400 let stara budi-
stična trdnjava Sigiriyja.
To je pravcato naselje
templjev na 1200 metrov
visoki skali, ki je pri vr-
hu bila zravnana v plo-
ščad, na kateri so posta-
vili svetišča, celo park z
bazenom je še dobro vi-
den. To versko trdnjavo
je dal zgraditi kralj Ka-
syapa. Ta spomenik se
po pravici lahko meri s
podobnimi stvaritvami
Egipianov.Asircev, Inkov,
Kimijanov in Grkov. Ce
si predočimo, koliko trp-
ljenja je bilo vloženega,
nam bo jasneje sedanje
stanje v deželi, kjer se
misticizem ni spremenil.
POMANJKANJE »RAC«
Ker novinarji med zanimivostmi že dol-
go niso napisali nobene otipljive race,
skušamo s temle nadomestkom zamašiti
vrzel — da bi tradicija ne bila pri-
krajšana,
SLUSNI APARAT — NA SONCNI
POGON
Ameriška tvrdka za izdelavo slušnih
pomagal je dala na tržišče nov slušni
aparat za naglušne. Mala naprava, ki
je skoraj ni moč opaziti, je na sončni
pogon in je s/krita v držajih navadnih
ali pa sončnih očal. Mali aparat je na
principu silikonskih celic in dela po-
dobno kot sončne baterije v ameriški
raketi »Vaunguard«.
Ce pa ni sonca?
Brez istrahu. Za noč in breznoóne
dneve je pripravljena miniaturna ba-
terija, ki je prav tako vgrajena v držaj
očal.
Zahvaljujoč temu izumu, naglušni
ljudje lahko bolje slišijo brez posebnih,
do zdaj še vedno zelo vidnih pripomoč-
kov z raznimi vrvicami itd. Na ta na-
čin se znebijo tudi občutka manjvred-
nosti, zlasti pa je tvrdka ustregla než-
nemu spolu.
OGLAS V ČASOPISU
ie fiafbofša reklama
Občinski ljudski odbor Mozirje — Komisija za štipendije razpisuje
na osnovi 22. člena Temeljnega zakona o štipendijah {Uradni list FLRJ,
št. 32; 55) in Odloka o višini štipendij (Uradni list FLRJ, št. 33-55) štipen-
dije za šolanje na naslednjih šolah:
RAZPIS STIPENDI/
1. Eno za študij na šoli za socialne delavce.
2. Eno za študij na šoli za babice.
3. Pet za študij na učiteljišču.
4. Eno za študij na šoli za sanitarne tehnike.
5. Stiri za študij na višji pedagoški šoli
r
Pogoji: Pod točko 1. in 5. uspešno dovršena popolna srednja šola;
pod točko 2., 3. in 4. pa uspešno dovršena obvezna osemletna šola.
Stipendije bomo podelili za čas, ki je prosilcu ,po predpisu določen
za dokončanje študija in v višini, kof jo predvideva odlok o višini šti-
pendij.
Prosilci naj do 30. junija 1958 vlože kolekovane prošnje (180 din
državne in 95 din občinske takse) in prilože: potrdilo o premoženjskem
stanju, potrdilo o prejemanju otroškega dodatka, potrdilo v vpisu v šolo,
potrdilo o višini prejemkov vseh družinsikih članov, zadnje šolsko spriče-
valo in življenjepis.
Slušatelji višjih šol vlože namesto zadnjega spričevala potrdilo o
zadnjem vpisu, potrdilo o opravljenih izpitih in mnenje mladinske orga-
nizacije.
Prošenj brez navedenih prilog Komisija ne bo obravnavala.
Prednost pri dodeljevanju štipendij imajo prizadevni dijaki iz so-
cialno šibkih družin in prosilci, katerih stalno bivališče je na področju
Občine Mozirje.
Rekord v hrupu ima Tokio
Ciste bele poti, bujno drevje, idilične,
danja idila, ki jo danes moti, kot smo
Kdor ipozna Japonsko samo iz filmov,
knjig in fotograñj, si je ustvaril vizijo
dežele tihe lepote, češnjevih cvetov, idi-
ličnih vrtičkov in svojevrstnih čistih
hišic iz lesa, ki imajo privihane strehe
in so polne svetlobe. Po sobah neslišno
drsijo v živopisne nošnje oblečene Ja-'
1Х)пке in vam čepe servirajo čaj. No ta
idila, če naj verjamemo poročilom, se
je Japoncem izneverila. Oe ne Japon-
cem na splošno, pa vsaj prebivalcem
glavnega mesta Tokija. Baje je Tokio
postal najbolj hrupno mesto na svetu.
Krivdo za to neljubo prvenstvo si delita
preteklost in sedanjost. Preteklost zato,
ker je v Tokiju še vedno največ lesenih
hiš izredno lahke gradnje, ki težje izo-
lirajo hrup, sedanjost pa zato, ker je
po vojni promet na toki j sikih ulicah ta-
ko močno narastel.
Celjani sicer še ne poznamo hrupa
reakcijskih letal. Toda če naj povzame-
mo izjave časopisov, so v mestih, ki jih
nadletajo taka letala, bile že pravcate
demonstracije in da se je število živč-
nih bolezni v njih zelo povišalo. Lon-
dončani pravijo, da je ta hrup, ki znaša
112 fonov, neznosen za človeško uho.
No, in v Tokiju znaša cestni hrup samo
13 fonov manj.
V modemi priredbi opere »Madame
Butterfly « bi lahko nastopili gluhonemi,
ker bi spričo tolikšnega hrupa prometa
s cest ne mogli slišati niti Carusovega
tenorja.
Objavljamo sliko jaiponskega vrta, ki
je za Tokijce postal tudi že vizija pre-
teklosti. Tih vrt, poln lepotičnega drev-
jaa, bele negovane stezice in ločni mo-
stički čez bistre vodice. Kaj hočemo,
romantika se povsod poslavlja. Toda za
hrup v Tokiju je baje kriv tudi predpis,
ki dovoljuje trobentanje vseh mogočih
siren in klaksonov.
paviljonom podobne hiše, to je nek-
izvedeli, pravcati peklenski hrup.
„Omelo" pričeska
Ameriški kreatorji damskih pričesk
priporočajo frizure v takem stilu, ki naj
bodo kot nalašč za nošenje oblek v sti-
lu vreče. Naš komentar k tem stilu je
nov naziv — Pričeska »omelo«.
[bodice*bodice * bodice
TOVARIŠ UPRAVNIK
S prijateljem sva v lep lokal stopila,
ki v njem bila je restavracija,
in kar takoj lahko sva ugotovila,
da čaka naju tu senzacija.
Oh vstopu naju že je presenetil
prijaznega upravnika pozdrav,
ki vso pozornost nama je posvetil,
da bi pri njem se počutila prav.
Kako da se ne skrivate pred gosti?
sva začudila se mu kar na glas.
Kaj drugega vam dela ni še dosti,
ko še za goste najdete svoj čas*f
Poznam upravnika, ki podivjal je
in z mopedom samo drvi okrog,
a drugi spet z računi se obdal je,
da iz njih ne vidiš glave mu ne nog.
Opoldne vsako in pa oh večerih
je gostov polna restavracija.
Z upravnikom na čelu v vseh ozirih
to lepa, vzgledna je senzacija.
*       SE VEDNO. . .
Se vedno Varteks rebra kaže.
Kdaj le si rane spet zamaže,
ki letos več jih je kot lani
na eni in na drugi strani?
Napis Merkur še kar hahá se,
čeprav tam kot nekdanje čase
pod bleskom hitlerjevske slave
ne točijo nobene kave.
Na trgu Slandrovem stoji še
na zidu ura in molči še.
Kazalcev nima več, sirota,
da merila hi naša.pota.
Se vedno kdo poskuša cene
navzgor priviti v lastni bene,
a že pograbi ga kontrola —
za »ptiče« to ho dobra šola.
Se vedno ... A še vedno tudi
se Celje neprestano trudi,
da še svetlejše, še bolj čedno
vse naše bo ljubezni vredno ...
IZ KAVARNIŠKE SKICIRKE
Vedno eni in isti
in z njimi dolgčas,
revije in dnevni listi
in zbit, izmučen obraz.
Dan presedijo,
noč tu preždijo
in komaj živijo.
Ob kavi drhtijo.
Ušli so jim vsi vlaki,
oni pa, veseljaki,
od polnoči do polnoči
čakajo, kdaj se znoči,
zares znoči,
in jih sprevodnik zbudi:
»Vi ste za spalno reduto,
odhod čez eno minuto!«
K. L.
RAZPIS
Na podlagi 44. člena uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih
in trgovinah (Uradni list FLRJ, štev. 37/55) se trgovine potrošniškega
blaga v PONIKVI, GALICIJI, CRNOVI in VINSKI GORI kot trgovine
s pavšalnim obračunom oddajo v upravljanje delavcem.
Interesenti naj kolkovane prošnje z življenjepisom, dokazili stro-
kovne izobrazbe in dokazili o neoporečnosti i)ošljejo Občinskemu ljud-
skemu odboru Žalec.
Zadnji rok za vlaganje prošenj je 10. junij 1958.
Komisija za razpis štipendij v KOMUNALNI BANKI CELJE
razpisuje
. 5 ŠTIPENDIJ ZA EKONOMSKO SREDNJO SOLO
Štipendije so razpisane za delovna mesta na sedežu v Celju ali
podružnicah v Žalcu, Laškem, Mozirju, Šmarju pri Jelšah, Slovenskih
Konjicah, Rogaški Slatini in Šoštanju. •
Prosilci naj vlože prošnje do 15. junija na Komunalno banko Celj«.
Prošnji je treba priložiti zadnje šolsko pričevalo, potrdilo o premoženj-
skem stanju in potrdilo o prejemanju in višini otroškega dodatka.