LJUBLJANA-HEROJ!
9. muja lctos bodo vsi narodi Jugoslavije praznovali 30. obletnico osvoboditvc domovine. Jubilejno obletnico v Hviopi končane naj-strašncjše vojne v zgodovini človeštva bodo praznovali vsi svobodo-Ijubni Ijudjc Evrope. To je veličastna oblctnica za vsc tiste, ki so se bojevali in premagali pošastni fašisTični vojni stroj iz jekla in smod-nika, brez stca in brez trohice ljudskega dostojanstva ter humanizma. To je veličastna oblctnica za vse tiste, ki so leta in leta trpeli, tlačeni in zaničevani ter fizično in duševno mučcni z raznimi fašističnimi metodami uničcvanja vscga, kar ni bilo arijskega porekla. Veličastna naj bo ta obletnica tudi za oclotno potomstvo te izmučene generacije našega ljudstva, kajti ne smemo pozabiti žrtev, ki smo jih dali, da bi lahko svobodno živele poznejše generacije.
Slovenija je bila edina dežela v Evropi, ki se je morala - seveda ramo nh rami z borci vseh narodov Jugoslavije - še sedem dolgih dni bojevati, da bi izgnala zadnjega sovražnega vojaka s svoje, s krvjo prepojene zcmlje m dokončno osvobodila Ijudstvo, do skiajnih meja lzmučeno od fašističnega terorja in divjanja. Ljubljana je ta srečni dan svobode doživela 9. maja leta 1945. Tcga dne so se z vseh strani vsule kolonc Titove aimade, vkorakale v Ljubljano in se zdiužile z borci Osvobodilne fronte, ki so se v njej na svoj način junaško boje-vali več kot štiri leta. Bojevali so se znotraj Ljubljane, v nediih sovražncga vojncga stroja, katercmu so pomagali njihovi hlapci, izda-jalci svojega naroda. Ljubljana bo torej letos 9. maja likrati prazno-vala 30. obletnico svojc osvoboditve in konec vojne v Evropi.
Ni mesta v Evropi, ki bi imelo več razlogov za praznovanje tega dne. Naj se spomnimo, kako so tipeli in kako so se bojevali Ljub-
Ijaiičani polna štiri leta. Ljuhljana je imcla ob dnevu okupacije aprila 1941. leta približno 80.000 prebivalcev, na dan osvoboditve pa le še nekaj čez 45.000, pretežno staicjših, žcnsk in otrok. Kam je izginilo čez 30.000 Ljubljančanov? Veliko število se jih je bojevalo v vrstah narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije in Jugostavije. Mnogi so dali svoja življenja v tem boju za svobodo, za boljše življenje. Veliko število jih je bilo na silo odpeljanih v koncen-tracijska taborjšča fašistične Italije in Nemčije. Mnogi so v teli tabo-riščih umrli od mučenja, lakote in bolezni, še več pa jih jo bilo usmrčcnih in sežganih v taboriščih snvrti. Nemalo Ljubljančanov je dalo svoja živijenja kot talci ali pa so izkrvaveli na ulimh Ljubljane. Spomnimo sc Ljubljane. obdane z žico. Okrog vse Ljubljane je so-vražnik napel bodečo žico in zgradil bunkerje ter jo tako skušal ločiti od njenega partizanskega zaledja. Iz vse Ljubljane je napravil ogiomno koncentractjsko taborišče, kakršnega ni bilo v Evropi, pa menda tudi na svetu ne! Polnih 37 mescccv je to koncentracijsko taboriščc obstajalo in kljubovalo sovrainiku. Morala Ljubljančanov ni nikdar padla, nasprotno, vso bolj so se ljudje organizirali in bojevali proti sovražniku. Nikdar ni sovražnik postal gospodar situacije v Ljubljani. Večina prebivakev je poslušala, kar je rekla Osvobodilna 1'ronta. Število ilegalnih borccv je naraščalo iz dneva vdan,akcije so se množile. Samo do 30. scptembra 1943. leta so ilegalci po železnici izvozili čez 50 vagonov raznega materiala - od orožja in municije do odej in zdiavil, v partizansko zaledjc. Ogromno pa je šlo iz Ljubljane najrazličnejšcga materiala na druge načine. Mcd drugim je okol: 1000 zapornikov zbralo in poslalo vagon materiaJa partizanom! Kje na svetu se je dogajalo kaj takega!? Od sodišča Osvobodilne fronte obsojoni izdajalcj so bili kaznovani sredi Ljubljane. Tiskaine Ol' so nenehno obiatovale, Ijudje so bili vedno obveščcni o vseh po-membnejših dogodkih. Tudi radijska postaja OF je kljubovala sovraž-niku in izvrševala svoje poslanstvo.
Na stotine raznih drugih akcij bi lahko še našteli, akcij, ki so skupaj z omenjenimi priborile Ljubljani kot prvemu mestu v Jugo-slaviji naslov mesta - heroja. To mesto je s svojo bližnjo okolico dalo tudi več kot 40 narodnih herojev in veliko število prvoborcev.
Trideset let bo minilo 9. maja, odkar so borci NOV poteptali žico okoli Ljubljane. Danes te žice ni več, pač pa 102 spominska kamna in 6 spomenikov ob vpadnicah v Ljubljano zaznamuje traso, kjer so nekdaj bili kilometri žice in sovražnikovi bunkerji okoli tega edin-stvenega koncentracijskega taborišča na svetu. Vsi današnji prebivalci Ljubljane smo čuvarji tch spomenikov, večje število delovnih orga-nizacij pa so tudi uradno njihovi pokrovitelji. Spominjajo naj nasjia najslavnejše dni naše zgodovine, katerih ne smemo nikdar pozabiti. Da bi trajno zaznamovali ta naš spomenik, bomo ob nekdanji trasi žice zgiadili alejo tovarištva in spominov, ki bo današnjim in poznej-9in generacijam priča teh težkih, a slavnih dni.
STANISLAV BABNIK