51. številka. V Trstu, v soboto 27. junija 1891. Tečaj XVI. „EDINOST" '■haje dvakrat na teden, vsako ir#de loboto oh 1. uri popoludne „Edinost" stane: im vse leto gl. (t.— ; isren Avst. ».— gl. z*, polu leta , 3.—: . « . «a četrt leta „ 1.50; , , * » Posamične itevilke ae dobivajo v pro-dajalnicah tobaka t Trite po * nov.. ▼ Oorlei in * Ajdovščini po • nor. naroćb« brss priložiti« naročnin« ■• uprsvniitvo na ozira. EDINOST Oglasi in oznanila ae račune po 8 aov vriuica t petitu ; za naslova z debelimi Arkami ae plačuje proator, kolikor bi ga obaeglo navadnih vratio, "oilana, javne jahvals, osmrtnles itd. •e rakune po pogodbi. Vai a. iai ae poftiljajo uredniAtvu v uliei Carintiu At. 25. Vaako pismo mora biti fritnkovan ker nefrankorana ae ne apre-jemajo. ''okopiai ae ne vraoajo. Naročnino, rek. marije in inaerute preloma upravniitvo • ulici Carintia 28. Odprte reklamacije o proste poStnine Glasilo slovenskega političnega druživa za Primorsko. t i • V .dinoit j* ni £ Vabilo na naročbo. Ob koncu druzega četrtletja va-bimo svoje naročnike, da pravočasno ponovi svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov* Časi «o resni in morda se nam bliža doba, ko bode narod slovenski krvavo potreboval neodvisnih glasil, zahte-vajočih prava naša ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnošajih brezobzirno zagovarjati narodni naš interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej Btrinja z našimi načeli, stopi hitro v naš krog- Cena listu je: za vse leto . gld. 6.— za polu leta w 3.— za četrt leta „ 1.60 Uredništvo in upravniltvo. Rojaki! častiti in slaviti spomin svojih duševnih velikanov je vsacega kulturnega naroda dolžnost. No to slavljenje se nikakor ne sme omejevati na formalne svečanosti, pristopne samo nekaterim narodnim krogom, doći tu večina naroda o tem nič no v6 ter slavljenoe komaj po imenu pozua, ne veiloč za kake ideje so se ti slavljeni možje borili ter kako duševno dedščino so zapustili svojim po tomcem. Narodnega razumništva dolžnost je torej, da idejo, katere so vodile teh izrednih duhov delovanje narodu 'svojemu razlože, da je bode razumel slednji seljak, da bode vsakdo vedel, kaj so nameravali ti veleumniki in kolike vrednosti in važnosti so bili njih napori in njih prizadevanja za narod iu njega razvoj. Potem bode slava splošna, delo pa, katero so ti veleumniki začeli, katerega pa neao Ae mogli završiti, PODLISTEK. Adrijana. Rokukć-idila; češki spisal K. Švanda, poslovenil Ivo T r o 5 t. III. (Dalje.) Torej gospa markiza je umrla . . . Kes moralo je tako biti, a bilo je tako nagloma. In ona ni mogla biti niti zraven ! ... In Viktor P On je poseben človek. Adrijana ga pomni, kako sta se skupaj igrala na ume-nem pesku v parku, kako sta se lovila uiej zelenimi drevesci z zavezanimi očmi, kako sta se čestokrat vračala domov, ona z razbitim noskom in on s hlačami na kolenu raztrganimi, jokajoč, a vedno tih, da ne bi slišala mamica. Viktor je bil preoej lahkomiseln, ra»-pre se dve leti po svojega očeta smrti s gospo markizo in odide; žel je v šolo v glavno mesto ter se tam jako premenil; jel je študirati spise tedanjih eociklope-distov, stnojal se vsemu, kar je bilo doma svetega, prišedši domov za nekoliko dni o počitnicah, in pred žtirimi leti vrnivži ae pomagal bode potem ves narod končati. S tem še le bode skazana tem duševnim velikanom prava in zaslužena čast. Mej največje svoje duševne velikane šteje ves slovanski narod sveta brata Cirila in Metoda. V vu>h zouiljah, kjer koli se glasi slovanska beseda, Častita se njuni imeni. In to po vsej pravici, saj sta ona dva prinesla pradedom našim Kristovo vero, vero bratstva, ljubezni, na podlagi katere samo se more razviti prava kultura, vse človeštvo osrečujoča. V tem velikanskem podjetji bil je svetima blagovestnikoma Vzveličarjev nauk in v?gled edino vodilo ; ona dva nista iskala svojih koristi, nista si hotela pridobiti niti posvetnega blaga niti posvetne moči, delovala sta le za srečo in blagor naroda, kateremu sta posvetila svoje sile. Sveta brara nista hotela našim pradedom ničesa vzeti temveč podati jim samo ono veliko blaženstvo, katero je prinesel Božji sin vsem narodom na svet. In kako sta hotela to doseči P S tem, da sta je učila spoznavati pravega Boga ter ga moliti in slaviti v istom jeziku, ki jim jo bil od Boga dan, to je v njih maternem slovanskem jeziku! Dala sta jim torej Vtie, kar je potrebno za razvoj prave kulture : dala Bta jim krščansko vero ter povzdignila njih jezik v število kulturnih jezikov, poslužujoč s« staroslovenščine v vseh cerkvenih obredih. Po vsej pravici slave torej slovanski narodi sv. Cirila in Metoda kot svoja narodna svetnika in največja dobrotnika. Ideje, katere sta svota brata pred tisoč leti širila mej našimi pra-dedi, so tudi nam, poznim njih potomcem isto tako svete kakor njim ; mi Slovenoi pa se moramo še danes, po tolikih stoletjih z vsemi svojimi silami boriti, da si uhranimo duševno dedičino po naših blagovest-nikih: svojo cerkev in narodni jezik! Vstvarili smo si v ta namen družbo sv. Cirila in Metoda. Delovanje te družbe je znano pač vsakemu rodoljubu, ter menimo, da smemo reči, da je to nadaljevanje kulturnega dola svetih bratov, in da zaslužuje podporo colega naroda. Sedaj, ko se bliža god zavetnikov našo družbe, obračamo se do vsega naroda slo-vonskega, pozivajoč ga, naj slavi ta dan z nami. V vidni znak te slave pa, žrtvuje naj vsakdo mal denaren dar v korist nnse družbe, katerega naj imenuje Cirilo-Me-todljski dar. To bo najprimernejša in najizdatnejša slava našima blagovestni-koma, katero jima moramo vsako leto akasati. Vrli naši bratje Čehi bodo naj nam tudi v tem vzgled, kajti tudi oni slavo god deželnega patroni sv. Vaclava s tem, da v ta namen v*ak rodoljub, vsaka narodna občina, vsaka posojilnica, banka itd. žrtvuje kaj za njih šolsko matico. Teh sv. Vaclavskih darov naberejo Čehi vsako leto na sto tisoč. Mi ne moremo toliko doseči, malo nas je, ali tiko se poprimemo te ideje ter vpeljemo to lepo navado v življenje, zbrali bodemo po vsem Slovenskem vender precejšnjo svoto v korist naše družbe sv. Cirila in Metoda. Priporočamo torej to vsem rodoljubom, društvom, denarnim zavodom in bogatejšim občinam v uvaženje ter se nadejamo, da nam ne odrečejo svoje pod pore. Nabrani darovi pošiljajo naj se bližnjim podružnicam ali glavnemu vodstvu v Ljubljano, katero je potem pod naslovom Cirilo-Metodijaki dar priobči v listih. — Načolnlitvi ženske in možke podružnice dražbe sv. Cirila in Metoda V Trstu, dne 27. junija 1891. (Slovenuke liste prosimo, da blagovolijo ponatisniti ta poziv.) domov ni pozdravil niti novega gospoda župnika. To je bil tedaj velik pregrešek, gospodič je pospravil svoje reči in on odiel še tisti dan, kakor je prišel in od tedaj se ni vrnil. Pisal je malo in še manj je bilo slišati o njem. Le z Andrijano dopisovala sta si dolgo; pisala sta ai z otroško priprostostjo in pravopisnimi hibami, z množino čutov in zmešanim besednim redom, pisala sta Bi o svojih učiteljih, o času. Še nekaj — ni davno — pisal je Viktor čudno pismo; nikakega smisla ni iinelo. Pisal je tudi o nekih čudnih rečeh; govoril je o velikih oanjah, jel govoriti o bodočnosti povsem drugače nego navadno; govoril mnogo več o Adrijani nego o sobi, a na koncu je pisal o nekem čutu, o kojem ne ve ni ti sam, kako se nazivlje, zdi ■e mu pa tako sladak, tako nežen! Tedaj je hodila Adrijana celi dan s povešeno glavo in premišljevala, kaj bi to bilo . . . Prišlo je novo pismo, obsezajoče nauk, koji se je Viktor pozneje domislil; ako hoče Adrijana poznati oni čut, posluša naj slavčji spev, hodi naj v mesečini po samotnem parku, približa naj se v nočni tihoti čisti, z mesečino ožareni hladni vodi ter naj misli nanj v daljavi — en je baje Interpelacija poslanca Iv. Nabergoja in drugov na finančnega ministra v 28. soji državnega zbora dne 23. junija t. I. Vsled odprave proste luke Tržaške in •vsled uvedbe novo užitninske linije je čisto naravno, da bode s 1. julijem t. I. odprta šele po takih okoliščinah spoznal oni čut... Slušala ga je; hodila je po noči se gledat v vodnjak, poslušala slavčka in ae šetala po parku — a občutila ni ničeaar kakor silon kašelj. Razjezi se na Viktorja. Ni mu več pisala; korespondenca se je razdrla. A poslednje dni čutila je vender nekaj stičnega. Srčico so ji je vznemirilo, oči so ji zastajale, mnoge misli so ji rojile po glavi. Sedaj se spomni Viktorjevih besed; zastale so ji očesca in iz megle uspela se je pred njo vitka postava s svilenimi. zlatimi ostrogami, z belo vlasuljo in velelepimi brčicami, v roci držeča šopek rož, prav takšen, kakor ga ima doma od njega. Ustrašila se je sama one misli. In uprav sedaj, ko bi začela biti srečna, dolete! jo je tak poraz, uprav sedaj nima komu zaupati velike skrivnosti, katero je danes občutila. Popolnoma ae je atemnelo; črni mrak ulegel se je na vse atrani, silni veter goni pred seboj oblake prahu, majaje močna drevesca v parku. Hedaj se izbudi ii svoje zamišljenosti; burja jo je prehvapila v naj-odaljenejšem kotu parka. Z neba padajo debele kaplje, šumljanje v oprašenih kro- cela množica novih uradov v Trstu in okolici. V ta namen bila so že objavljena potrebna poučenja, iz katerih ima prebivalstvo pouzeti, kako se ima vesti ob od-»tranjenji proste luke ter proti tem uradom. Čudno je, da so bila vsa ta poučenja in sicer v mestu in v okolici objavljena samo v nemškem in italijanskem jeziku, kljubu temu, da je v mestu mnogo slovanskega življa, in da je okolica p o-polnoma slovenska. Vsled tega dogodka se bojimo, da bode visoka vlada novo vstvarjene urade tako poučila, da imajo uradovati samo v nemščini in italijanščini, čeprav bodo imeli posla večidel samo s prebivalci slov. okolice. Tako postopanje — in sicer navedeno glede objavljenega poučenja, kakor tudi to, česar se nam je bati glede občevalnega jezika na novovstvarjenih uradih s prebivalstvom — ne odgovarja spoštovanju, katero je vlada dolžna osnovnim državnim zakonom in državljanom vseh narodnostij. Tako postopanje žali domače slovan« sko prebivalstvo, moti in ovira promet.ter dela slovanskemu prebivalstvu nepotrebne težave, ki ne rodijo državi druzega nego nejevoljo in nezadovoljnost prebivalstva. Vlada ima dolžnost spoštovati v vsaki deželi deželne jezike ter je gojiti v svojih uradih; to ima storiti tudi v Trstu in nje« govi okolici. Zaradi tega stavijo podpisani na eksoe-lenco g. finančnega ministra nastopno interpelacijo : „1. Kako misli ekscelenca opravičiti okolnost, da so bila objavljena do« tična poučenja glede odprave proste luke Tržaške ter uvedbe nove užitninske linije samo v nemškem in italijanskem jeziku, ter da se je pH tem dež. jezik slovenski prezrl P 2. Hoče H ekscelenca one urade, ki bodo vsled odprave proste luke ter uvedbe nov« užitninske linije na novo vstvarjeni, tako poučiti, da imajo postaviti vse napise tudi v slovenskem jeziku nah brezovih debel in modri blesk razsvetljuje drevored. Ni ji ostajalo drugo nego zbežati; v grad je bilo primeroma daleč, bliže pa do jame na koncu drevoreda. Z jedno roko privzdignivši obleko, z drugo pridržeč veliki slamnik na glavi, spuati se do jame. Ni še bila prav v pod-molu, ko se usuje ploha; zadnji čaa je bil, da se skrije. Zunaj je nehal veter in začel naliv, bliskalo se je, a brez groma. „Blesketanje," rekel je gospod oskrbnik v grajski sobi. Pozabil je na Adrijano in ni vedel, da na koncu par^a sedi v jami tresoč se mraza, z razpuščenimi lasmi, prekriievaje se po vsakem blisku. Vihar preneha. Oblaki na nebu so zginili in okolica, obsijana z bledo mesečino, dihala je opojno vonjavo. Tu in tam padla je kaka deževna kaplja z drevesa na oživelo zemljo in iz odaljenega gozdiča odmeval je slavčji spev. Bila je čarobna noč. Pri vratih ograje ustavil se je Viktor na konju. Preveč nevstrpljiv ni mogel učakati prihodnjega dne, ko se jo imel vrniti v grad ; nepremagljiva sila tirala ga je, da bi prišel še zvečer k bolnioi. Ni in da morajo ustmeno in pismeno občevati s slovanskimi strankami, kufere bodo ob dolgi užitninski liniji v večini, ▼ deželi navadnem slovanskem jeziku ? Dunaj dne 23. junija 1891. Nabergoj, Spinčič, dr. Gregorec, Zeh^t-mayr, Kohler, Rammer, Doblhanoer, Rogl, dr. Gregorčič, S"renyi. Pabstmann, Gassrr, Hagenhofer, Faban, Svlva-Tarouca. dr. Belcredi, "VVratislav, Czernin, Palffy, Kleist Povše, Joh. 8chwarzenberg, dr. Schorn. Plafs, Kari Schwarzenberg, Wiedersperg". Interpelacija poslanca S p i n č i 6 a in tovarišev do visoke c. kr. vlade. (V 25. seji državnega zbora.) V letu 1883 predložila a ta gospoda M. Laginja in A. Križanac v imenu takratnih hrvatskih in slovenskih poslancev deželnega zbora isterskega visoki vladi neko spomenico, v kojej sta popisala postopanje v Poreču, običajno proti imenovanim poslancem tuko v deželnem zboru, kakor zunaj zbora, in sta prosila, da se nepristojnosti primernim potem odpravijo. Sodeč po vedenju občinstva v letu 1884 — tako v deželnem zboru, kakor zunaj zbora — pomogla je spomenica vsaj toliko , da so mogli slovenski i hrvatski poslanci izvzemši par posamičnih slučajev v deželnem zboru mirno obravnavati o predmetih in se kretati po mestu, ne da bi jih kdo nadlegoval. Toda že v nasledn jem letu 1885 obrnilo se je ua slabše; potem pa se je vekšalo zlo od leta do leta in traja še dan danes. Kader govore hrvatsko-siovenski poslanci v hrvatskem ali slovenskem jeziku, zgodi se navadno ne le to, da se snidejo italijanski poslanci in glasno pogovarjajo, ampak tudi občinstvo na galeriji ropota na vse mogoče načine, da niti oni ne ču-jejo govornika, ki blizu stoje. Zunaj zbora, po ulicah Poreških sramote hrvatsko-slo-venske poslance z različnimi besedami, vpije se pred njimi in za njimi, žvižga, pljuje, in jih morajo vsakokrat žandarmi spremljati, ko gredo iz zbornice do svojega stanovanja. Podpisani poslanec S p i n č i 2 doživel je že čestokrat taka zasramovanja. Ko je dosel v Poreč kot član deželnega odbora, se mu leto dni j ni nič dogodilo; tem hujše Be mu je pa godilo od dne 23. februvarja 1891 in osobito od dne 4. marca 1891 naprej, kojega dne «o so namreč vršile voiitve volilnih mo2, odnosno se je v Poreču vršila volitev poslanca. Njega, ki je član najvišje avtonomne oblasti v deželi, ki je kot tak primoran bivati v Poreču, in ki jo od dne 4. marca dtžavni poslanec, zasramovaii so na vse mogoče vedel, da je ozdravila; ker ga je nevihta zadržala v vasi, prikljusal je še le zdaj do parkove ograje. „Tukaj uo dokličem nikogar11, reče naslonjaje se na rešetko. Grad je spal; nobeno okno ni bilo razsvetjeno, nikdo ni čakal njegovega prihoda. Kaj učiniti P Potem skoči s konja, priveze ga k rešetki in bodi ob zidu. »Če so tui no posreči skočiti na drugo stran, ne bode kazalo druzega ko vrniti se v vas", govoril je hrabreč samega sebe. A zid jo bil primeroma visok. Zeleni bršljan razpletal se jo po njem v fan-tastiških formah in markiz je bil že daleč od mesta Bvojega prihoda. Minilo je deset minut, prej ko se mu je posrečilo najti v zidu šupljino, da je vtaknil vanjo nogo in zlezel na zid. Bil je že na samem koncu parka. Tu ni kazalo več razmišljati, priporoči se nebeškemu varstvu in skoči v park. Padel je med mokri praprot in opazil, da si je nekoliko rokave raztrgal na suknji. Pobero klobuk s tal tfr krone po najkrajši poti v grad. (Dalje prih.) načine dan na dan skozi celi mesec, dokler ni zapustil mesta: če se je le pokazal na ulici, ko je hodil do svojega urada, ko se je vračal iz urada v svoje stanovanje, ko je šel na prepotrebni sprehod ali se vračal od sprehoda. Dasi se mu je žago« tovilo, da se je vse potrebno ukrenilo, da se mu nič ne zgodi, žvižgali so vendar in vsklikali za njim razne besede odrašenci in otroci. Vzrši ga , tekli so otroci hitro skupaj ter začeli plesati in prepevati neko sramotilno pesem, naperjeno proti Hrvatom in nalašč zloženo po volitvi dne 4. marca t. 1. Niti 23. februarja, niti 4. marca ni zapustil svojega stanovanja; to pa ne iz bojazljivosti, ampak le zato, da ne bi se mu očitalo, da je sam kriv , ako se mu kaj pripeti, in pa zato, ker se mu je reklo na kompetentni strani, da previdnost zahteva, da ostane doma. In dozdevalo se je , da niti doma v hiši ni varno, kajti postavili so pred hišo 3 žandarme, koji so ga stražili do blizu jutra. Kakor se mu je pozneje povedalo na kompetentni strani, preprečili so le ti poslednji s pripomočjo najuplivnejšega moža italijanske stranke, da ni po proglašenju tamošnje volitve Vergottinijeve pred hišo zbrana kričeča množica uprizorila demonstracije, kakoršna je bila popred dogovorjena, in morda še kaj hujšega. A ne le hrvatsko-siovenski poslanci so izpostavljeni takim nasprotnoatim, ampak Hrvatje in Slovenci v obče, kakor tudi njih duhovščina. Postopanje s hrvatsko-slovenskimi volilci leta 1885 u Poreču in Vodnjanu vpisano je bilo v dotičnih protestih, predloženih visoki zbornici. Protesti ti sicer niso prišli v obravnavo pred visoko zbornico, govori ne pa, da se je v letu 1891, torej po preteklih šestih letih in po raz-puščenju državnega zbora, vršila o tem preiskava in se morda še vrši. V letu 1891 godilo se je hrvatskim volilcem in volilnim možem nekoliko bolje, ker so prišli na volišče v močnem spremstvu svojih soobčanov, in kei je dne 4. marca pred voliščem ob periferiji mesta stalo 30 žandarmov pod poveljem jednega nadpo* ročnika in političnega komisarja. Toda volilni možje niso Brneli v mesto t da bi se okrepčali; le posamični mogli so v mesto , ako so se obrnili do žandarmov, da jih spremljajo. Kako potrebno da je bilo vse to, priča nam istina, da so Po-rečani vzlic vsem tem naredbam na stopnicah h6tela valla citt& di Trieste* napali dva moža, Matevža Dekoviča in Štefana Zoričiča, ju tolkli po glavah in vrgli potem skozi vrata. Po proglašenju volitve metali so kamenje na vrata meščana hrvatskega mišljenja, imenom Ritoča, in nadaljnji izgredi so se le s tem preprečili, da so postavili tri žandarme pred njega hišo. Prod volitvijo, posebno pa po volitvi bilo je jako nevarno za posamične hrvatske može podati se v mesto. Dne 8. marca ušel je Anton Kalac iz Vrvarij le z veliko silo napadom Porečanov, in to no po navadni cesti, ampak na okolico. Nekega dne v tednu od 8. do 15. marca opozoril je Antona Pavletiča iz Vrvarij nek mirnejši Porečan, da je kacih 40 Porečanov v to določenih, da napadajo Hrvate, in ga je svaril, da hitro odide iz Poreča. Istega dne pričakovala jo hrvatske mladeniče, došle k vojaškemu naboru, pred hišo c. kr. oblasti cela gruča z dolgimi in debelimi palcami oborožena ; sledila jim je po vsem mestu, jela pred mestom opeko nanje metati ter je pri tem dva mladeniča na glavi ranila, drugi so se rešili s tem. da so bežali. V kratkem času napali so in tepli v PoreČu štiri može : Simona Stifu-niča iz Sinožio, Štefana Radoloviča iz Morsalice, Tomaža „Sekrnnun" iz Vrvnri, Gregorja Rubaka iz občino Buzetske. Dan vojaškega nabora v Poreču vskliknil je Simon Bratovič iz Bademe : Živio naš cesar Fran Josip ! Porečani pa so mu odgovorili: Ti daremo ben noi altri cesnrii ! (Ti damo že mi cesarja!) ter so ga hoteli napasti, a on je ubežal. Znano pa ni, je li politična oblast sploh kaj in kako ukrenila proti izgrednikom v Poreču. Voditelj tej oblasti se je neki izrazil, da hoče imeti red v svojem okraju. Ali kako? (Konec prih.) Politični pregled. Notranja dežele. Generalna proračunska debata je po šestdnevnem razpravljanji končana ter je zbornica prešla na podrobno razpravo. V generalni debati bil je najimenitnejši in najlepši govor mladočeškega poslauca dr. H e r o 1 d a, Heroldov govor je pravi program te stranke ter mora biti simpatičen vsakemu pošteno mislečemu Slovanu, kajti on pevdarja vzajemnost vseh slovanskih narodov v Avstriji. Češka delegacija v državnem zboru ne bode delala vladi fakcijozne opozicije, to je ne bode ji nasprotovala načelno, samo zato da oponira, zagovarjala bode ter se nevstrašeno potegovale za prava češkega naroda ter podpirala vse pravičene težnje drugih slovanskih narodov, pripravljena je pa tudi sodelovati z vlado v vseh gospodarskih vprašanjih, ako bodo narodom in državi v korist. Iskala ne bode zvez in tudi ne bode drugim strankam za njih podporo kaj ob-Ijubovala, kajti to so mej omikanimi narodi ne spodobi. Tudi ne bode prosjačila pri vladi, da zadosti kulturnim potrebam češkega naroda, to zahteva državna korist ter je vsake vlade dolžnost. Vse sofizme in brezobzirne napade nemSkih liberalcev posebno pa grofa Wurmbranda odurno in ostudno ovajanje Slovanov vladi in višjim krogom nasproti je dr. Herold s fakti pobil in ovrgel. Nemški liati so pisali, da bode P 1 e n e r mnogo novega povedal. Iz govora vodje liberalne stranke nesmo pa nič izvedeli, kar bi ne bili že prej znali. Očitanje, da so se liberalci premenili. Plener zavrača, češ ne mi, nego vlada se je pre-menila in sicer ne na enkrat nego polagoma. Že 1889. se je grof Taaffe obrnil na levo, ko je na Plenerjevo interpelacijo glede sklepa češkega deželnega zbora odgovoril, da vlada nikakor ne misli ustavo premeniti ter da ne bode mogla nikakor ustreči želji češkega deželnega zbora, da bi se dal cesar kronati češkim kraljem. Poznej spravila je vlada glasovite punkta-cije na dnevni red ter si zelo prizadevala izvesti spravo mej obema narodoma na Češkem. Na to je izdal pravosodni mini* ster znano jezikovno naredbo, vsled katere so bili vstvarjeni takozvani ,zaprti nemški okraji11, v katerih so nastavljeni sodniki znajoči samo nemški. To bo je zgodilo tudi samo Nemcem na korist. Na to je moral odstopiti minister Dunajewski, ki je bil največji nasprotnik levičarjev, na to je sledila izjava Taaffejeva o potrebi jednega in edino nemškega kot notranjega uradnega jezika. Kaj bi torej mi levičarji, take vlade, ki nam vse spolni, kar koli si želimo, no podpirali P (Bilo bi1 res čudno.) Pri vsem tem bil je pa ta državnik tako malo diplomatičen, da je nazval to stranko, ki, kakor iz navedenega sledi, teži samo za lastnimi'koristmi „državno stranko44. Isto tako je počastil s tem imenom gospode plemiče iz Galicije, In zakaj so ti poljski poslanci „državna stranka", zato, ker so isto tako kakor levičarji nasprotniki Rusije in veliki prijatelji in zagovorniki trojne zveze, kar bo pa notranje politike tiče, branitelji duva-lizma. Zveza mej Poljaki in levičarji je gotova, akoprem ni{? obe stranki na vse pretege silita dokazati, da bodeti terali politiko proste roke. Hohenwartov klub visi tako rokoč mej nebom in zemljo, ter ne ve, kam bi so obrnil, v nemško-poljski veČini mu pa bržkone ne bode mesta, kajti ta gospoda ne potrebuje njegovih glasov. V podrobni debati govoril je poslanec V a š a t y proti trozvezi in sedanji vnanji politiki avstrijski ter zagovarjal zvezo Avstrije z Rusijo. L u e g e r je pobijal notranjo politiko, ter ostro napadal duali-zem in madjarsko vlado, katera se meša že v vse notranje zadeve avBtrijske državne polovice. Poljak B i 1 i n s k i zagovarjal je sedanjo vladno politiko ter, Bog ga vedi po kom neki pooblaščen, zatrjal grofu TaafFeju, da so vsi avstrijski Slovani zadovoljni z njegovo vlado in presrečni, odkar vlada sedanji sistem. Vnanje države. V Italji so radikalci izdali proglas, v katerem poživljajo vbo pristaše svoje stranke , vsa društva in korporaoije njih barve, naj na shodih odločno prote* stujejo proti nakani sedanje vlade obno* viti 1892. trojno zvezo. Od te, pravijo radikalci, netna italijanski narod druzega nego neznosna bremena, katere mu nalaga vzdrževanje vojske. To so neplodni troški. Trojna zveza vodi Italijo v materijalno pogubo in negotovo bodočnost ter je narodu do [skrajnosti škodljiva. Vlada si bode proti tej agitaciji pomagala s tem, da kar na kratko prepove vse te shode. Ako prav ne pride do te manifestacije, je to že do* volj dokaza, da ta zveza ni posebno priljubljena i taljanskemu narodu ter da ne stoji na tako trdni podlagi, kakor bi kdo mislil. Nemška vlada kani izvesti neke-važne premene v diplomatičnem koru. General Waldersee pojde baje v Pariš, kot zastopnik nemške države, isto tako pride drug poslanik v Petrograd. DOPISI. Iz Škrbine, dne 25. junija. [Izv. dop.j Preteklo nedeljo bi bili imeli tu lepo cerkveno Blavnost, vsakoletni cerkveni shod. ZaČul pa se je glas, da bodo godci. Na javnem mestu se je dalo na izbiro : ples naj se opusti, ali pa odpade cerkvena slovesnost. Modra glava se je odločila za ples. Omeniti pa je, da so razmere pri nas zelo hude. Dve stranki stojiti srdito druga proti drugej, dogodki so že pri okrožnej sodniji v Komnu, da, celo pred nadsodnijo v Trstu ! V takoj razburjenosti se je bati še hujših nasledkov Čudom se tedaj čudimo, da se tako neprevidno ravna, da se mej samim smodnikom in dinamitom kani vreči še plesovna goreča baklja vro-čekrvnej mladini v pogubo in propasti Ali ni to brezskrbnost, brezbrižnost in skrajna neprevidnost? Žalostno, res, žalostno! Nekdo bi jedenkrat vendar že moral vedeti, da so javni plesi v obče silno škodljivi in kvarljivi v premnogih obzirih I Koliko pohuj&ljivega, koliko slabega je tu ! Nežna, a tudi bolj odrasla mladina se tu demoralizuje; kar crkev in šola s krvavim trudom sezidata, tu se lahkomiselno ruši-in podira! Koliko se tu zapravlja, brezpo-trebno zapije in zajć, koliko nepotrebnega lišpa, trakov, robcev, nafrkanih predpasnikov in kril, pio in špio, petelj in šarenih škar* petelj je treba, koliko trdo prisluženih novcev se tu po nemar zavrže, doma pa ce!6 za sol zmanjkuje! Ni ga tacega javnega plesa, ki bi v vsem skupaj vsaj do par stotakov ne požrl, in to je v sedanjem hudem času, ko cel6 moke ni, Hvota, silno občutljiva svota! — Dalje: koliko prepirov in pobojev je radi plesa, potem pa koliko kesanja, britkosti in tugovanja! Koliko bo jih na plesu prehladi, koliko jih zapravi ljubo zdravje, in koliko njih radi plesa celo zagrne prezgodnji grob! — Dalje: koliko so se pamotni ljudje, naši veljaki že trudili, da bi pogubonosne plese odpravili, koliko so naši vrli listi v tem pogledu že pisali i t. d. i. t. d !! In vsega tega nekdo še ne ve?! Zamera mu, če tega ne ve, — še veča mu zamera pa, če vso ve, a kljubu temu dovoljuje javen ples in to še posebno sedaj v tako burnem, domačem razporu in memo tega še proti divili: ples ali cerkvena slavnoat, — no, modra glava, ki ae razume na marsikateri ples, seveda odloči ae za ples! Da, res, pri nas je žalostno! Vsi ti prepiri so radi zaspanosti domačega obla-stva, vse zmešnjave zato, ker ni moža, ki bi znal modro vladati, vsi dopisi, vsa nezadovoljnost zato, ker nas vodi tako šibka, neokretna in neprevidna roka! Samo radi enega, tepeni smo vsi, trpeti moramo vsi! Čas bi enkrat bil, da krenemo na bolje! Volitve so tu! Na krmilo tedaj druzega moža! Če pa ne bo ravno tako „grozno" učen, bode vsaj našim poštenim terjatvam pošten ! Različne vesti. Odbor političnega druitva „Edinost" ima v ponedeljek, dne 29. t. m. ob 10. uri predpoludne svojo sejo. Na dnevnem redu bo pogovor o političnem položenji in nekatere podrobnosti. Gg. odborniki in na-mestni ki vabljeni so, da se prav gotovo udeleže seje te. Poverjeniitvo „Matice eloveneke" prevzel je g. Fran Hafner. To dajemo čast. članom „Malice" na znanje ter je opozarjamo, da lahko plačajo svojo letnino v „Slovanski čitalnici" Via del Campanilo it. 4 I. nadstropje. Laika nepristranost. Izvedenci trdč, da je govor g. Nabergoja o priliki deba* tovanja postave ob uvedenju drž. užitnine najbolje uplival na zbornico ter našel so-čutje druzih poslancev za nas okoličane, kojih položaj je g. Nabergoj živo opisal. Ali glej nepristranost laškega časopisja! »Mattino* je objavil govore vseh treh Tržaških poslancov, Nabergojevega pa ne. Očka „Osservatore", uradni list, storil je tudi tako. Sklepati smemo, da je med uradnimi in poluuradnimi listi neka zveza. 26, Junija Včeraj je torej bil oni dan, katerega so se <}bjavile državne odredbe glede na olajšave pri obdačanju blaga v Tržaških zalogah. Posebna knjižica, ki obsega dotično carinsko tarifo, po katerej se morajo napravljati izkazi blaga in navod za seatavljenje zadnjih, stane 15 kr. ter se dobiva — seveda samo v laškem iu u e m š k e m jeziku. Nam Slovencem ni treba, da se o teh naredbah poučimo. Po tej naredbi dovoljeno je vsaki družini imeti doma carine prosto 1 kg. pečene kave, 5 kg. kave, ehokolade, Gacao, finih jestvin, 5 steklenic šampanjca, 50 litrov vnanjega vina, po 2 kosa inostranskih kočij, velocipedov itd., 10 kg. petroleja, 15 kilogr. raznega sukna in tekstilnega blaga, 15 kilogramov sladkorja itd. Meso frišno in slano ali okajeno je sploh prosto. Ako ima kdo več nego toliko ter ne naznani, obdači se mu, vse ter zapade tudi kazni. Glede proste množine vina, določuje poseben zakon. Vendar pa je upati, da komisije ne bodo pregledovale po privatnih hišah razun v slučajih, kjer bode kaka ovadba. Užitninski davsk in mestne doklade. Nov užitninski davek, koji se uvede 1. dne julija, obsegal bode, kakor znano: goveje, konjsko in svinjsko moso, vino, pivo, perutnino in divjačino. Glede na petrolej, sladkor iu alkoholične pijače plačeval se bodo davek ob proizvodji. Užitninski davek na vino, pivo in meso ni v Trstu nobena novost, kajti smo ga mu že zdavna navajeni. Trst postal je že glasovit radi draginje enačili pijač iu mesa, ki so tukaj dražji nego na Dunaju. Upati je bilo začetkom, da bode vino, pivo in meso cenejše, kedar država prevzame v svojo oskrb pobiranje užitnin. To upanje se jo opiralo ua okolnont, da ho povsod na deželi ti užitui predmeti cenejše prodajejo, nego pri nus. Temu pa ne bode tako, kajti česar ni obdačila država, obdačila bode občina in to prav po laški navadi. Znano jo namreč, da ho finance raznih italijanskih mest na jako šepavih nogah ter so malone vse občine po Italiji v dolgovih do glave; ubogo ljudstvo pa plačuje, da je groza. To „hvalevredno" gospodarstvo hočejo uvesti, ter so je zvečine" žo uvedli Tržaški gospodje na magistratu, meneč: odirajmo radodarno ljudstvo ter razsipajmo denar v malovredne smotre ! In res, glejte kako se držč gospoda Lahi tega gesla. Tržaška občina zahteva od vlade, da jej dovoli pobiranje 130% doklade na vino, 300% na pivo, 140% na goved do 400 kg., 200% na vino v steklenicah in 100% na druge, po državi obdaČene predmete. A nezadovoljni s tem terjajo Še 25 od sto cene, po kateri se nastavljeno vino toči, kar pomeni druzih 300 od sto na vino tako, da bi potem takem na vino težila 430 od sto občinska doklada na državno. A še nezadovoljni s temi nečuvenimi dokladami zahtevajo ti še posebno doklado pri proizvajalcu alkohola in druzih opojnih pijač ter terjajo celo, da jim vlada dovoli pobirati še onih 25 od sto na užitnino, ki jo je prva leta uživalcem odbila. Ali čemu pač zahteva magistrat toliko ? Da se odškoduje za odvzete pravico ter obvaruje občino gmotnega poloma, človek bi se moral res temu smijati. Da je pa ta njih navidezna bojazen piškava, kaže nam istina, da je država prva leta proračunila samo 600.000 gld. čistega dohodka od Uiitninskcga davka v tem, ko jej občina dosedaj vplačevala skoraj 900.000 gold. n« leto. Dosedaj je občina obdačevala samo vino, pivo in meso v tem, ko bode v prihodnje pobirala doklado tudi na druge užitne predmete; dosedaj imela je občina ogromnih troškov z celo čredo daČnih uradnikov, sedaj jej teh ni treba; in vendar jej je donašala užitnina do 2 milijona na leto! Zdaj jim bode moralo še več nesti, a vendar odirajo tako neusmiljeno ubogo ljudstvo! Krivo je temu le slabo gospodarstvo in lahonska strast mestnih očetov. Mastni zbor imel je dne 25. t. m. opoludne svojo sejo, v katerej se je obravnavala osobito zadeva mestnih užitninskih uradnikov, ki bodo 1. prihodnjega meseca zgubili svojo službo. Tržaška „Pre-videnza" ponudila je magistratu, da poskrbi za 30 teh uradnikov, ki so več nego 60 let stari v mestni sirotišnici. Vodstvo dosedanjih užitninskih uradov pa je sklenilo vsem uradnikom, ki zgube službo, dajati še tri meseoe plačo, onim pa, ki so služili več kot 15 let pri občini ter so dela nezmožni, Še tri leta dajati tretjino plače. Prvi sklep stal bode občino 23000 gld., drugi pa do 4600 gld. na leto. Ker je šlo sploh za lahonske kreature in dobre magistratove agitatoije, umevno je, da se je stvar sprejela jednoglasno. — Na to se je obravnavala zadeva ob uvedenju drž. užitnine in občinskih doklad. Tržaški župan, ko je prišel z Dunaja, javil, je da bode država prvih pet let znižala za 5—26°/f drž. užitninski davek. Gospoda na magistratu je to smatrala tako, da bode državni odbitek šel v občinsko blagajnico ter se vse jedno pobiral. Država je pa z njim hotela olajšati stanje konsumentom, rnest-janom v užitninski meji, in poslanec gosp. dr. Sanzin pohvalil je javno moder sklep vlade, ki je s tem ščitila dvlaloa in kon-sumenta, za kar so se mu ostali lahoni ironično posmehovali. V dolgotrajnej burni debati se je sklenilo terjati od vlade, da dovoli občini pobirati enake občinske doklade kakor dosodaj, torej pri vinu 4 gl. 80 kr. uhodnega davka iu 26% cene, po katerej se vino toči, pri piv« 300% dr-državnega davka in pri raznih druzih predmetih 100% drž. užitnine. Svčtnik Cambon je celo izrekel, da jo bolje, da magistrat koj naloži doklado ter postane nopopolaren nego da je v prihodnje k temu siljen. Seja se bode nadaljevala danes opoludne ter bodomo o njo sklepih poročali prihodnjič. Kakor se vidi, so su pa mestni lahonski očetje zakleli rubiti ubogo tržaško ljudstvo do kože samo, da morejo mastiti svoje ljubljence ter vzdrževati razno nepotrebne lahonske zarode. Znano lahonsko glasilo norčuje se zopet iz našega odličnega sorojaka in poslanca g. Nabergoja, ker se je drznil v seji dne 23. t. m. prašati g. finančnega ministra, kako razlaga okolnost, da so se naredbe ob odpravi proste luke in uvedenju državnega užitninskega davka, prijavile zgolj v laškem in nemškem jeziku, da se je opusti! slovenski deželni jezik, in, če se namerava v novih užitninskih uradih ob užitninski črti poslovati s slovenskimi strankami v slovenskem jeziku, toli ustmeno kolikor pismeno. Znano je, da bodo novi užitninski uradi poslovali samo z našim slovenskim življem: Kraševci, Goričani, Istrani in tržaškimi okoličani. Pravi monstrum bil hi tedaj, ako bi se v teh c. k r. državnih uradih z zgolj slovenskim življem ura-dovalo v tujih jezicih. Kolikor se naredeb tiče, izdale so se te samo v laščini in nemščini — Slovenec naj jih sam priskrbi, vsaj on ni vreden, da bi ga poštevali razun tedaj, kadar mu jo plačevati visoke davke in pristojbine. Niti pouka, za kaj naj plačujemo, nain ne privoščijo v našem jeziku! Pri tem pa govorč o ravnopravnosti jezikov v Avstriji. Ako nam celo slavna vlada usiljuje v novo osnovanih tiradih, ki so na slovenskih tleh ter občujejo zgolj z našimi ljudmi, tujo lašćino, česa se nam je pač nadejati od strastne in politiški slepe lahonske stranke v Trstu! — Zgorej omenjeni organ tržaških lahonov bije pač sam sebi v obraz, zabavljajoč nad našim odločnim g. poslancem, kateri uporabi vsako priliko, da brani na odličnem mestu toliko gmotne, kakor tudi narodne interese slovenskih prebivalcev v Trstu in okolioi. Iz spodnje okolice se nam piše : Visoko c. kr. uiinisterstvo notranjih zadev vrnilo je pravila delniškega društva „Narod ni dom" v Bitrkovljah, omenjajoč, da delnicam mora biti veljava najmanje po 50 gld. jedna, dočim bo je v predloženih pravilih označila za 10 gold. V dotičnom dopisu se omenja tudi prosilcem, da bi se stvar dala doseči potem in imenom „Zadruga". Piscu teh vrst je došla pa te dni od jako dostojne strani z Dunaja vest, da ima tukajšnje slavno o. kr. namestništvo nalogo, potrditi pravila, ako se le zvišajo delnice od dne 10 na 50 gl. Barkovljanski rodoljubi so vedno trdnega prepričanja, da mora tam stati „Narodni dom". Z veseljem nam je naznanjati, da so se pridružili dotičnim Barkovljanskim rodoljubom tudi nekateri dobroznani mestni gospodje, kateri se ob vsaki priliki trudijo v prospeh narodne stvari. Gleda se namreč sedaj, kako bi se dala stvar po najkrajšem potu izvršiti in, ako je |le možno, potem neakoijBkega društva. Stvar se reši v kratkem ter upamo, da bode v kratkem stal „Narodni dom" v Barkovljah v proslavo našega naroda in tudi v materijalno korist svojih udov. Stvar je zelo važna, ker se misli zgraditi na vsak način za več sto ljudi prostorna dvorano. Enaka dvorana služila bi potem lahko tudi mostnim društvom za prirejanje veselic, ker v mestu nam — žal — še primanjkuje primernih prostorov. Če pa še pomislimo, tla nima tamošnje v narodnem obziru prevažno pevsko društvo „Adrija" sedaj nikake dvorane, kjer bi moglo prirejati dostojne veselice, in da je moralo prestajati to društvo uprav vsled tega kritične čase, priznavati moramo, da je „Narodni dom" Bar-kovljanom potreben, kakor ribi voda! Pomisliti je še na važnost Barkovelj po odpravi proste luke. Ker ostanejo Barkovlje izven užitninsko meje, prihajalo bode tj& toliko več občinstva, in gostilna „Nar. doma" bi donašala lepega dobička. Vsled odprave proste luke odido iz Barkovelj tudi več italijansko-furlanskih družin, katere so imele primernega dela v raznih tovarnah, ter Barkovljani bodo mogli vsled tega v narodnem obziru biti še ponosnejši nego d'i sedaj. Govorečim o gostilni „Nar. doma" je pač vredno omenjati krčme tamošnjega pod vzornim vodstvom delujočega „Obrt-nijskegn društva" (Vknjižene zadruge z neomejeno zavezo). Pred 10 leti po 5 gl. uplaćani deleži, naraMtli so do danes vsak na blizo 140 gld. no ustevši lepih dividend, katero no med tem dobili udje ! Mora se pač očitno priznavati , da se nahaja raalokje v Avstriji društvo, katero bi neslo toliko dobićka svojim udom. nogu imenovano BarkovljatiHko društvo ! Gostilna Nar. doma" no bi uprav ni«* škodovala krčmi „Obrtnijskega društva* ker, ako ne ustanovimo mi na prekrasnem prostoru potrebne gostilne, prišli bodo tujci in napravili več nego eno. O tem so Burkov-Ijani dovolj skušeni in ni dvojbe torej, da se poprime vsak vzoren Barkovljari prelepo ideje — zidanja „Nar. doma" — in da bode vsakdo delal v ta namen po svojih močeh. In mestni veljaki in rodoljubi so bodo gotovo tudi brigali za stvar, spoznavši koliko bi koristila v narodnem in materijalnem obziru. »X". Pevsko društvo „Zarja" napravi jutri popoludne izlet v llocol kjer se ustavi v gostilni g. Prašel na. Želeti je, da se pevska društva v okolici sporazume ined seboj ter su medsebojno spoznavajo, pri tem pa goje pravo slovansko vzajemnost in bratsko ljubezen. Ker so je tudi v Rocolu nedavno osnovalo pevsko društvo „Svoboda", koje, kakor je slišati, napreduje lepo, želeli bi, da rodoljubi mnogobrojno pridejo jutri v Rocol ter s svojo navzočnostjo ojačijo bratske Rocolčane, da trdno in krepko nadaljujejo pričeto pot ter goje narodno zavest v drugem okoličanskem okraju. Iz spodnje okolice nam pišejo: Izlet Rojanskih „Zarjašev" v Rocol obeta biti kaj sijajnega. Kakor sem slišal, olepšati jim mislijo „Svobodeši" prav okusno vse prostore. Na poti, ki pelje na vrt gostilne „Prašel", kjer je tudi sedež tamošnjega pevskega društva , napravi fo slavolok. Vihrala bode iiovm velika slovenska zastava, napravljena nalašč za to veselico. Smemo reči, da Rocol se je probudil. Ni bil zastonj trud tamošnjih rodoljubov, kmalu bodo videli sad , kateri je nbrodi'o njih prizadevanjo za narodno stvar. Pevski zbor „Svobode" napreduje kaj vrlo, vadi se petju sedaj okoli 60 narodnih mlade-ničev. Da se pridno vzbuja okolica, naloga je, Tržaške „inteligencije", da jo vedno pri vsakej veselici zraven, da nje prebivalce podučeje o narodnih svetili dolžnostih. Obžalovati pa moram, da pri nas je skoro narobe. Gospoda v mestu obiskati bi mogla pogosteje okolico, ue da se dolgočasi po kavarnah in drugod, kjer bi kmalu pozabila na svoje dolžnosti, dolžnosti oduševljati z besedami in dejanjem preprosti narod. Trgovoi in zasebniki ki po letu kaj radi iščete svežega zraka po Kranjskem in po Krasu, tu v našej lepej okolioi v sredi preprostega naroda, ki je brez narodne šole, imate lepa poslopja primerna za poletje, narod Vas čaka. Torej v nedeljo v obilnetu številu v Rocolu. Na svidenje. Okoličauski fant. Vabilo k občnemu zboru podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Podgradu v četrtek dne 2. julija ob 9. uri populudue. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Iz Škrbino se nam piše: V Škrbini nimamo mesnice; zato pošiljamo po meso v bližnji Komen, kajti taiukaj sti dve mesnici. Jako vznenadila uaa je te dni novost, da smo iz jedne teh mesnic dobivali kravje meso. In sicer so Hekali kravo, ki se je nedavno ponesrečila. To bolno kravje meso se je Bekalo, ne da bi je pregledal ogledovaleo mesa iu se je prodajalo za volovsko meso. Pa nič ni tako skrito, da bi ne bilo prej ali slej očito — in tako jo tudi ljudstvo zvedelo o tem — tihotapstvu ter je ostavilo dotičuo mesnico, kajti vsak ho je bal uživati meso, ki ni bilo pregledano , ker Človek si lahko po vživanju slabega m«'na nakoplje bolezen, katero potem po velikem trudu in troških komaj odpravi. — Komenskemu županstvu pa svetujemo, da ostro postopa proti enakemu tihotapstvu, a merodsjno oblastnijo pa prosimo, da enkrat za vselej zapreči tako nezakonito razprodnjanje tneaa, ki isvira iz some đobićkarije. Kolgujevvski. Trtna UŠ ali filoksera. Mestni magistrat naznanja, da ao zasledili trtno uš v vinogradih v Sv. Križu. Poleg mnogobrojnih drugih nadlog torej prišla je ae ta nad ubogo okolico. Slovanskega sveta 12. štev. ima na-Blednjo vsebino: 1. Budgetna debata. 2. Novi položaj Trsta in njegove slovenske okolice. 3. Cerkveni obredi. Liturgija v Goliji. 4. Valjhun (Preširnova pesem v cirilici). 5. Njiva (ruska pesem z opomnjami). 6. Martin Krpan (II. v ruskem prevodu.) 7. Rossija i Jevropa (Danilevskega knjiga. Kooec). 4. Ruske drobtinice. 9. Pogled po slovanskem svetu. 10. Književnost. T r i n o poročilo. Cene xe rnzumo, kakor se prodaje na debelo blago 2n gotov denar). C»a» od for. da for Kara Mocc*.......100 K. 127 — 129.— Rio biser jako tina . „ HO.— —.— Java „ „ , . „ 122.— —.- Santoa fin»..........„ 109.— 111.— „ srednja ... „ 105.— 107. - Ouatemala..........„ —.— —.— Portoricco..........„ 13«.— 14).- 8an Jago de Cuba . n —.— — Cejlon plan t. tina . . „ 140,— 141.— Java Malang. zelena . „ 122.— 124 - Campinas ..... „ —. — — Rio oprana .... „--—.— „ tina............„ 108.- 110.- * srednja .... , 104.— 106.— CassU-ligne" » zabojih . . „ 27.- —.— Kaoiiov cvst..........» 380.- 890,- IngSt Bengal............„ 31—32,- Papar Singapore..........„ 50.— 52 — Penasg............„ 40.— 45.— Batavia............„ 45.— 41.- Flmsnt Jnmaika..........„ 30.— tg.~ Pstrolsj ruski v sodih . . IDO K. 6.50 —.— „ v zabojih . „ 7.50 —. — Uljt bombažno amerik. . . „ 33.— 35.— Lecce jedilno j. f.gar. „ 41.— 42 — dalinat. s certifikat. . B 43. - 44.- namizno M.S.A.j.f. gar. „ 56.— 57.— Aix Vierge .... „ 60.— 62.— „ fino..........„ 55.— 56.— ftsUol pulješki...... 8.50 9. - ilalmat. a cert. . . „ —.— —.- Smokve pulje&ke v sodili . „ —. — — .— „ v vencih . „ 14,— 15 — Limoni Mestna......zaboj ll.— 12.— Poasranče Puljenke .... „ — —-- Sandlji Bari l.a.....UM) K. 117.- 118.- dalm. I.a, a cert. „--—.— PlfBOlll.......... lil italij. najtineji ... „ 22.- -.- „ srednji ... „ 21. - Kangoon extraj ... „ 10.50 — .— * I.a; carinom , 13.75 —.— II.«j ... „ 12.- Sultacine dobre vrati . . w 36.— 38.— Sttho groidjs (opaia) ... „ —.— —. Cibsbe..................„ 16.- - Slan i ki Varmouth .... sod —. — . ~ Polsntvke rt redne velikosti 100 K. 34.— — velike ..... „ —.— —.— Sladkor centrifug. v vrečah „ eertifink. ... „ 31.— —.— PalolCuks..............„ 14.50 -.— Ma.idoloni..........„ 11.50 —.— »vollorudeči .... „ —.— —.— (eninorudeči .... , —.— - . - bohinjski............„ 12.— 12 25 kanarček............„ 10.— — boli, veliki .... „ 10.50 - . zeleni, dolgi .... , 9.50 — .— okrogli ... „ - .— —.— mešani, štajerski . . „ 8.75 — Maslo . •..................b3.— 85.50 S«B0 konjsko..............„ 2.50 8.— , volovsko............„ 3.— 4.— Slama .........._ 3..- 8.50 Štev. 1134 Dunajska borsa 2'i. jnni'.i. Enotni dr*. dol^ t bankovcih — — gld 92 35 , v »rebru -— — — „ 92.30 Zlafn renta— — — — — — — — „ 111.— 5*/d ftVKtrij«ka renta — — — — — „ 102.50 Delnico narodna banke — — — — „1018.— Kreditne delnice — — — — — — , 297 50 London 10 lir aterlin--—--„ 117.15 Francoski napoleondori — — — — w 9 28 C. kr c«kini — — — — — — — , 5.55 NumSko marke — — — - — — — „ 57.47'/, Natečaj. Kar.nih popravljanj, oziroma novili zidanj pri šolskem poslopji v Hrušici oddalo se bode pri minuendo-licitaciji, katera bode dne 8. julija t. 1. ob 9i/a uri zjutraj v občinskem ureda v Podgradu, onemu, ki bode naj ugodneje ponudbo predložil. Vsa dela vkup cenjena so na f. 4119 48 kr. Nat/inčneji pogoji so na ogled pri žu< panstvu v Podgradu. Županstvo občino Podgrad v Istri dnć 23. junija 1891. Marijne kričistilne krogljice, proti boleznim spodnjega dela telesa, proti boleznim na jetrih, vrtoglavici, zabasanju, 6—8 hemoroidom. Škatljica 20 nov., 6 škatljic 1 gold. Lekarna Franzoni Via S. Antonio št. 5 poleg cerkve. Candeo-Te škropilnice proti peronospori od mnogih strani za najboljše spoznane, se dobivajo le pri Živic in družb, v Trstu — u ulica Zonta 5 po lanski niski ceni. — Dobivajo se tudi izvrstne ž ve pij alke za trte in in vsakovrstni stroji za kmetijstvo; mlatilnice in čistilnice za žito, stiskalnice za grozdje in tropine, mlini za grozje, sesalke itd. Priporoča se omenjena t.vrdka vsem rojakom za obilne naročbe. naprodaj .je na glavni cesti v vasi Bloškapoliea, okraja loškega na Kranjskem. — Več se izve pri lastniku Ivanu Modicu-Gorupa hiš. štv. 18 v isti vasi, ali pa pri uprav-ništvu našega lista. 3_3 Spomladansko zdravljenje rmjboljše je m Čajem iz tavžentrož (ralllaBori). kri Sistcfe in neprek osljivo RriMlfltvo zoper pa-lenje v želodcu, hemoroidalne bolezni itd. — Zavitek z navodom, z« 12 dni zdravljenja, stane 50 nov., dobi «e edino v 'jo 10 odlikovani lekarni Prasmarer (telefon 207) Al dne Mori, Piazza Grande. Postne poSiljatve iavr&ujejo ho n utegoma, uvaOit we je treba ponarnjenoga zdravila. P^ilf CAHLO FIRELLI mej narodni agent in špediter Trst, Via Arsenale št. 2. Oddaje listke za železnice in parobrode mornarjem in delaleem po nizkih cenah in na vse kraje. c-is Krasne uzorke na privatne naručitelj« 20—1» badava i franco. .ToSte navidjene knjige uzoraka za krojače nefrankirnno i uz nlozuk od 20 for., koji će se nakon ovršene nnruČbe uračunati. Tvari za odjela. Peruvien i Dosking za vinoko »većenstvo; propisano tvari za c. kr. činovničke uniforme, te 7.a veterane, vatrogasce, aokolafte, livre; sukno za biljard i lgračje stolove, loden i nepromočne lovačke kapute, tvari koje se pero Plaid za putnike od 4-14 itđ. Tko želi kupiti jeftine, pogtene, trajne, čisto vunene suknene tvari nipoftto jeftine cunje, Štono ili noHvud nudjaju, to jedva podnose krojačke troškove, neka Re obrati na Iv. Stikarofsky-a u Brnn. Veliko skladište sukna Austro-Ugarske. U mojem stalnom skladiStu u vriednosti od V, milijnna for. a. v. te u mojoj svjetskoj poslovnici jest pojmljivo, da preostane mnogo odrezaka; svaki razumno misleči čovjek mora sam uviditi. da se od tako malenih osta-naka l odrezaka nemože poslati uzorke jer nebi uz koju stotinu naručala nzorkalt u kratko nifita preostalo, to ju ono usljed toga prava slleparija, kad tvrdk« na suknom objelodanjuju uzorke odrezaka i ostanaka, te su u takovih slueajevili odrezei uzoraka od komada, nipodto od ostanaka; nakane takovog postupanja jesu bjelodane. — Odrezei, koji sn neile, decimalne tezulje, tezulje za blago, separatore za mlieko, dizaljke za posudje, vrtaće strojeve, samostalno djelujuće tiskalnice krme, praće strojeve, strojeve za čišćenje lana itd. Sve izvrstno izvedeno. — Jamstvo, ugodni uvjeti za plaćanje, doba pokusa! Skladišče gospodarskih i vinogradarskih strojeva Ig\ Heller, Beč fttf- II. Prnterstrasee fcnT8. Đogato iluatrovane, od 144 utranica. oieniko u njemačom, talijanskom i Hlavonakom jeziku milje hm na zahtjov bitdava i franko. Solidna zastupstva ustrajati će hm po-tvud. Lastnik pol. družfc^o „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota. TiHkarna Dolenc v Trn t u