PoStnlna pavšalirc.na. Leto I., štev. 86 (shaja ob 4 zjutraj* Btane celoletno ,. 180 S nesečno.......15 , ca zased, ozemlje . 300 , ca inozemstvo . . 400 Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K ■tali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 ■ V Ljubljani, torek dne 30. novembra 1920. Posamezna štev .1« Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Orednlitrot j MDdoSifeva cesta *t itf? Telefon it 72. j Dpravnlitvoi j Sodna ulica it& j Telefon it 38. mmm i Račun kr. poStfek. vndB itev. 114M& i Izid volitev v ustavotvorno skupščino. Klerikalci so doživeli silen poraz. Imajo le tretjino mandatov. ■'f- "'" Ljubljana, 29. novembra Niso še službeno objavljene vse številke o volilnih izidih, vendar je znanega že toliko, da se podoba več ne more spremeniti. Stranke, ki stoje na stališču državnega edinstva, so v veliki večini. Oc teh imajo demokrati, radikalci in razne seljačke grupe skupaj same za se dobro absolutno večino. Nasprotniki državnega edinstva (radičevci in frankovci) tvorijo močno grupo do 65 poslancev, ki ima naravnega zaveznika v klerikalcih. Stranke, ki odklanjajo sedanji družabni red, imajo med 50 do 60 poslancev. Od teh je neznatna manjšina social-demokratov, večina pa komunistov. Oboji imajo sicer teoretično isti program in je razlika bistvu le ta, da so se prvi enkrat že odločili za pozitivno politiko, medtem ko so drugi v tem pogledu še „čisti". Izid volitev v Sloveniji pomeni poraz ideje one avtonomije, kakor si jo želi klerikalna stranka. Sovialisti in komunisti so v veliki meri zase izkoristili naravno nezadovoljnost po vojni. Izid volitev v Sloveniji je odločno razveselil vsakega napredno mislečega človeka, pa tudi onega, kateri si je izračunal, da je avtonomna Slovenija s preobteženim delokrogom naša financialna smrt. To zadovoljstvo nam greni skrb, kako se bo razvilo delo ustavno-tvorne skupščine vspričo sorazmerno tolikemu številu separatistov iz Banovine in komunistov. Med Radičevci in komunisti vlada sicer lju-to načelno nasprotstvo, vendar opozicija sama na sebi prinaša stiko, ki so toliko ožji, čim ostrejše stranki naglašata negativnost svojih stališč napram obstoječi državi. Vsled tega ni nobenega dvoma, da bodo napredne stranke, ki tvorijo blok narodnega edinstva, iskale možnosti, da se še ojačijo. V poštev pridejo seveda predvsem muslimani, za njimi po tudi ena ali druga izmed velikih dveh opozicijskih grup. Komunisti so radikalnejši centralisti kot demokrati, vendar jih njihov položaj zavira, da bi se odločili za pozitivno politiko. Taka politika bi seveda bila v veliko korist delavstva samega, vendar bi nekoliko zastrla geslo socialne revolucije, v katero sicer v Jugoslaviji nobeden prav ne veruje, ki pa vendar ima precej privlačne moči. Ako se pomisli, da ima ustavotvorna skupščina predvsem rešiti vprašanje ustave, na kateri so vsi sloji enakomerno interesirani, in se uvažuje, da je geslo republike in odprave privatne lastnine ta hip le platonične vrednosti, bi se ne moglo kar v naprej obupati nad tem, da bi se blok narodnega edinstva oja-čil vsaj za ustavni program s tem, 'da pritegnejo delavske stranke. Seveda treba uvaževati, da prestop v pozitivno politiko včasih zahteva več poguma od strani vodstva, kakor cenena demagogija z neprestanim povdarjenjenT negativnih in neizvedljivih gesel. Vsak poskus, pridobiti v večino Radičevo skupino, je nemogoč, dokler le-ta vstraja na federalističnem stališču. Šele temeljita revizija Radi-čevskega programa v vprašanju dinastije in državne oblike bi omogočila, da se ž njo otvorijo pogajanja, ne da bi izstopili iz kombinacije demokrati. Kar se teh poslednjih tiče, je položaj tak, kakor se je stalno predvidevalo: brez demokratov ni mogoča nobena vlada in nobena večina. Brez njihovega pristanka ni u-jstave. Stoječ y središču državne od- (Del poročil ponovljen iz včerajšnje posebne izdaje in izpopolnjen), Volilni rezultat v Ljubljani. Ljubljana, 28 nov. V Ljubljani so izvoljeni: dr. Iv. Tavčar (JDS), dr. A. Gosar (SLS), dr. Milan Lemež (kom.), Ivan Deržič (NSS). Za JDS je bilo odanih 3196, za SLS 1762, za kom. 1499, za NSS 1158 glasov. Soc. dem. so ostali z 1158 glasovi brez mandata. Vplilni rezultat na Kranjskem. Ljobljana, 29. nov. !> :rf»iftrsf Po predležečih poročilih, med katerimi pa še manjkajo rezultati iz nekaterih občin so v kranjskem volilnem okrožju izvoljeni: dr. Gregor Žerjav (JDS), Jakob Kušar, Ivan Majcen, Ivan Pucelj in Janko Rajar (SKS), Janez Brodar, Josip Gostinčar, Josip Nemanič, Janez Stanonik, Karel Škulj in Anton Sušnik (SLS), Marcel Žorga, Valentin Mlakar in Vladislav Fabjančič (kom.) in Etbin Kristan (soc.-dem.). Oddanih je bilo 67.536 glasov, od tega je dobila JDS 4505, SKS 14.752, SLS 27.563, NSS 2856, kom. 11.073, soc.-dem. 6787 glasov. Rezultat v štajerskem volilnem okrožju. Celje, 29. nov. * Po dosedaj znanih neslužbenih rezultatih iz vse~a štajersk. vol. okrožja dobijo klerikalci 7 do 8, soc.-dem. 5 do 6, samostojni kmetje 4, komunisti 2, demokrati 1, narodni socialci 1. Dobili so klerikalci 24.058, SKS 14.464, JDS 4257, NSS 2271, kom. 5215, soc.-dem. 19.041, prekmurska stranka 1892 glasov, skupaj 71.198. Glasovalo je torej nekaj nad 60 % vseh volilnih upravičencev. Količnik zna ša 4450. Po tem računu so izvoljeni: minister Kukovec (JDS), Etbin Kristan, Filip Kisovar, Jože Kopač, Rudolf Golouh, dr. Milan Koron (soc.-dem.), Miha Koren in dr. Milan Lemež (kom.), Ivan Roškar, Fran Pišek, Jožef KlekI, Martin Krajnc, Vladimir Pušenjak, dr. Korošec in dr. Hohnjec (klerikalci). Deržič (nar. soc.), Ivan Urek, Josip Drofeuik, Ivan Mermolja in dr. Bogumil Vošnjak (SKS). Len uspeh demekrafov v Vojvodini. Novi Sad, 28. nov. ob 23. (Izv ) V Vojvodini so dobili demokrati 10, radikalci 22, komunisti 3, soc.-dem. 3, seljaki 2, Bunjevci 4 mandate. Klerikalci so popolnoma propadli. Rezultati v Srbiii. Beograd, 29. nov. ob 15. uri. Izv.) Do opoldne ni bilo znanih na uradnih mestih še toliko volilnih rezultatov, da bi se dalo ugotoviti najvažnejše: razmerje med demo-crati in radikalci. Radikalci trdijo, da bodo imeli 10 mandatov več nego demokrati, demokrati računajo na isto razmerje sebi v prilog. V Srbiji je izvoljenih dosedaj 38 demokratov in 41 radikalcev. Po poroči-lik iz vse države imajo demokrati dosedaj 73, radikalci pa 77 mandatov zasiguranih. Splošno zadoščenje vzbuja dejstvo, da so klerikalci tako slabo odrezali. Dosedaj jih je vsega skupaj 21. Dr. Korošec pa se je še pred odhodom iz Beograda hvalil, da bo imela njegova stranka 45 do 55 poslancev in v Sloveniji čez 80 % vseh glasov. Beograd, 29. novembra. (Izv.) Po dosedaj dospelih poročilih so dobile razne kmečke politične organizacije, med njimi SKS. iz Slovenije in pa demokratski bosanski kmeti (težački zavez), ki so v večini v bosanskih okrajev nastopili skupaj z demokrati 38 poslancev. Med izvoljenimi se nahajajo predsednik Saveza srbskih zemljoradničkih zadruga Avranovič in bivši delegat pri plebiscitni komisiji v Celovcu minister n. r. Jovan Jovanovič. Po došlih vesteh so v Makedoniji dobili absolutno večino glasov komunisti. je danes ob treh popoldan dokončal svoje delo. Ugotovil je, da je bilo po glasovalnih seznamkih oddanih 8797 glasov, dočim je bilo v volilnih skrinjicah 8804 krogljic, torej za 7 več, kar se je očividno zgodilo vsled pomot pri vodstvu zapisnikov. JDS je prejela 3196 glasov, SLS 1762 glasov, NSS 1189 glasov, JSDS 1158 glasov, komunistična stranka 1499 glasov. Ker znaša potemtakem količnik 2199 glasov, je prejela le JDS en mandat v količniku, pri čemer je preostalo še 997 glasov, iz ostankov pa so prejele po en mandat SLS, NSS in komunisti. Vsled tega je glavni volilni odbor pod predsedstvom predsednika apelacijskega odbora v Beogradu Ivkoviča izdal pooblastila za narodne poslance drju. Ivanu Tavčarju, drju. Andreju Gosarju, Ivanu Deržiču in drju. Milanu Lemežu. Beograd, 29. nov. (Izv.) Mesta v Srbiji izkazujejo večino za komuniste. V Nišu so dobili komunisti od 2742 oddanih 1554. V skopljanskem okrožju so prodrli 3 komunisti, 1 demokrat in 1 muslimanec. Dr. Vesnič kot nosilec radikalne liste je propadel. V Kragujevcu so dobili komunisti od 1971 oddanih 954, v Smederevu od 634 glasov 170, v Valjevu od 1206 glasov 582, v Le-skovcu od 1902 glasov 1153. Beograd, 29. nov. (Izv.) V sme-derevskem okraju so dobili demo- krati od 5 mandatov 3. Vranja, 29. nov. (Izv.) Tu so prodrli 4 demokrati, 3 radikalci, 1 zem-Ijoradnik in 1 komunist. Beograd, 29. nov. (Izv.) V rudniškem okraju sta prodrla 2 demokrata, 1 radikalec; v valjevskem okraju po en radikalec, demokrat, zemljoradnik in komunist; v poža-revskera okraju 3 demokrati, 3 radikalci, po en zemljeradnik in komunist in Stojan Ribarac; v smederev-skem okraju 3 demokrati, 1 radikalec in 1 zemljoradnik; v beograjskem okraju 3 radikalci, 1 demokrat in republikanec Prodanovič; v krušev skem okraju 3 radikalci, 1 komunist, 1 zemljoradnik; v timoškem okraju 3 radikalci, 1 komunist, 1 zemljoradnik; v krajinskem okraju 3 radikalci, 1 demokrat. Iz bitoljskega okraja še ni poročil. V treh srezih, iz katerih so dosedaj došla poročila, imajo relativno večino demokrati. Končni izid v Srbiji. Beograd, 29. nov. ob 9. uri zv, (Izv.) V Srbiji (brez Macedonije) je izid volitev sledeči: Radikalci 37, demokrati 24, zemljoradnici 11, komunisti 9, Ribarac 1. Posamezni rezultati se razdele ta ko: Beograjski okrug: radikalci (R) 4, demokrati (D) 1, Zemljoradnici (Z) 0, komunisti (K) 0; valjevski R 2, D 1, Z 1, K 1; vranjski R 3, D 4, Z 1, K 1; kragujevski: R 2, D 2, Z 1 KI; kruševački: R 3, D 1, Z 1, K 1; moravski: R 3, D 2, Z 1, K 1; niški: R 4, D 2, Z 1, I< 0; po-drinski R 3, D 1, Z 1, K 1; požare-vački R 3, D 3, Z 1, K 1, Ribarac 1; rudniški: R 1, D 2, Z 0, K 0; sme-derevski R 1, D 3, Z 1, K 0; timo-ški: R 3, D 0, Z 1, K 1; užički: R 2, D 1, Z 1, K 1; krajinski: R 3, D 1, Z 0, K 0; manjkajo še trije okrugi, namreč čačanski, pisotski in topliški. Z Macedonije še ni nobenih pozitivnih poročil. Vse dosedanje vesti so gola ugibanja. govornosti, bodo demokrati brez dvoma poskusili vse, da država v najkrajšem času dobi gotovost, je li more v tej ustavotvonii skupščini doseči ustavo, ki ji sigura življenje. Oni bodo naravni most na socialno levico, ki bo morala tudi uvideti, da mandati prinašajo odgovornost, in da samo odklanjanje in zanikanje na koncu koncev pomeni zanikanje narodne države in boj proti njej. V takem boju bi krvaveli vsi, zmagovalec pa bo gotovo država. --"-v •' • • Zagreb, 28. novembra. (Izv.) Regiji* je ppdpisal ukaz o obširni amnestiji, ki vsebuje tadi mnogo političnih deliktov. Amnestija vsebuje tudi taka kazniva dejanja, katerih je bit obtožen Štefan Radii. Na temelja tega pomiloščenja je predsednik sodišča Vajič danes ob letrt na osemnajsto uro naznanil obtoženca Rodilu amnestijo, ter mu javil, da je odpuščen na svobodo. Ko je Radii to čut, je vzkliknil: Jtivel regent Alksander/" in takoj odšel na volišle glasovat. Izid volitev v Makedoniji. Beograd. 29. novembra ob 10 uri zvečer. (Izv.) Po doslej znanih izidih so dobili v Macerioniji, in sicer prizrenskem okraju radikalci 1 mandat, demokrati 1, komunisti 2; v ohridskem demokrati 1, komunisti 1; v bregalniškem komunisti 1, re-mblikanci 2; v skopskem demokrati 1, komunisti 3, muslimani 1; v ti-cvečkem republikanci 1, demokrati , demokratska disidenta 2, komunisti 2; v Peči demokrati 1. Skupaj torej doslej v Makedoniji demokrati (z dvema disidentoma) 7, radikalci 2, komunisti 9, musliman 1 in republikanca 2. (Makedonija voli 39 poslancev.) Izid volitev v Dalmaciji. Split, 29. novemt ;x pop. (Izv.) V Dalmeciji so izvoljeni po 1 radikalec, 1 demokrat, 1 komunist, 1 zajedničar, 4 klerikalci in 3 den kretski kmetje (težaci). Dr. Trumbič je izvoljen kol demokrat, klerikalec in težak. Na van-stranački listi je propadel. (Vsa Dalmacija ima 11 mandatov.) Izid volitev v Bosni. Sarajevo, 29. nov. (Izv.) V sarajevskem okrožju, ki ima 8 splošnih in 2 kvalificirana mandata je bilo oddanih 49.564 glasov. Begovska stranka (muslimanska organizacija) je dobila 4, radikalci 2, demokratski težački (kmečki) savez 1, komunisti 1, hrvatska (zajedničarska) stranka 1 in klerikalci 1 mandat Sarajevo, 29. nov. (Izv.) V tuzlan-skem okraju je izvoljenih 6 muslimanov, 3 radikalci, 3 težaki, 1 demokrat 1 komunist. Sarajevo, 29. nov. ob 14. (Izv.) V ©■ krožjih Bihač, Banjaluka, Travnik, Tu zla in Mostar so dobili komunisti 9867; Savez težaka 31.064, jug. muslimanska organizacija 87.543, demokrati 12.491, hrvatska pučka stranka 15.434, radikalci 48.168, hrv. težaška (zajedničarska) stranka 31.442, socijalisti 1630, Čokorilovci 3456 glasov. Demokrati dobe najbrže 2 mandata. Sarajevo, 29. novembra pop. (Izv.). V Bosni je izvoljenih Muslimanov 25; radikalcev 12, demokratskih težakov 12, demokrata 2, komunisti 4, zajedni-čarskih težakov 5 in klerikalci 3. (Vsa Bosna ima 63 mandatov.) Volilni isid na : Hrvatskem. Varaždin, 29. nov. (Izv.) V varaždinski županiji so dobili Radičevci 51.609, demokrati 2.844, klerikafca 2.453, komunisti 2196, frankovci 1276, socialisti 2049 glasov. Radičevci so dobili torej 8 splošnih m 3 kvalificirane mandate, demokntfi 1 (minister dr. Krizman), klerikalci 1 (dr. Velimir Deželič). Beograd. 29. nov. ob 14. (Izv.) Po dosedanjih vesteh iz Hrvatske in Slavonije je dobila Radičeva stranka 49, demokrati 20, Hrvatska Zajednica 2, radikalci 5 do 6. Manjka še rezultat za 16 do 17 poslancev. Krvave volitve v Črni gori. Cetinje, 29. nov. ob 11. (Izv.) Doee daj so znani le rezultati iz Nikšiča, Bara, Podgorice, cetinjskega in šavni-škega sreza. Komunisti imajo v teh krajih 6759, Piletičeva lista 1091, Cu-bruvičeva 2661 Rajčevičeva 1737, Gjo-novičeva 948, Savličeva 519 glasov. Beograd. 29. novembra. Volitve v Kolašinu v Črni gori so potekle krvavo. Raino med glasovanjem so vdrli na volišče pristaši razkralja Nikole ter pričeli razganjati volilce. Orožniki in omladna so se jim postavili v bran. Nastalo ie streljanje ter so bli en vojak in dva napadalca ubiti. Mnogo napadalcev je bilo ranjenih, ostali pa so pobegniti. a Zagreb, 29. novembra. (Izv.) Izid volitev v Banovini je sledeči: Zagreb: Demokrati 1, Zajedničarji 1, frankovci 1, Radič 1, komunist 1. v. Zagrebško okrožje: Demokrati 4, Zajedničarji 1, Radičevci 12. Varaždin in Medjimurje: Demokrati 1, Radičevski 11, klerikalci 1. Bjeiovar • Križevci: Demokrati 1, Radičevci 9, 1 mandat visi med demokrati in radikalci, ker manjka koprni niški kotar. Požega: Demokrata 2, Radičevci 5, komunisti 1, radikalec 1. Virovitica: Demokrat 1, Zajedničar 1, Radičevci 3, komunista 2, klerikalec 1 in 1 radikalec. Srem: Manjka še izid iz 21 občin. Po doslej znanih rezultatih je izvoljen 1 demokrat, 1 zaiedničar, 3 Radičevci, 1 komunist, 7 radkalcev, 1 mandat visi-med demokrati in komunisti. Lika-Krbava: Neznan ves kotar Do-nji Lapac, ki je pa od nekdaj skoraj ves demokratski Po sedaj znanih izidih so izvoljeni 4 demokrati in 3 pristaši združene liste Radičevcev in fran-kovske opozicije (H*voi-Došen). Modruš - Reka: Neznana več ko polovica izidov. Od 06mih mandatov 2 ali >noida 3 demokratski. Skupno število hrvatskih poslancev znaša 93. Izvoljenih je 17 demokratov, negotovi so 3 morda do- .'m x' k, mokratski mandati; Zajedničarji so Sobih' 4 poslance, frankovti 3 (ene- E»a v Zagrebu, 2 disidenta s pomoč-10 Radičevcev v Liki); Radič 44 in [tekaj negotovih mandatov v Liki in nodniško-rečki župani ji; klerikalci 2; radikalci 9, komunisti 5. Poleg te omenjenih 3 ji še nadaljnjih 6 mandatov 'neugotovljenih. v celi krali@t?§fiti. Beograd, 29. nov. (Izv.) Polofici-jozno se ob 9. uri zvečer javlja: Računa se, da bodo v novi zbornici razdeljeni mandati, kakor sledi: radikalci 102, demokrati 94, komunisti 41, soc.-dem. 11, Radičeva seljač-ta stranka 51, klerikalci 22, zemljo-radnici (in SKS) 34, Zajednica 4, NSS 2, Ribarac 1, republikanec 1, muslimanov 26 in 4 Bunjevci. (Ker znaša skupno število vseh mandatov 419, še v gorenjem beograjskem računu ni vštetih 26 mandatov.) Bodoči senat Jugoslavije. Beograd, 29. novembra. (Izv.) Ministrski svet je danes nadaljeval razpravo o ustavnem projektu. Sprejet je bil predlog glede sestave senata, ki naj sestoji iz 100 članov, izvoljenih na 9 let, tako da vsaka 3 leta ena tretjina izstopi Pasivna volilna pravica bo vezana na starost 40 let in na dovršeno srednjo šolo. Jutri dopoldne prične razprava o avtonomijah. — Korošec, Kovačevič in Drinkovič se niso udeležili razprave. Kovačevič se menda ne vrne v Beograd, ker je propadel. Razpust narodnega predstavništva. Beograd. 29. novembra. Ministrski svet je z ukazom od 28. novembra sklenil, da se razpasti začasno Narodno predstavništvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Beograd. 29. novembra. 'Ministrski svet je z ukazom od 28. novembra sklenil, da se razpušča Narodna skupščina bivše kraljevine Srbije ter Zemaljski ■sabor Hrvatske, Slavonije in Dalmacije p Zagrebu. Obenem se s tem ukazom smatrajo za razpuščene vsi ostali pokrajinski deželni zbori. Habsburški agenti v rokah pravice. Zagreb, 29. novembra Državni rtravdnik je po hišni preiskavi pri državnemu pravdniku Acurtiju odredil njegovo aretacijo, ker je bil v zvezi s Horthyjem in habsburgovci. Aretirana je tudi Acartijeva žena. Kakor znano, je bil Acurti državni tožitelj v znanem veleizdajniškem procesa proti Srbom v Zagrebu. ...,-•„•■• Ceško-itaSiJanska gospodarska pogajanja. Trst, 29. nov. (Izv.) Včeraj so se pričela v mali dvorani tržaške borze pogajanja med Čehi in Italijani zaradi gospodarskega režima Trsta, ki rabi češko zaledje. Ital. trgovsko ministrstvo zastopajo senator Mosco-ni, comm. Treves in comm. Albi, rgovsko mornarico in finance Rege, Soprani, Vidalich, Della Rosa; generalni civilni komisarijat Moschoni, Rizzo in Levi; nadalje zastopniki tržaških magacinov (v luki), pomorske vlade, državnih železnic, trgovske zbornice, Lloyda, ladjedelnic hi nekterih manjših paroplovnih družb. Za Češko so bili prisotni zastopniki generalni konzul Šeba, centralni nadzornik Pohl, svetniki Rodig in Sturza, min. svetnik šempah, min. tajnik Hyza, podkonzul Stiasny, nekateri kapitani ter zastopniki čeških industrijalcev in trgovskih idružb. Otvoritev pogajanj se je izvršila na slovesen način. Italijanski govorniki so naglašali, da hoče Italija vzdrževati prijateljstvo s Čehi in je spominjal bivšega vojnega tovarištva. češki govornik je spomnil na simpatije Čehov do Italije ter na potrebo, da se med Čehi in Trstom Obnove stari stikL Danes ob 8. uri zjutraj so začele Stvarne razprave. Trajale bodo do srede. Za Trst in za Češko so velikega gospodarskega pomena. Rim v temi. ' Rim, 29. novembra. (Izv.) Danes }e Rim že drugi dan brez luči, vode in tramvaja radi stavke nastavljencev zadevnih mestnih podjetij. 3&ii ob Soči, 27. novembra. (Izv.) fTakajšnja ladjedelnica je danes splavila drugo veliko ladjo po vojni, dolgo 375 m.5000 bruttofon>2000 mdic.HR Stamboliski o rapalf* ski pogodbi. Sofija, 27. novembra. (Izv.) Bolgarski ministrski predsednik Stambulista je izjavil v zasebnem pogovoru z italijanskim zastopnikom v Sofiii svoje zadoščenje nad rapallsko pogodbo, češ, da postaja Italija s tem velesila, ki ko odločila usodo balkanskih držav. — Stambuliski potuje 10. decembra Varšavo na pogajanja s Poljaki. Njegov somišljenik Madjarov je že odpotoval tja na predhodna posvetovanja. Levi in desni na Češkem. Praga, 29. nov. (Izv.) Na strankinem kongresu socialistične desnice je prišlo do butnih prizorov, Ravnokar iz Rusije prispeli delegat Poiak je opisoval razmere v Rusiji. Ko je označil posledice svetovne vojne za rezultat boljševiškega delovanja v Rusiji, je skočil urednik lista „Rude pravo", Wanek, proti njemu in za vpil: »Sramota, da govori Polak tako o Rusiji. Povedali niste, da se v Rusiji že tri leia strahovita vojna in da je naša dolžnost, da branimo Rusijo pred svetovno reakcijo." Te besede so izzvale silen vihar. Delegati so navalili na govorniško tribuno, obkolili Vanlka in kričali: vrzite ga ven! Vanek se je na to odstranil, nakar je nastal zopet mir. Odškodninske zahteve preganjancev. Praga, 29. nov. (Izv.) Dosedaj se je priglasilo pri politični deželni u-pravi 1570 driiavljanov češke republike iz inozemstva, ki so bili od centralnih vlasti med vojno težko oškodovani. Njihovi odškodninski zahtevki znašajo skoro 1 milijardo kron. Haše veliko kulturno posojilo. Kakor se nam iz Beograda poroča, so končana pogajanja med pooblaščencem ruše vlade m zastopnikom neke švicarske finančne skupine v za-de/i veRtga kulturnega posojila v znesk:: 500 milijonov švicarskih frankov, ki se ima porabiti za razne kulturne zgradbe v naši kraljevini. V zmislu px-ojekta bi se v Ljubljani gradi'o vseučilišče, odkupilo bi se dramsko gledališče v Ljubljani (ki jc sedaj last delniške družbe), Jakopičev umetniški paviljon n zgradilo poslopje za narodno biblioteko. V Beogradu so projektirane zgradbe: palača ministrstva prosvete, vseučilišče, narodna biblioteka, narodni mi-zej, galerija slik, slikarska akademija, opeia, obrtna šola, konserva-torij, glasbena šola, koncertna dvorana, sokolski dom, stadion, zoološki vrt z akvarijem in dijaški dom; v Zagrebu: dramsko gledališče, muzej, dijaški dom in zgradba za tazstave; v Skoplju: dramsko gledališče, obnova Kuršumli-hana in adaptacija istega za muzej n obrtno šolo. Zgradilo b' se nadalje moderno gledališče v Osjeku, Novem sadu, Sarajevu m Splitu, narodni domi z dvoranami za razstave in koncerte in z gledališkimi odri v Bitolju, štipu, Kragujevacu, Vršacu, Varaždinu in Karlovcu. Izvršila naj bi se tudi konservacija in restavracija vseh monumentalnih starin v Jugoslaviji, zgradila nadalje mavzolejska cerkev (čaj določi vlada), kamor naj bi se položile kosti vseh umrlih in padlih junakov v borbi za svobodo in ujedinjenje. Vse te zgradbe mora omenjena finančna skupina dovršiti v sedmih letih po naših načrtih. Če bi vsota 500 milijonov frankov ne zadostovala, moglo bi se posojilo po potrebi zvišati. Posojilo bo brezobrestno, vračljivo v 25 letih. Kot odškodnino bi finančna skupina poleg obstoječih bioskopov dobila monopol za svoje filme v Jugoslaviji Kakor je iz navedenih podatkov razvidno, je ponudba zelo ugodna in pogoji povoljni. Na ta način se nam omogoči, da dobimo vse, česar nimamo in kar bi našim mestom dalo obi-ležje velikih evropskih mest. Zlasti H mnogo pridobila naša {Jrestotica Beograd. Da so štirimesečna pogajanja dosegla tako lep uspeh, je v prvi vrsti zasluga g. Nnšiča, načelnika umetniškega odelenja. Zadeva se je že predložila ministrskemu sveta v odobren je ip upati je, da se divni projekt realizira v bližnji bodočnosti. Podrobni rezultati is Kranjske. Glaini volilni odbor je danes do 9. ure zvečer ugotavljal volilne rezultate Svojega poda ni mogel završtti, ker manjkajo ie številke iz volišč v Osil-nici in Knežji LipL / ^ Kranj, 28. nov. V celem okraju so dobili: demokrati 904 glasove, klerikalci 4787, SKS 1143, narodni so-rijalci 329, socijalni demokrati 1167, komunisti pa 713 glasov. V tem o-kraju, ki je bil od nekdaj domena klerikalizma, je SLS komaj obdržala polovico glasov. Vseh oddanih glasov je 9043. Črnomelj 28. novembra. (Izvirno.) V črnomeljskem okraju je bilo oddanih 3828 glasov. Od teh za JDS 212, za SKS 1086, za klerikalce 1002, za nar. socijalce 90, za komuniste 413, za socijalne demokrate 1025. Klerikalci so dobili nekaj več nego četrtino. Kamnik, 28. novembra. (Izv.) Rezultat celega okraja je ta-le: JDS 461 SKS 1575, SLS 3484, NSS 220, komunisti 1143, soc.-dem. 318. Klerikalci so v tem okrajn, ki je bil kot »Krekov okraj«, njihova trdnjava, za 233 glasov v manjšini. ka Dob. JDS 18, SKS 109, SLS 136, NSS 6, JSDS 12, komun. 125. ra Bled. JDS 89, SKS 61, SLS 123, NSS 101, soc.-dem. 15, kom. 18. Od 456 upravičencev jih je glasovalo 407. ra Breznica. JDS 19, SKS 36, SLS 111, NSS 10, soc.-dem. 3, kom. 11. ra Kranjska gora. JDS 29, SKS 31, SLS 75, NSS 19, kom. 139, soc dem. 26. Trebnje. JDS 28. SKS 150, SLS 238, NSS 30, soc.-dem. 16, kom. 24. Prečna. JDS 4, SKS 270, SLS 109, NSS 26, soc.-dem. 2, kom. 5. lj Polhovgradec. JDS 12, SLS327, NSS 15, SKS 69, kom. 2, soc-dem. 9. rad Javornik. JDS 21, SLS 114, NSS 28, SKS 5, kom. 353, soc-dem. 48. lj Grosuplje. JDS 8, SLS 211, NSS 70, SKS 136, kom. 16, soc.-dem. 3. krš Radeče. JDS 13, SLS 96, NSS 14, SKS 4, kom. 177, soc-dem. 93. koč Osilrrica. JDS 24, SLS 60, NSS 5, SKS 39, kom. 3, soc-dem. 3. koč Videm Dobrepolje. JDS 9, SLS 420, NSS 3, SKS 152, kom. 21, soc.-dem. 6. lj šmaije Sap. JDS 14, SLS 80, NSS 45, SKS 102, kom. 12, soc. dem. 5. rad Begunje. JDS 13, SLS 87, NSS 3, SKS 83, kom. 40, socijal-de-mokrati 19. krš Sv. Križ pri Kostanjevici JDS 7, SLS 240, NSS 7, SKS 65, kom. 62, soc.-dem. 22. kr St Jnr pri Kranju. 'JDS 35, SLS 211, NSS 10, SKS 115, kom. 48, soc-dem. 26. . krš Čatež ob Savi JDS 4, SLS 63, NSS 4, SKS 36, kom. 1, soc-dem. 112 kr TapaBe-Preddvor. 'JDS 32, SLS 339, NSS 8, SKS 39, kom. 18, soc..dem. 73. • lit Stična. JDS 15. lj Horjul. JDS 11, SLS 286, NSS 12, SKS 97, kom. 7, soc-dem. 8. lit Kotredež. JDS 2, SLS 79, NSS 7, SKS 5, kom. 143, soc-dem. 7. H Devica Marija v Polju. JDS 42, SLS 256, NSS 27, SKS 77, kom. 210, soc.-dem. 36. čr Semič. JDS 37, SLS 175, NSS 8, SKS 73, kom. 22. soc.-dem. 120. kam Mengeš. JDS 54, SLS 250, NSS 31, SKS 90, kom. 83, soc-dem. 16. nm šmiheL JDS 35« SLS 141, NSS 17, SKS 360, kom. 79, soc-dem. 6. • nm Brusnice. JDS ?, SLS 55, NSS 4, SKS 168. kan. 6, soc-dem. 1. rad Ribao, Bohinjska Bela. JDS 6, SLS 111, NSS 66, SKS 53, kom. 22, soc.-dem. IS. Novo mesto. JDS 117, SLS 70, NSS 26, SKS 85, kom. 44, soc-de-mokratje 6. krš Šest Jernej. JDS 13, SLS 356, NSS 16, SKS 245, kom. 158, soc- rad Boh. Bistri«. JDS 55, SLS 212, NSS 12, SKS 166, kom, 48, soc-dem. 47. kr PoBane. JDS 23, SLS 282, NSS 6, SKS 68, kom. 6, soc-dem. 102. Novo mesto, Mina. JDS 7, SLS 83, NSS 2, SKS 148, kom. 12, soc-28. Turjak. Občina Zefenlje-Pijava go-rfra je dala za JDS 3» SKS ,SLS 57, NSS 27, soc-dem. 7, komunisti 10. Izlake. JDS 12, SKS 31, SLS 102, NSS 15, soc.-dem. 40, kom. 289. Zagorje. JDS 51, SKS 105, SLS 74, NSS 117, soc-dem. 55, kom. 487. Udeležba dobra. Od 949 vpisanih volilcev jih je prišlo na volišče 800. Jeseniee-Sava. JDS 38, SKS 1, SLS 184, NSS 39, soc.-dem. 47, kom. 287. Dolenja vas pri Ribnici. JDS 10, SKS 10, SLS 321, NSS 10, soc.dem. 5, kom. 20. Kranjska gora. JDS 29, SKS 31, SLS 75, NSS 19, soc.-dem. 26, kom. 139. ka Moravče. JDS 22, SLS 366, NSS 13, SKS 145, kom. 48, socijal-dem. 30. ko Kočevje. JDS 24, SLS 41, NSS 64, SKS 6, kom. 205, soc-dem. 31. kr Selca. JDS 14, SLS 230, NSS 6, SKS 49, kom. 6, soc.-dem. 150. lj Ig. JDS 23, SLS 120, NSS 7, SKS 371, kom. 13, soc.-dem. 17. krš Krško. JDS 70, SLS 171, NSS 99, SKS 237, kom. 17, soc.-dem. 24. lit Višnja gora. JDS 55, SLS 282, NSS 8, SKS 17, kom. 6, soc.-dem. 14 kr Tržič. JDS 7, SLS 196, NSS 7, SKS 46, kom. 31, soc.-dem. 106. koč Velike Lašče. JDS 6, SLS 58, NSS 6, SKS 55, kom. 7, soc.-dem. 4. rad Lesce. JDS 74, SLS 135, NSS 12, SKS 114, kom. 26, soc.-dem. 12. lj Borovnica. JDS 26, SLS 77, NSS 17, SKS 83, kom. 121, soc.-dem. 6. Draga. Od oddanih 137 glasov so dobili JDS 56, SKS 15, SLS 33, NSS 3, komunisti 4, soc-dem. 26. Stari trg-Lož. JDS 154, SKS 34, SLS 400, NSS 12, kom. 190, soc.-dem. 252. Cerklje. JDS 28, SKS 88, SLS 370, NSS 8, kom. 22, JSDS 9. češnjica. JDS 5, SKS 36, SLS 168, NSS 5, kom. 6, JSDS 64. Jezersko. JDS 1, SKS 3, SLS 43, NSS 3, kom. 80, JSDS 9. Kovor. JDS 13, SKS 10, SLS 91, NSS 11, kom. 59, JSDS 22. Kranj. JDS 275, SKS 3, SLS 75, NSS 21, kom. 26, JSDS 19. Križe. JDS 7, SKS 46, SLS 196, NSS 7, kom. 31, JSDS 106. Mavčiče. JDS 1, SKS 37, SLS 111, NSS 4, kom. 26, JSDS 31. Naklo. JDS 12, SKS 18, SLS 219, NSS 7, 'kom. 38, JSDS 17. Oslica. JDS 18, SKS 113, SLS 142, NSS 8, kom. 10, JSDS 19. Predoslje. JDS 9, SKS 52, SLS 201, NSS 8, kom. 62, JSDS 30. Stara Loka. JDS 17, SKS 160, SLS 299, NSS 34, kom. 60, JSDS 9. Stražišče. JDS 32, SKS 34, SLS 127, NSS 18, kom. 38, JSDS 114. Senčor. JDS 35, SKS 115, SLS 211, NSS 10, kom. 48. JSDS 26. Skofja Loka. JDS 99, SKS 20, SLS 225, NSS 23, kom. 30, JSDS 19. Trata. JDS 105, SKS 17, SLS 187, NSS 5, kom. 4, JSDS 58. Trlmje. JDS 5, SKS 38, SLS 233, NSS 4, kom. 34, JSDS 25. Zg. Besnica. JDS 9, SKS 2, SLS 78, NSS 2, kom. 13, JSDS 27. ninec. JDS 5, SKS 34, SLS 190, NSS 15, kom. 10, JSDS 10. Železniki JDS 50, SKS 40, SLS 161, NSS 4, kan. 7, JSDS 23. Žirl JDS 59, SKS 94, SLS 253, NSS 93, kom. 14, JSDS 61. Dole JDS 2, SKS 39, SLS 62, NSS 4, kom. 5, JSDS 7. Gradišče JDS 2, SKS 45, SLS 68, NSS 0, kom. 12, JSDS 0. Konj. JDS 4, SKS 18, SLS 40, NSS 13, kom. 7, JSDS 3. Kresnice JDS 0, SKS 3, SLS 69, NSS 4, kom 96, JSDS 1. Litija. JDS 35, SKS 21, SLS 154, NSS 34, kom. 5S, JSDS 4. Mlešičevo. JDS 3, SKS 68, SLS 78, NSS 4, kom 23, JSDS 1. Moravče. JDS 5, SKS 54, SLS 149, NSS 11, kom. 20, JSDS 0. Polje. JDS 7, SKS 215, SLS 145, NSS 3, kom. 2, JSDS 2. Polšnik. JDS 7, SKS 16, SLS 130, NSS 15, kom. 63, JSDS 12. Št Lambert. JDS 11, SKS 29, SLS 117, NSS 14, kom. 62, JSDS 9. Zel, p. št. Vid. JDS 4, SKS 39, SLS 136, NSS 8, kom. 42, JSDS 4 Št.Vid. JDS 15, SKS 46, SLS 161, NSS 10, kom. 61, JSDS 2. Šmartno. JDS 27, SKS 30, SLS 211, NSS 16, kom. 83, JSDS 2. Temenica. JDS 3, SKS 58, SLS 67, NSS 8, kom. 50, JSDS 4. Trebeljevo. JDS 4, SKS 10, SLS 3 IS, NSS 1, kom 7, JSDS 2. Vače. JDS 4, SKS 103, SLS 89, NSS 4, kom. 61, JSDS 1. Vel. Gaber. JDS 6, SKS 135, SLS 137, NSS 11, kom. 15, JSDS 6. Zagorje. JDS 55, SKS 19, SLS 79, NSS 117, kom. 487, JSDS 55. Zalina. JDS 5, SKS 31, SLS 133, NSS 10, kom. 8, JSDS 4. Dobrniče. JDS 8, SKS 165, SLS 256, NSS 8, kom. 1, JSDS 9. Dvor. JDS 12, SKS 61, SLS 231, NSS 4, kom. 9, JSDS 52. Orehovica. JDS 3, SKS 147, SLS 38, NSS 1, kom. 9, JSDS 1. Št. Peter. JDS 4, SKS 152, SLS 192, NSS 7, kom. 12, JSDS 4. Velika Loka. JDS 11, SKS 238, SLS 110, NSS 8, kom. 7, JSDS 1. Zagradec. JDS 6, SKS 113, SLS 261; NSS 5, kom. 1, JSDS 2. Žužemberk. JDS 41, SKS 116, SLS 261, NSS 5, kom. 4, JSDS 6. Bela cerkev. JDS 5, SKS 80, SLS 39, NSS 9, kom. 42, JSDS 2. crmošnjice. JDS 5, SKS 155, SLS 8, NSS 1, kom. 8, JSDS 36. Mirna peč. JDS 9, SKS 316, SLS 124, NSS 10, kom. 34, JSDS 5. Smuka. JDS 2, SKS 12, SLS 29, NSS 5, kom. 3, JSDS 27. Stopiče. JDS 6, SKS 155, SLS 288, NSS 5, kom. 0, JSDS 6. Toplice. JDS 18, SKS 180, SLS 148, NSS 8, kom. 5, JSDS 12. Valta vas. JDS 5, SKS 131, SLS 44, NSS 1, kom. 0, JSDS 0. Brezovica. JDS 21, SKS 179, SLS 306, NSS 20, kom. 37, JSDS 27. (Hince. JDS 72, SKS 15, SLS 152, NSS 21, Kom. 146, JSDS 78. Kopanj. JDS 0, SKS 53, SLS 61, NSS 3, Kom. 5, JSDS 3. Medvode. JDS 12, SKS 76, SLS 261, NSS 32, Kom. 19, JSDS 42. Moste. JDS 24, SKS 23, SLS 111, NSS 51, Kom. 194, JSDS 50. Polhovgradec. JDS 12, SKS 69, SLS 327, NSS 15, Kom. 2, JSDS 9. Sp. Hrušica. JDS 32, SKS 16, SLS 109, NSS 13, Kom. 82, JSDS 66. šent Juri JDS 4, SKS 92, SLS 167, NSS 0, Kom. 5, JSDS 2. Šent Yid JDS 66, SKS 98, SLS 203, NSS 8, Kom. 28, JSDS 66. Šmartno. JDS 10, SKS 41, SLS 113, NSS 3, Kom. 15, JSDS 178. Vrhnika. JDS 93, SKS 110, SLS 480, NSS 19, Kom. 88, JSDS 253. Zg. Šiška. JDS 22, SKS 82, SLS 05, NSS 58, Kom. 65, JSDS 112. Zelimlje. JDS 3, SKS 156, SLS 57, NSS 27, Kom. 10, JSDS 7. Vič. JDS 145, SKS 34, SLS 258, NSS 53, Kom. 286, JSDS 145. Jezica. JDS 19, SKS 126, SLS 286> NSS 12, Kom. 118, JSDS 57. Preserje. JDS 13, SKS 165, SLS 92, NSS 0, Kom. 51, JSDS 12. Rudnik. JDS 2, SKS 24, SLS 76, NSS 12, Kom. 22, JSDS 5. Sočire. JDS 8, SKS 54, SLS 296, NSS 12, Kom. 80, JSDS 38. Podrobni rezultati iz Staierske. Murska Sobota, 28. novembra. Izv.) V edem Prekmurju je bilo oddanih glasov za SLS 5435, za NSS 125, za JDS 172, za JSDS 989, za SKS 155, za prekmursko listo 1497 in za komuniste 108. Ljutomer, 28. novembra. (Izv.) V jutomerskem okrajnem glavarstvu je bilo oddanih za SLS 2328 glasov, za NSS 67, za JDS 282, za JSDS 314, za SKS 1453, za Prekmurce 16 in za komuniste 80. Ptaj, 28. novembra. (Izv.) V ptuj-em okrajnem glavarstva je bilo oddanfii za SLS 4740 glasov, za NSS 293, za JDS 743, za JSDS 2714, za SKS 4067, za Prekmurce 80 m za kooraaisfc 385 glasov. Klerikalni poraz je popoln. Celje, 28. novembra. (Izv.) Rezultat iz celjskega okrajnega glavarstva (izvzemši Celje) je znan za vse občine razen ene. Oddanih je bik) 16.183 glasov. Klerikalci so dobili manj nego tretjino. JDS je dobila 1499 glasov, klerikalci 4805, narod-ni sorijalisti 422, SKS 2196, socijat ni demokratje 4601, komunisti 2583, Prekmurti pa 77 glasov. Maribor, 28. novembra. (Izv.) Za mariborsko okrajno glavarstvo (izvzemši mesto Maribor) so ob 11. zvečer znani rezultati iz- vseh občin razen štirih. Dobili so klerikalci 4138, narodni sorijalci 339, JDS 500, socijalni demokratje 3605, SKS 2978, komunisti 1574, Prekmurci pa 120 glasov. Oddanih je bilo 13354 glasov, klerikalci so torej 'dobili jaanj nego tretjino. Slov. Gradec, 28. nov. Rezultat volitev v političnem okraja Slov. Gradec je ogromen poraz klerikalne stranke. Klerikalci so dobili 2453 glasov, JDS 430, Anarodai socijalci 312, socijalai demokrati 3799, SKS 692, komunisti 203, prekmurska lista pa 36 glasov. Sv. Peter. JDS 4, SLS 134, SKS 49, NSS 4, Prekm. 2, soc.-dem. 61, , Politične beležke 4- Diplomatski obiski. Avstrijski in nemški diplomatični zastopnik na našem dvoru sta bila včeraj sprejeta od regenta v avdijenci. To sta bila prva uradna sprejema zastopnikov dr. Ves-niča. — Češki poslanik \olina, ki je bil nekaj mesecev na dopustu v Pragi, se je vrnil v Beograd. + Naš delegat v reparacijski komisiji dr. Mato Boškovič je s svojim ekspertom Dragotinom Protičem odpotoval v Pariz. V političnih krogih se trdi, da bo reparacijsko vprašanje rešeno v najkrajšem času ugodno za nas. Vlada je dala delegatu definitivne instrukcije. + Po dogodkih na Irskem. Angleška vlada je v irskem vprašanju zopet zmagala, zbornica je z veliko večino vzela na znanje njeno politiko m odobrila vse mere, la jih je pod-vzela, da zaduši separatistične gonje. Francoski listi izrekajo angleški jav-posti svoje priznanje, ker ve ceniti alergično postopanje vlade, ki ne da revratnim elementom možnosti rotidržavnega dela. Angleška vlada i v zadnjem času dosegla dva velika in dve zmagi; prvič svoj speb nad stavkajočimi rudarji, se-aj pa v irskem vprašanju. + Angleška vlada za pogajanja z trsko. George Lloyd je v angleškem parlamentu izjavil, da je pripravljen pogajati se z Irsko za sporazum. Pogajanja se bodo vodila med vlado m irskimi zastopniki v angleškem parlamentu. Vlada deluje z vsem pojim uplivom na to, da se napravi konec brezpravnemu stanju, katero vlada na Irskem. + Sforza pride v Beograd. Iz Beograda poročajo, da pride tudi vna-nji minister con te Sforza v Beograd z italijansko misijo, ki naj uredi trgovske odnošaje med Jugoslavijo in Italijo. + Plebiscit v Gornji Šleziji. Poljski generalni konzulat v Zagrebu na podlagi dobljenih uradnih poročil dementira vest, po kateri se baje poljske čete grupirajo na gorenje-Hezijski meji. To vest so zadnje čase nekolikokrat prinesli ljubljanski listi. Poljska vlada ima v rokah ves dokazjlni material, da uradna Nemčija sistematično intenzivno organizira svoje čete, ki imajo nalogo, da z oboroženo silo preprečijo plebiscit v Gorenji Šleziji. Vse vesti o tem, da se baje poljske čete zbirajo ob gorenješlezijski meji je treba smatrati za izmišljene in namenoma šir-jene po Nemcih zato, da zakrijejo svoje vojaške priprave. 4- Ententa in Grška. Dogodki na Grškem vznemirjajo London in Pariz. V Parizu hočejo, da zavezniki povza-mejo takoj energične mere proti Grški, da se sedanji položaj na Grškem sploh ne prizna da se prekličejo vse pogodbe |n vsi dogovori, ki vežejo zaveznike in Grško, v kolikor so bili sklenjeni pod vlado Venizelosa. „L' Homme libre'- in pRepoblique Fran^aise" pa celo zahtevata revizijo mirov, pogodb z Bolga-fi|o in Turško, v kolikor se tičejo Grške, da se Grški na ta' način vzemo vse teritorialne pridobitve, ki jih je dobila po teh pogodbah in da ostane Grška v mejah iz leta 1914. — Londonska vlada vztraja na stališču, da se počaka rezultat plebiscita na Grškem, ki se vrši bržkone 5. decembra ter da se potem šele zavzame končno stališče! — Te dni se sestaneta v Londonu francoski premijer Leygues in angleški Lloyd George, ki bosta definitivno sklepala o stališču entente proti Grški. — P0 poročilih iz Carigrada so Konstantinov-ci zanesli v okupacijsko vojsko v Mali 'Aziji popolno desorganizacijo; vojska zahteva, da se razpusti in vrne v domovino. Na ta način je za Grško izgubljena Smima z Malo Azijo, kar je pridobil Grški Venizelos. — Razmere na Grškem so jako všeč Italiji, ki se hoče okoristit v Mali Aziji, egejskem otočja m v Albaniji J*. ; - • . i': »< f y - • - - 1,1 . ^r ProsVefa. — Pevsko društvo »Slavec" opozarja na koncert v proslavo narodnega praznika, ki se vrši danes v „Unionu" točno ob 20. uri zvečer. Med izvajanjem posameznih točk sporeda vstop v dvorano ni dovoljen. Predprodaja vstopnic v Dolenčevi trafiki v Prešernovi ulici in zvečer pri blagajni. — G'nsbesia Matica, ševčikov komorni kvartet iz Prage pride v sredo dne 1. decembra v Ljubljano. Trije člani kvarteta so bivši učenci profesorja Šev čika iz Prage, čelist pa bivši učenec profesorja Beckerja iz Frankfurta ob Mainu. Ta umetniška četvorica je kon-certirala z velikanskim uspehom v Rusiji, Angliji, Ameriki in Nemčiji. V Ljubljani je imenovani kvartet koncertiral prvič leta 1893. Opo-arjamo še enkrat prijatelje kcmoirc 0-osbe, naj ne zamudijo prilike poslušati zopet po dolgem času najslavnejši slovaški godalni kvartet. V opernem gledališču na dan koncerta ni predstave, tako da je dana občinstvu možnost, da se koncerta v kar najobilnejšem številu udeleži. — ,-Vesele žene windsorske". Naša opera je postavila na oder novo delo svojega repertoirja: „Vesele žene \vind-sorske". Kdo ne pozna junaka Fallsta-fa, njegovo zaljubljenost in smolo v damskih aferah? Shakespearieva komedija je nudila komponistu mnogo prilike, da ustvari tako delo, kakor ga je ustvaril Nicolai. Ako pride potem delo tako pripravljeno na oder, kakoi je bilo v Ljubljani, mu je zagotovljen popoln uspeh. Zato smo imeli v soboto zopet eden onih lepih večerov, ki smo nanje ponosni. Dirigent, gosp. Brezov-šek je vodil opero s krepko roko in ji je dal tempo, ki je posebno na koncu dru- slike budil občudovanje. Uloge so lile razdeljen? tako primerno, da je cela predstava napravila popoln harmoničen utis. Glavni junak Tallstaf (g. Zathey) se je moral sicer precej spopolniti, kar se postave tiče, pevsko pa je bil prav dobro založen. Veseli že ni sta biii Zikova in Šterkova, ki sta takoj v prvem dejanju pokazali svojo razposajeno Igro in petje. Izmed drugih naj omenimo še gosp. Romanovske-ga, ki je sijajno podal ljubosumnega moža. Gosp. Trbuhovič in Zorman sta bila posrečeni figuri. Gosp. Kovač in gosp. Levičkova sta bila dober par. Sce nerija je bila lepa, v zadnjem dejanju lepo oživljena. Režija dobra. Zbor kot vedno na mestu. Večer je nudil lep užitek, ki daleko nadkriljuje potrebo operet. — XVIII. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu. Obiskovalci se prosijo in vabijo, da si to, za razumevanje razvoja slovenske upodabljajoče umetnosti izredno važno razstavo ogledajo v nekoliko hitrejšem tempu, ker zaradi velikih stroškov ne more ostati tako dolgo odprta, kot so bile navadno druge razstave. Do sedaj so bila prodana sledeča dela: F. Kralj: „Bratec", „Nežna misel", T. Kralj: ,.Objem", Ja-kac: trije pasteli in štiri rizbe, Mušič: osem slik, Skalicky: šest slik. — Akademični slikar Sterle je v iz ložbi knjigarne tvrdke Kleinmayr & Bamberg na Miklošičevi cesti razstavil več svojih slik. Med njimi se nahaja tudi slika gospoda Otomaria Bamber-ga starejšega. Vi je prav dobro pogojena. Sliko je naročila Kranjska hranilnica za svojo slavnostno dvorano. — Udruženje jugoslovenskih likovnih umetnikov. Preddela za to velevažno udruženje napreduje povoljno. V nedeljo dne 21. t. m. so se zbrali v srebrni dvorani hotela „Union" umetniki iz vse Slovenije ter so se zjedinili v tem, da z malimi, nebistvenimi spremembami sprejmejo načrt pravil za to udruženje, kakor je bil sestavljen na sestanku delegatov v Zagrebu. Po tem načrtu pravil bo udruženje združilo vsi likovne — izraz ..likovni" za vpodabljajOči ali obrazu j oči, ki so ga uveli Srbi in Hrvati, se je sprejel tudi v slovenski prevod pravil — umetnike naše države in sonarodnjake izven države v eni edinstveni organizaciji, kateri bo glavna svrha, delovati v prid razvitku umetnosti s pomočjo prosvetnemu ministrstvu orideljenega umetniškega sveta. O Božiču se ima vršiti v Zagrebu prvi splošni umetniški kongres. Na tem bodo zastopali slovenske umetnike gg.Costape-raria, Jakopič, Kos, šantel m Vavpo-tič. Pričakovati pa je, da bodo Slovenci prihiteli takrat v večjem številu v Hrvatsko prestolico, kajti za medsebojno zbližanje je najprej potrebno medsebojno spoznavanje. — Fr..Roječ: „Tončkove sanje na Miklavžev večer*. Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih. Vpodobila J. Er-bežnik in Fr. Roječ Založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. Knjiga ima 128 strani, 10 podob, dodatek z glasbenimi točkami in stane lično vezana 20 K. Knjiga vsebuje izvirno Miklavževo povest v verzih in v dramatski obliki. Ta posebnost daje knjigi višjo vrednost, ker se more zdaj Miklavževa povest pokazati tudi z odra slovenski mladini in njenim ljubiteljem. Primerna je seveda le za večja pestua gledališči, £.taa * Narodni praznik. V sredo dne 1. de- j častniki in čmovniki. Po maši pia-cembra 1920 praznujemo kot državni i rada garnizije na Slomškovem trgu; praznik ujedinjenja troimenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno enotno državo pod žezlom slavne dinastije Karagjorgjevičev. Vabim vse hišne posestnike in vse meščanstvo ljubljansko, da naj okrase ta dan svoje hiše in svoja stanovanja z narodnimi in državnimi trobojnicamL — Zupan: dr. Ivan Tavčar. * Sprememba v zunanjem ministrstvu. Ministrski svet je sklenil, da se ukine mesto pomočnika zunanjega ministra. * Porotna zasedanja v Sloveniji. Kakor razglaša višje deželno sodišče, se bode prvo porotno zasedanje v letu 1921. vršilo: pri deželnem sodišču v Ljubljani prvo dne 21. februarja, pri okrožnih sodiščih v Celju, Mariboru in Novem mestu pa prvo dne 7. marca. * Častniki za generalni štab. Objavljen je ravnokar ukaz, s katerim se deset višjih častnikov, ki so položili predpisane izpite, premešča v ger.?ro]nj štab. * Mestna aproviza cija je ustavila z * Mestna aproviz3cija je ustavila z današnjim dnem prodajo moke in mlev-skih pridelkov sploh. Gradnja velikega hotela v Zagrebu. Zagrebško društvo za promet tujcev je sklenilo, da zgradi v Zagrebu velik hotel, ki bo imel 200 sob za tujce, restavracijo, kavarno, veliko dvorano za zabave in kopališča. Poslopje bo štirinadstropno z mansardnimi sobami in dvema nadstropjema pod zemljo. Načrt je izdelal arhitekt Šunko. * Tudi mednarodne komisije tihotapijo. Iz Novega Sada poročajo, da je donavska finančna straža v Novem Sadu zaplenila na parobrodu „Sofija", ki je pripeljal iz Budimpešte člane mednarodne podonavske komisije 800 paketov igralnih kart, ki jih je nekdo od potnikov ali od posadke hotel vtihotapiti v Jugoslavijo. * Cerkvena revolucija v Koprivnici. Koprivniška afera že šest mesecev razburja hrvatsko javnost. V zadnjem času je razburjenost dospela do vrhunca. Razjarjeno meščanstvo je zaprlo župni urad in cerkev. Od nadškofa imenovani župnik Fržič je ponoči izginil iz Koprivnice, na kar je bila cerkev zopet odprta. Iz Bjelovara je prišel vladni zastopnik, da izvede preiskavo. Na licu mesta se je lahko prepričal, da Koprivnica ne mara nadškofovega kandidata in da je pripravljena na skrajni odpor. Zato je vladni zastopnik začasnemu upravitelju župnije, Špoljaru, prepovedal, da s prižnice ne sme govoriti proti mestnemu zastopstvu m proti reformnemu gibanju. Župnija bo v kratkem na novo razpisana, a mestno zastopstvo bo — kakor poročajo „No-vosti" — izvolilo za župnika osebo, ki bo meščanstvu ugajala in ki bo stala na programu reformnega gibanja. Vsekakor se bodo take cerkvene revolucije sistematično ponavljale, če se ljudstvu ne bo priznala pravica, da si po svoji volji izbira dušne pastirje. * ,:Pester Lloyd" ne sme v Jugoslavijo. Naredba ministrstva notranjih del prepoveduje v naši kraljevini več madžarskih listov zaradi njih pisave proti naši državi.. Med prepovedanimi listi je tudi „Pester Lloyd". * Dr. Magdic mora izročiti agen-de. Poverjenik za Medjimurje in veliki župan varaždinske županije dr. Magdic je uradno pozvan, da takoj izroči agende najstarejšemu županijskemu uradniku. * Hrvatski občinski uradniki uvrščeni v činovne razrede. Iz Beograda se nam poroča: V soboto je bila podpisana ukazna naredba o ureditvi razmerja občinskih uradnikov na Hrvatskem, s katero se oni uvrste v činovne razrede z odgovarjajočo či-novno plačo. * 5000 lepakov je poslala komunistična stranka iz Ljubljane v Maribor še v nedeljo v svrho agitacije Ker pa so jih poslali kontrabant, jih je železnica zaplenila. Izročijo se jim, če plačajo 60 dinarjev tovornine. * Volilne sleparije. Iz nešteto občin in volilnih okrajev, posebno iz Slov. Gorice, prihajajo poročila, da je v krajih, kjer je župan ali gerent klerikalec, mnogo volilnih upravičencev izpuščenih iz volilnega imenika. Če ne, bi niti svojih 36 % glasov ne bili dobili * Proslava 1. decembra v Mariboru. Garnizija priredi v proslavo našega ujedinjenja na predvečer obli odnico z vojaško godbo po mestu. Pričetek ob 17. uri. — 30. novembra zvečer odda artilerija 11 strelov, 1. decembra zjutraj pa 21 iz topa. Ma-še ob 9. uri v stolnici se udeleže vsi ob 9-30 častitanje oficirskega zbora komandantu mesta v veliki dvorani 'ofic. doma. Po točki 312 pravil se morajo vsi rezervni oficirji udeležiti službe božje v vojaški obleki. — • Volitve v Maribora so potekle mirno in v najlepšem redu. Večinoma so bile končane že ob 18. uri, samo v prvem okraju so se zavlekle do 20. ure. Veliko volilcev, posebno inteligentov je odšlo, ker so se naveličali čakati. Sploh se je opažala pri vseh voliščih precejšnja mlačnost. * Žebot izreklamiral Sokola. Pri nedeljskih volitvah v II. okraju odločni Sokol in naprednjak Coiar ni bil vpisan v volilni imenik. Ko jc Cotar reklamiral, je reklamacijo črtal urednik Zebot. Ko je nato Co tar Zebota stavil na odgovor, se je ta opravičil in mu obljubil, da bo že on uredil. Ko je potem Cotar moral oditi na Koroško, ni imel več prilike, prepričati se, dali je vpisan v volilni imenik ali ne. Pri nedeljskih volitvah pa je predsednik volilne komisije konstatiral, da je Cotar oslenarjen za svojo volilno pravico. — Gospodarstvo, davek« Te dni se je objavil finančni zakon za leto 1920/21, s katerim je uveljavljen med drugim tudi invalidski davek. Donos tega davka se bo porabil izključno le za kritje podpor invalidom. Plačevati so ga dolžni vsi davčni zavezanci, ki plačujejo neposredne davke na ozemlju naše kraljevine. Podsta-va za odmero je vsota v področju enega davčnega urada predpisanih neposrednih davkov in državnih pribitkov in to tudi od onih davkov, ki so predpisani le ideelno n. pr. od hišno-najem-ninskega davka hiš, ki so začasno oproščene državnega davka in se državni davek določi le ideelno za podstavo avtonomnim dokladam. V Sloveniji se bo odmerjal invalidski davek od sledečih neposrednih davkov z državnimi pribitki vred: zemlja-rine, hišnih davkov (razredarine in najmarine) občne pridobnine, posebne pridobnine, rentnine, plačarine in davščine na tantijeme. Dohodnina z državnimi pribitki je podstava za -odmero invalidskega davka le v onih primerih, v katerih niso dohodki zavezani nikake-mu drugemu neposrednemu davku raz-ven dohodnine. Inv?!idski davek znaša do vsote predpisanih neposrednih davkov do 80 kron 8 K, do 200 K 24 K, do 400 K 48 K, do 800 K 96 K, do 1200 K 148 kron, do 2000 K 248 K. do 3500 K 348 K, do 4000 K 500 K, do 6000 K 756 K, do 8000 K 1040 K. Pri višjih predpisih invalidski davek progresivno raste in se polagoma stopnjuje do 20% odmerne podstave. Državni in zasebni nam "čenči bodo plačevali invalidski davek, kolikor pridejo v poštev njih službeni prejemki, na podlagi letnega davka od teh prejemkov (dohodnine ali plačarine, ki odpade na te), in sicer istodobno in na isti način, kakor davek od plače. Na rentnino, pobrano potom odbitka od obresti hranilnih vlog se bo invalidski davek računil le če celoletne •obresti dotične hranilne vloge presegajo vsoto 80 K. O pobiranju in računanju invalidskega davka od te rentnine dobe denarni zavodi posebna navodila od davčnih oblastev. Invalidski davek se bo mogel definitivno določiti še-le po preteku davčnega leta. Da pa se ne nabero preveliki zaostanki na tem davku, so davčni zavezanci dolžni, da že pri vsakem plačilu davka tekom davčnega leta plačajo invalidski davek, ki odpade po lestvici na vsoto plačanega davka. Na vsoto do sedaj plačanih davkov za leto 1920 je treba plačati invalidski davek po lestvici najkasneje do, dne 1.decembra ti. Po tem roku se bo izterjal prisilnim potom, in če bodo dani predpogoji od tega dne dalje ra-čunili tudi zamudne obresti. Ako je davčni zavezanec n. pr. za leto 1920 že plačal 600 K neposrednih davkov, mora, ako se hoče ogniti navedenim posledicam, plačati do dne 1. decembra ti. še 96 K invalidskega davka. — Cena moke. Kakor se „Riječi" iz Trsta brzojavlja, stane v Trstu ameriška moka št.O 12.80 K kilogram. — Če primerjamo to poročilo s poročili iz Vojvodine, je jasno, da je situacija na našem žitnem tržišču nevzdržljiva. Ameriška moka se nudi. v Trstu po 12.80 K kilogram, v Ljubljani pa plačujemo domačo moko po 16 K. Cene so pri nas tako pretirane^ da je preokret v najkrajšem času neizogibljiv, zlasti če bo dolar padal še nadalje, jšš^sfsmšstssss!^ Borze 29. novembra Zagreb. Borza je stala pod vtisom volitev. Promet, že itak skrajno slab, je skoraj ponehal in efekti so nekoliko padli. Devize: Berlin 198 do 200, Milan 505 do 514, London 460, do 470, < Newycrk 135 do 137.5, Pariz S18 do . 822, Praga 166 do 168, Švica 2050 do 2250, Dunaj 27.6 do 27.75. Valute: dchiTji 136 do 136.5, avstrijske krone 29 do 31, rublji 85 do 90, češke krone 165 do 168, francoski franki 835 d« 850, napoleondorji 460 do 465, marke 198 do 200, leji 195 do 205, lire 500 do 503. i Efekti: denar 900 4d) 1560 265 1110 1860 blago 1050 4» 1590 270 1115 2000 63S 8f0 6č5 8950 «70 1300 6800 750 825 666 9050 480 690 900 1460 7000 850 850 1790 12» 900 Banka za Primorje « s Obrtna banka . . , . Hrv. eskomp''ria . . . , Banka Brod Savi . « Poljedelska l»aaka . « s J.-dranska banka . . < jugoslavajsVa banka . « Ljul/jan-ka kred. banka. Narodna banka «, . > Praštcdiona . . • . < Rečka pučka ...» § Slov. eskomptna banka » Srpska banka . . . 5 Eksploatacija drva . i Dubrovačko parobr. dr. Goranin.....i Narodna šumska ind.. . Gutman...... 17'S Slavonia...... Ljubi j. strojne tovarne . Beograd, valute: funti 171, francoski franki 214 do 216, dolarji 34 do 34.30, lire 128, leji 50 do 52.25, češkoslovaške krone 41.50 do 43, marke 94.25 do 94.50, leji 41.50. Devide: London 122 do 124, Pariz 530, Prag 41.50, Berlin 48.15, Dunaj 7 do 7.60. Dunaj, devize: Zagreb 360.50 do 366.50, Berlin 731 do 737, Budimpešta 98.50 do 100.50, Bukarcšt 732.50 do 752.50, London 770 do 750, Milan 1840 do 1880, Newyork 499 do 507, Pariz 3075 do 3125, Praga 599 do 599.50, Zurieh 7900 do 7^0. Valute: dinarji 1444 do 1475, dolarji 49450 do 502.50, franki 3050 3100. švicarski franki 7875 do 792š, češke krone 607 do 613, ogrske krone 100 do 102.50, leji 730 do 750, levi 600 do 620, lire 1835 do 1875, marke 729 do 737, futt-ti 1760 do 1780. Efekti: Avstr. kronska renta .iti 10>— „ majska renta .... 100 — Ogrska kronska..... 69 75 Turške srečke...... 3039 — Anglobanka ......U08-— Bankverein.......1315 — Kreditni zavod za trg. in ind. lžlfr— Avstro-Ogrska banka . . . 6525-— Zivnostenska banka .... 2499 — Bosanska zemaljska banka . 1130-— Državne železnice .... 4795'— Južna železnica..... 1835-— Praška železna industr. . . 13100-— Levkam, papirnica .... -<-•— Praga, devize: Beograd 243 do 245, Berlin 119.25 do 120.75, Dunaj 16.20 do 17.20, Varšava 15.75 do 16.75, Zar greb 60.50 do 61.50, Budimpešta 16.20 do 17.20, jugoslovanske note 237 do 239, Amerika 81.75 do 82.75, Angli-ja 287 do 289, Švica 1294.50 do 1297.50, Francija 503.50 do 506.50, Italija 309, do 311, Bolgarska 98.25 do 99.25. Berlin, devize: London 241 do 241.50, Ntwyork 6S.805 do 68.943, Pariz 420.55 do 421.45, Italija 255.70 do 256.30, Avstrija 21.97 do 22.03, Budimpešta 15.98 do 16.02, Praga 84.15 do 84.85. Zurieh, devize: Berlin 93.25, New-york 637, London 22.31, Pariz 38.90, Milan 23.70, Praga 8, Zagreb 4.85, Budimpešta 1.45, Bukarešta 9.45, Varšava 1.40, Dunaj 1.90, žigosane 1.40. Vremensko poročilo. Liobl-ana 3"fi m na-1 Sreanja včerajšnia -errperauira 3 6 normalna Vrem&nska napoved: 1'opl3 inžno obl. mm«. wnlnc* vzhrirtanen ob 7» '* a ob 4-J5 29. nov. ob 7. url: Crtkvenlca: len jo-o. nt a«, pad.0-0. Dunaj t ti m —a 0. dež pad tc Inomost! tem —1 0. oM pad 1 0 Lastnik in izdajatelj Konzorcij .Jutra". Odgovorni urednik Vit F. Jelene. Ste prehlajeni? Imate bolečine v prsih? V grlu? Ali kaši jate? Imate nahod? — Dobri prijatelj v takih hudih dneh Vam je Fellerjev Elza fluid! šest dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 42 K. Državna trošarina posebej. Zagorski sok zoper kašelj in prsne bolečine, 1 steklenica 9 K. Slaba hrana Vam je pokvarila želodec? Fellerieve prave Elsa-kroglice ga spravijo v red! 6 škatlic 18 K. Omot in poštnina posebej, a najceneje. — Eugen V.Eeller, Stubica donja, Elsa-št. 351, Hrvatska. ______ 436 B. SBS D a o .2 (t > •J •J O O a 2 9 S Ii1 s; G. "* B E a t Vetrovi Nebo ! s 1 -> .—t t*, dot 29 dot. 29. nov 7. ar 14. ori 2L on 7*1 1 741 0 7*1 • V 5 9 s 6 brez vetra ** « več. obi. obl. »» 9 » v3 lL3 , : e Vič I Si j? t* > gak JiJi h-: Oprava za trgovino (Stelaže) 499 10-3 se takoj proda Henrik Kenda, Mestni trg 17 Koruze, fftl! ovsa več vagonov ima oddati takoj od postaje Ljubljana, oziroma franko vsaka postaja i (Sloveniji tvrdka, Paternost & Bemlo Ljubljana, Blmska cesta it. 2. Brzojavi: Parem Ljubljana. 515 2—\ Krojač 3-2 Ivan Magdič Gledališka ulica se priporoča za izdelovanje oblek, Zaloga finega angleškega blaga. Cement „Salona" oddaja 494 3—3 Di». Fp. Jenko Import * Eksport Ljubljana, Krekov trg št. 10, L nadstr., hodnik desno. Telefou 319 int Kdor si lili nabaviti pristnega io znanega haložana ■D u Mapsl! poslazitl tvrdke: Prva haloga trgovina z vinom Bate Ropenjali in drug pri Sveti ^ Barbari v Halozah. 36-22 Stenice, ščurki b vn grolasen mora pugmiti, ako porabljate moja preizkusen* sredstva kot: za ftiorke K 20—, za »te-alo« K Ur—, prašek za oil v obleki in perila K 10'-in K 20*—, prašek proti mrčesom K io-— in K 20 —. nirilo prati niem pri ljudeh K 5~— in K 10 — itd. Pošilja po povzetin zavod za eksport H, Jfisker, PetrmtMa nlica 8. Zagreb br. 33. 8 ! Kdor hoče kaj prodati Kdor hoče kaj kupiti Kdor išče službe itd. inseriraj v „Jutru" I MARIJA TICAR =Ljubljana= M Selenburgova ulica Tovarniška zaloga šolskih potrebščin, papirja 110 u in razglednic. Za Miklavža kupujte za otroke: 456 7 Bob ln Tefll, mladinska povest s slikami, bso& 24 K, Tez. 30K. po pošti 2 K več. RT za odrasle: Anatole France: Fingvinskl otok, broš. 42 K, po pošti K 2-40 več. Shakespeare-Znpanei«: Sen krene noči, broš. 22 K, vez. 28 K, po pošti 2 K več; Heiik: Zgodovina Srbov, Hrvatov ln Slovenoev, I. in n. del, skapaj 57 K, po pošti K 2"20 več. Naročila na Tiskovno zadrugo v Ljubljani, Sodna oL 6. Knjige so najcenejše darilo. Vljudno » . rznrrsr: 99 528 cc Gradišče it 13, nasproti dramskega gledališča« Točila bom samo pristna vina in stregla z dobrimi jsdlll. Sprejmem pa tadi abonant* na feraao po zmerni ceni. Za obilen obisk se priporočam |y|jgj pgjrjjjp A 214/19—32 523 Dražbeni oklic. V zapuščinski stvari po Roberta Koprinskemu is Poiego se vrši na prošajo dedičev v soboto, dne II. decembra 1920. ob 10. uri dopoldne ▼ notarski pisarni v Kamnika prostovoljna javna dražba ▼ zapuščino spadajoče nepremičnine vlož. it 561 kat obč. Kamnik, obstoječe iz hiše št 72 t Kamnika na Sutni, ki obsega 7 stanovanj in tovarniške pro-store, ki so svoj čas služili za belilnico, potem iz gospodarskega poslopja in iz zemljiških parcel t izmeri 3 ha 84 a 77 m1, ki ležijo poleg poslopji na obeh straneh reke Bistrice, katere vodna moč bi se dala izkoristiti Izklicna cena, pod katero se ponudbe ne sprejemajo, znaša 600.000 K. Vsak ponudnik mora pred dražbo položiti varščino 60.000 K t gotovini ali v vložnih knjižicah domačih denarnih zavodov. Zdražitelj mora največji ponudek s 5*/« obrestmi od dne dražbe naprej v treh mesecih sodno položiti. Knjižnim upnikom se pridržujejo njih zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Nadaljnji dražbeni pogoji co na vpogled t notarski pisarni v Kamniku, Okrajno sodišče » Kamniku odd. I, dne 26. novembra 1920. eeeeseeseeeeseeeeeeeaeeeeoeeeaeeaaaeeeoeeasaoeceeeee j Mali elektro-avto j ideal tistega, ki vozi sam. | w ===== Zahtevajte brezplačno prospekt. =— - • Hans Bohm, pisalni stroji, avtomobili. Salzbu/g-Lehen, Osterreich. 519 3-1 208 8-s T0varna Barva Jos.Reich ^no asu vsakovrstno • blago, obleke Ljubljana, Poljanski nasip št 4 Svetlolika HttJTt Podružnica: Selenburgova ul. 3 " ^ = Podružnice: === Maribor Novo mesto Kočevje It. 93. Tvrdka Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulicaO priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih izgotovljenih oblek za gospode9 dečke In otroke.! V zalogi je vedno najfinejše angleško blago za obleke, suknje i. i d. Konfekcija za dame. Najnovejši kroji! 503 5-3 Solidne cene! Ljubljana Kolodvorska ul. 18 IVO PREMERI kot glavni zsstopn k tvrdke Naylor Brothers Ltd, London, tovarna prvovrstnih _____a_naznanja, da priporoča tvrdke: Ivan angieSKin OKOV BrloelJ, Josip Stnpoa, Brata Bemžgar, Filip Prlatov, Tona KalgaJ, Frano Goreo ln F. Batjel, ker isti pri pleskanja vozov uporabljajo omenjene lake. — Bazen tega d porabljajo te prvovrstne lake tadi topniška radiona, vse Dravske divizijske oblasti in imaio iste ▼ zalogi vse večje tvrdke te stroke v Beograda, Niša, Zagreba, Sarajeva, Mostaru, Cetinju, Splita itd., ter so se vsi o kakovosti istih naipovoljneje izrazili. — Priporočam nabavo istih kar najbolje. 520 3—2 b" ig:: -it* ln: i delniška družba za mednarodne Vsled državno-političnih odnošajev, nastalih po razpadu stare Avstrije, prešel je sedež trgovske« spedldjske in komisijske delniike družbe ,,BALKAN", S sedežem V Trstu, v območje tuje države, kar je povzročalo poslovanju njenih podružnic v Ljubljani, Maribora, Zagrebu, Beogradu in Wienu, katero se je zlasti v zadnjih časih skoro potrojilo, nepremostljive težkoče. Ustanovila se je vsled tega z dovoljenjem ministrstva za trgovino in industrijo z dne 15. septembra 1920., VL, št. 2419, nova delniška družba pod imenom »BALKAN", delniška druiba za mednarodne transporte v Liubliani s sedežem v Ljubljani, katere namen je prevzem podružnic stare delniške družbe .Balkan« v Ljubljani, Maribora, Zagrebu, Beogradu ia Wienu s vsemi aktivi in pašni glasom bilance z dne 30. jnnija 1920. Nova družba opusti trgovske oddelke stare družbe ter razširi in osredotoči svoje poslovanje izključno le na spedicijske in transportne posle vseh vrst Bavila se bo s posredovanjem pri ocarinanju, z vskladiščenjem raznovrstnega blaga, z železniškimi in carinskimi reklamacijami i. t d. Nova družba prevzame tudi cel delež stare družbe pri I. Ljubljanskem javnem SkladlfŽU, ki je danes največje in edino te vrste v vsej Jugoslaviji, z vsemi aktivi in pasivi vred. I -9 ki je razdeljena na 10.000 komadov delnic v nominalni vrednosti po K 400 — ali Din. 100 —j glaseČih se na donosca. Ta delniška glavnica se sme po sklepu občnega zbora brez nadaljnjega oblastvenega dovoljenja zvišati na K 24,000.000 — ali Din. 6,000.000'—. Za sedaj se izda 10.000 komadov delnic po nominalu K 400-— ali Din. 100*— pod sledečimi pogoji: 1.) Dosedanjim delničarjem trgovske, spedicijske in komisijske delniške družbe „Balkan" s sedežem v Trsta se prepušča 7500 komadov delnic v sknpni vrednosti K 3 000.000-—, to je za vsako Staro delnico ena nova po nominalni vrednosti K 400"— ali Din. 100'— plus 5% obresti, računajoč od dne i. Julija 1920. do dne vplačila, ici so imajo ob prijavi opcije takoj polno vplačati V to svrho je potrebno, da izvršijo imetniki delnic opcijsko pravo, ter polože svoje delnice pri spodaj označenih subskripcijskih mestih, aa se na njih označi izvioiiov prava opcije. 2.) Ostalih 2500 komadov delnic v skupnem nominalu K 1,000.000-— se stavlja na javno subskripcijo po emisijskem kurzu K 900'— ali Din. 225"— plus 5% obresti, računajoč od dne 1. julija 1920. do dne vplačila, ki so takoj pri podpisu polno vplaČljive. 3.) Bok za izvršitev prava opcije in podpisa novih delnic se prične z dnem S. decembra in traja do vitetega dne 20. decembra 1920. 4.) Ustanovitelji si pridrže pravico reparticije delnic v roku do dne 20. januarja 1921. Subskribenti imajo pravico z dnem 21. januarja 1921. dvigniti vplačano protivrednost za nedodeljene delnice. 5.) Delničarji participirajo na Čistem dobičku počenši z dnem 1. julija 1920. 6.) Kurzni dobiček (ažija), ki se doseže pri emisijskem kurza, gre po odbitku emisijskih stroškov in pristojbin v korist rezervnega zaklada družbe. 7.) Delnice se bodo izdajale v komadih po 1, 25, 50 in 100 delnic. Začasno se bodo izdajala potrdila o dodeljenih delnicah, katera potrdila se bodo keaneje zamenjala za delnice družbe. 8.) Subskripcijska mesta so: Jadranska banka v Trstu, Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju, Zagrebu in Beogradu. LJUBLJANA, dne 22. novembra 1920. I I Jadranska banka, podružnica LJubljana. 608 8-1 Ante Bogdanovi* s. r. veletržee v Trstu. ftvgusj Praprotnik s. r. ravnatelj Jadranske banke. Alojzij Lflleg a r. veletržee v Ljubljani. Or. Fran Novak s. r. odvetnik v Ljubljani. I. N. SoftarK s. r. veletržee t Mariboru.