Andrej Misson
Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani
ZBORI ZVONIMIRJA CIGLIÈA (1921–2006)
Izvleèek: Zvonimir Cigliè, pomemben slovenski skladatelj orkestralne in instrumentalne
glasbe, je ustvaril le okrog dvanajst skladb za zbore, od tega devet a cappella. V prispevku
so njegova tovrstna dela navedena kronološko, na kratko je opisan slog njegovega
zborovskega skladanja. Kompozicijska tehnika je predstavljena z izbranimi notnimi
primeri iz umetnikovih del. Skladatelj Cigliè je premišljeno uglasbil izbrana, obièajno
sodobna besedila. Komponiral je tradicionalno, vendar harmonsko dovolj bogato.
Njegova dela so pevsko zahtevna. Ciglièeva maloštevilna zborovska dela so zanimive
stvaritve in pomembno dopolnjujejo tudi njegovo kompozicijsko govorico.
Kljuène besede: slovenska glasba, zborovska glasba, teorija glasbe, glasbena analiza,
glasbena kompozicija, sodobna glasba, Zvonimir Cigliè.
Abstract: Zvonimir Cigliè, a notable Slovenian composer of orchestral and instrumental
music, wrote only about twelve pieces for choirs, nine of them in the style of a cappella.
This paper includes a chronological list of his choral works and a short description of his
style when composing for choirs, illustrating it with selected examples from his works.
Further on, the paper addresses the carefully chosen, mostly contemporary texts the
composer thoughtfully set to music. Cigliè’s works were composed traditionally and at the
same time using rich harmony, making them challenging for the singers. His few choral
works are interesting compositions and important representatives of his compositional
language.
Keywords: Slovenian music, choral music, music theory, music analysis, music
composition, contemporary music, Zvonimir Cigliè.
Kje si, Smrt, ti ptiè skovir?
Je zdaj tvoje gnezdo prazno?
In Ljubezen vriska blazno:
»Ni je veè nikjer, nikjer!«
(Alojz Gradnik, Mali srpan)
77
Andrej Misson, ZBORI ZVONIMIRJA CIGLIÈA (1921–2006)
Uvod
Zvonimir Cigliè je ustvaril vsega devet a cappella skladb, in sicer za enski,
mladinski ali otroški zbor. Eno skladbo je namenil tudi za moški zbor, v zapušèini
pa ni zaslediti nobenega samostojnega dela za mešani zbor. Le-tega je uporabil
zgolj v vokalno-orkestralnih skladbah.
Postavlja se mi vprašanje, zakaj je tako, saj je bil dober poznavalec literature
in vokala. Iz njegove korespondence1 je tudi razvidno, da je o tej tematiki
nameraval napisati celo dve deli: Knjievnost in glasba in pozneje Jugoslovanska
knjievnost in glasba. Ob aktualnem pesniku Tonetu Pavèku, katerega verze je
uporabil v veè svojih delih, je v zvezi s tem obdeloval še dva danes manj znana,
toda pomembna slovenska pesnika, Pavla Oblaka in Mitjo Šarabona. Slednji je bil
v èasu socializma v politièni nemilosti, saj je napisal sonetni venec sonetnih
vencev in ga posvetil Francetu Balantièu. Na srednji glasbeni šoli je uèil
harmonijo in kontrapunkt ter imel tako na razpolago mladinski zbor. Bil je
odgovorni urednik zborovskih edicij Zveze kulturno-prosvetnih organizacij
Slovenije. Med drugim je uredil notne mape izbranih zborov Zorka Prelovca
(1974), Petra Liparja (1976) in Matije Tomca (1977). Pred Pred 2. svetovno vojno
je obèudoval moški Akademski pevski zbor pod vodstvom Franceta Marolta.2
Imel je primorske korenine, med Primorci pa je bilo petje in zborovsko petje
precej priljubljeno. In navsezadnje, v kasarni v Karlovcu, kjer je sluil vojašèino,
je ustanovil moški zbor in z njim pel »od jutra do veèera«.3
Za skladatelja, ki mu je bila veèna tema »erosa in tanatosa« velik izziv, bi bila
ustrezna zvoèna posoda, v katero bi prelil tonsko igro enskih in moških glasov,
prav mešani zbor. Navkljub zapisanemu pa je število zborov zelo majhno. Najbr
sta mu bili v skladateljski izziv predvsem orkestralna in instrumentalna glasba.
Veèkrat je izjavil, kot npr. v intervjuju na Radiu Ljubljana, 3. marca 1971, »da mu
najbolj ustreza simfonièna glasba«.4 S tem se je pridruil pomembni skupini
slovenskih skladateljev, ki so pisali preteno instrumentalno in orkestralno glasbo
(npr. L. M. Škerjanc, D. Škerl, I. Petriæ idr.) in njihove pozornosti slovenska
ljudska glasba ni opazno pritegnila (kot npr. velja za S. Osterca). Za skladatelja
Ciglièa je umetniško ustvarjanje neprestano sooèenje z ivljenjsko stvarnostjo,
zajeto v ustvarjalèevi osebnosti in v njegovih etiènih naèelih.5 Oblika oz. zvrst
glasbe, v kateri skladatelj ustvarja, je po njegovem mnenju odvisna predvsem od
njegove narave in osebnosti. Kot ustvarjalec je obèutil razliène vzgibe, ki
sprošèajo energijo iz podzavesti v luè zavesti. al nisem mogel preiskati
78
ZVONIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
1 Andreja Peterlin, Zapušèina Zvonimirja Ciglièa, diplomska naloga, Oddelek za zgodovino Filozofske
fakultete v Ljubljani, Ljubljana, 2000, http://www.ff.uni-lj.si/hp/diplomske_naloge/peterlin_andreja/,
dostopno 12. julij 2012.
2 Franc Krinar, Zvonimir Cigliè – biti ustvarjalec, Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2006, str. 170.
3 Prav tam, str. 73.
4 Glej opombo št. 1.
5 »O fenomenu umetniškega ustvarjanja«, èlanku, ki je izšel tudi v reviji Glasbena mladina novembra
1980, glej http://www.ff.uni-lj.si/hp/diplomske_naloge/peterlin_andreja/, dostopno: 12. julij 2012. Prim
tudi: F. Krinar, n. d., str. 101, 133, 218–220.
njegovega obširnega gradiva, da bi o njegovem zborovskem ustvarjanju morda
našel kaj veè. To prepušèam naslednikom. Ker so skoraj vsa dela nastala v èasu
njegovega pouèevanja, domnevam, da so skladbe bile naroèene, na njihov
nastanek pa je morda vplival pedagoški klic oziroma poklic.
Primer 1: skica kroga, sociogram skladateljev, ki so najbolj, posredno ali neposredno,
vplivali na delo Zvonimirja Ciglièa.
Njegov kompozicijski stavek je personalistièen, oprt na glasbeno tradicijo
romantike, razširjen z mnogimi elementi 20. stol., npr. impresionistiènimi in
ekspresionistiènimi. Svoj slog, ki je podoben slogu Marija Kogoja, je oblikoval na
kompozicijskih naukih in dedišèini profesorja Lucijana Marije Škerjanca. Ob
priliki je Cigliè zapisal, da ima Slovenija tri velikane: Gallusa, Kogoja in
Osterca.6 V teh treh avtorjih se skrivajo tehnike polifonije, èiste kompozicije,
fantastiènega, ekstatiènega sloga 20. stoletja (stylus phantasticus), zvoène ironije
ter ekspresionistiène harmonije. O vplivu Henryja Barrauda (1900–1997),
nekoliko pozabljenega francoskega skladatelja, pri katerem naj bi se Cigliè v letih
1958–597 izpopolnjeval, pa teko sodim. Poslušal sem dve skladbi Barrauda,
Nina au matin bleu8 (1954) za oboo in klavir ter Offrande àune ombre9 (1942) za
simfonièni orkester. Skladbi sta pisani v tradicionalnem, postromantiènem,
postimpresionistiènem, meditativnem in obèutenem slogu. V obeh skladatelj
dovršeno in spretno povezuje tradicionalne zvoène snovi ter gradi obèuteno
muzikalno razpoloenje. Ciglièev kompozicijski stavek je podoben
Barraudovemu, slogovne sledi pa vodijo morda še nekoliko nazaj, k
79
Andrej Misson, ZBORI ZVONIMIRJA CIGLIÈA (1921–2006)
6 A. Peterlin, n. d., dostopno na: http://www.ff.uni-lj.si/hp/diplomske_naloge/peterlin_andreja/, 12. julij
2012.
7 Andrej Rijavec, Slovenska glasbena dela, Ljubljana: DZS, 1979, str. 47.
8 Oboe Recital: Menzel, Fabian - POULENC, F. / MILHAUD, D. / TAILLEFERRE, G. / AURIC, G. /
MIGOT, G. / JOLIVET, A. / BARRAUD, H. / RIVIER, J., Naxos, Antes Edition, BM 31.9136.
9 Dostopno na: http://www.youtube.com/watch?v=2TXQkTIskp4,12. julij 2012.
Barraudovemu uèitelju Louisu Aubertu (1877–1968) in nato do Gabriela Fauréja
(1845–1924).10 Vse to morda vpliva na Ciglièev orkestralni stavek, zborovske
skladbe so kompozicijsko preprostejše, ne pa tudi izvajalsko in zvoèno enostavne.
Vseeno je Cigliè predvsem oblikovalec orkestralnega, instrumentalnega zvoka.
Še v Preludiju za sopran, enski in moški zbor ter orkester na besedilo Pavla
Oblaka je vloga zbora bolj instrumentalna, barvna, kot samostojna.11 Toda vseeno
so Ciglièeve zborovske skladbe dovolj preprièljiva in dovršena umetniška dela.
Primer 2: odsek iz Preludija za sopran, enski zbor, moški zbor in orkester, kjer ima
zbor bolj barvito, »orkestralno« vlogo.
80
ZVONIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
10 F. Krinar, n. d., str. 153.
11 Zvonimir Cigliè, Preludij za sopran, enski zbor, moški zbor in orkester, besedilo Pavel Oblak, rokopis,
Arhiv Republike Slovenije, zapušèina Z. Ciglièa, sign. AS 1441.
Primer 3: seznam zborov Zvonimirja Ciglièa.
V diplomski nalogi A. Peterlin12 je navedena skladba Preludij za sopran, dva
zbora in orkester brez navedbe avtorja besedila in z letnico nastanka 1942.
Domnevam, da gre za skladbo Preludij za sopran, enski in moški zbor ter
orkester na besedilo Pavla Oblaka. Rokopis ima letnico nastanka 1946. Zadnja
števka »6« je nekoliko nerodno zapisana. Lahko bi jo prebrali tudi kot »0«. Tako
jo je prebral tudi tisti, ki je pripravil popis avtorjevega gradiva za Arhiv Republike
Slovenije.13 Za Preludij je potrebno kar nekaj kompozicijskega znanja, zato je
bolj verjetno, da je to delo nastalo po tem, ko se je vpisal na Akademijo za glasbo,
to je po l. 1944. Zdi se mi, da bi bil tudi Preludij za zbor in orkester iz leta 1949,
npr. omenjen v citirani diplomski nalogi A. Peterlin, lahko Preludij iz leta 1946 ali
morda kakšna njegova predelava. Partiture slednjega nisem našel.
Primer 4: prvi del èasovnega traku o zborovski ustvarjalnosti Zvonimirja Ciglièa. Glej
besedilo pod primerom 2.
81
Andrej Misson, ZBORI ZVONIMIRJA CIGLIÈA (1921–2006)
12 A. Peterlin, n. d., dostopno na: http://www.ff.uni-lj.si/hp/diplomske_naloge/peterlin_andreja/, 12. julij
2012.
13 Glej tudi F. Krinar, n. d., seznam rokopisov, popis del.
Primer 5: drugi del èasovnega traku o zborovski ustvarjalnosti Zvonimirja Ciglièa.
ZBORI
Zbore bi lahko razdelili na dve skupini:
– ustvarjene na pesmi Toneta Pavèka (1928–2011)
iz zbirke Maèek na dopustu in
– druge.
ZBORI NA PESMI TONETA PAVÈKA IZ ZBIRKE MAÈEK NA DOPUSTU
Primer 6: naslovna stran Pavèkove pesniške zbirke Maèek na dopustu, Ljubljana:
Mladinska knjiga, 1957 in stran s pesmijo Lari-fari.
82
ZVONIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
Maèek na dopustu je morda druga zbirka otroških pesmi Toneta Pavèka.
Pesnik je izdal 34 raznovrstnih, duhovitih pesmic, ki so pritegnile pozornost
skladatelja Zvonimirja Ciglièa. Uglasbil je prve tri, potem pa še Po svatbi
(dvanajsta v zbirki) in Uèenjak (šestindvajseta). Skladatelj je pesmi najbr izbral
po lastni presoji, brez doloèenega vpliva. Rokopise vseh skladb hrani Arhiv
Republike Slovenije. Morda so vse nastale e leta 1957, vsaj kot skice, èeprav je
skladba Uèenjak drugaèna kot druge. Vsekakor je za presojo nastanka pomembna
tudi letnica izdaje.14
Primer 7: seznam pesmi zbirke Maèek na dopustu in skladbe, ki jih je uglasbil Zvonimir
Cigliè.
Primer 8: seznam uglasbenih pesmi iz zbirke Maèek na dopustu z navedbo letnice
nastanka in objave. V oklepaju je navedena letnica, ko je skladba najbr nastala.
MAÈEK NA DOPUSTU
Pavèkov naslov pesmi je Intervju in je druga pesem v zbirki. Domnevam, da
je skladatelj skladbo poimenoval kar po naslovu zbirke, le-ta je obenem morda
tudi nosilni vsebinski naslov ohlapnega cikla petih, prosto izbranih uglasbenih
skladb, ki imajo skupnega le avtorja pesmi ter šaljiv, grotesken in celo
sarkastièen, teak glasbeni slog. Takšen slog morda celo presega razpoloenjsko
preprostejšo in lahkotnejšo literarno predlogo. Skladbo je avtor napisal leta 1957
in je istega leta tudi izšla v Grlici (glej tabelo s seznamom skladb, primer 8). Prav
83
Andrej Misson, ZBORI ZVONIMIRJA CIGLIÈA (1921–2006)
14 Glej F. Krinar, n. d., seznam rokopisov.
mogoèe je, da je avtor tedaj zasnoval tudi vse preostale skladbe in jih dokonèal v
letih, ko jih je pripravil za objavo. Skladba je teksturno razgibana, pomembno
vlogo ima polifonija. Melodije so intervalno pestre, veliko je alteracij, prav tako je
pestra in zahtevna harmonija. Vse to pa pomeni, da je skladba za izvajalce
zahtevna, èeprav je kompozicijsko dobro premišljena in spretno zgrajena.
Znaèilno za melodije njegovih zborovskih skladb je, da intervalno niso zelo
zahtevne, èeprav z njimi dosee pogosto zelo kompleksna sozvoèja.
Primer 9: zaèetek skladbe Maèek na dopustu je oblikovan politonalno, 1. glas je v
as-molu, 2. v es-molu, 3. v sicer notiranem As-duru. Glasovi vstopajo polifono, 2. glas je
imitacija 1. glasu na spodnji è4 v diminuciji.
Primer 10: primer homofonega, sekvenèno grajenega odseka skladbe z
ekspresionistièno oblikovano harmonijo. Zgornja dva glasova oblikujeta zrcalo.
Primer 11: odsek »Veselo« z dvoglasnim kanonom v spodnji è8 in dopolnilnim glasom,
zaèetno melodijo z inverznim, rastoèim terènim skokom v 2. glasu. V nadaljevanju se
pojavi kanon z zamenjanima glasovoma in enakim dopolnilnim glasom.
84
ZVONIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
Primer 12: zaèetek sklepnega dela skladbe v harmonskem as-molu, vodilna tema je
obdelana homofono, èeprav sta zgornji in spodnji glas v protismernem gibanju, vmesni
pa je z obema v stranskem gibanju.
Primer 13: skladatelj harmonijo iz as-mola pripelje na koncu v As-dur, s tonalno
oblikovano avtentièno kadenco D-T in postopom dominantne 7 (IV. stopnja) v I. stopnjo
v spodnjem glasu.
LARI-FARI
Lari-fari je prva pesem v zbirki. Pavèek je v njej spretno povezal »našo lepo
staro faro«, svet ter luno, pa še, da vse na svetu je le la, »res najbolje, da ne daš ni
prebite votle pare za te prazne èire èare«. Takšno šaljivo, fantastièno in groteskno
pesem je v njeni tragikomièni vsebini elel glasbeno nadgraditi tudi skladatelj.
Skladbi Maèek na dopustu in Lari-fari sta izšli v Grlici, èeprav sta primerni za
najboljše dekliške ali mladinske zbore.
Primer 14: zaèetni motiv skladbe Lari-fari v zgornjem glasu je pentatonièni
(anhemitonska pentatonika), stavek pa homofon, s tonalno, a kromatièno in akordièno
razširjeno harmonijo. Spol G-dura je z e-molovim 6/4 taktom na zaèetku nekoliko
zabrisan. Podobno so zabrisani tudi zaèetki drugih oblikovnih delov (h-mol – G-dur,
cis-mol – A-dur).
85
Andrej Misson, ZBORI ZVONIMIRJA CIGLIÈA (1921–2006)
Primer 15: primer septimnega (kvartdecimnega) dvojnega kontrapunkta; primerjaj 1. in
2. glas v drugem taktu primera ter 2. in 3. glas v èetrtem taktu z ustrezno številèno shemo
dvojnega kontrapunkta.
Primer 16: v nadaljevanju skladbe Lari-fari se harmonija odlepi od centra in postane
kompleksna, tudi bitonalna, sekvenèna in polifona. Skladatelj z glasbo gradi retoriko
besedila. V zadnjem taktu primera zvoèno slika grotesknost šepanja, z ritmom in
harmonijo (nizanje zmanjšanih septakordov), hlinjeno resnost, jok, boleèino, obenem pa
šepanje, »A od tam na tla sem pal, v vašo faro prišantal«.
Primer 17: v zadnjem delu skladbe Lari-fari skladatelj harmonski tok pripelje nazaj v
G-dur, na zaèetku zadnjega dela »ivo« uporabi dur-mol, po vsem zapletenem
tonalitetnem gibanju in akordiki pa konèa z diatoniko G-dura in melizmatiènim
slikanjem besed »èire èare«.
86
ZVONIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
BAV-BAV
Skladba Bav-bav, tretja po vrsti v Pavèkovi zbirki, je izšla v Naših zborih
(glej tabelo s seznamom skladb, primer 7). e s tem je bila poudarjena njena
zahtevnost, ki presega raven obièajnih mladinskih zborov. Skladba je duhovita in
èe odštejem sinkopirano (hemiolno) ritmiènost, melodièno in harmonsko ni prav
zahtevna.
Primer 18: monodièni zaèetek skladbe Bav-bav z akordièno, sinkopirano spremljavo –
pravzaprav gre za hemiolno preureditev, ki je od drugega do petega takta simetrièno
grajena iz lahkih in tekih not hemiole 2x(3x2), namesto 2x(2x3) – je harmonsko in
melodièno oblikovan lahkotno.
Primer 19: spodnja dva glasova zadnjih treh taktov primera skupaj »tketa« tretjo
melodièno linijo teksture (znani baroèni Bachov kompozicijski prijem). Skladatelj v
nadaljevanju modulira in uporablja nekoliko kompleksnejšo harmonijo. Harmonija
zadnjih treh taktov primera je grajena na menjavi tonike in molove subdominante v
zgornjih dveh glasovih, spodnja pa prinašata tonièno terco (I-III). Obèasno tako nastopi
sozvoèje D-Es-Ges.
87
Andrej Misson, ZBORI ZVONIMIRJA CIGLIÈA (1921–2006)
Primer 20: sklepni del skladbe Bav-bav je ponovno harmonsko diatonièen, monodièna
sestavljena tekstura pa je oblikovana iz dvoglasnega kanona v primi in dopolnilne,
intervalne spremljave.
UÈENJAK
Uèenjak je šestindvajseta pesem v zbirki. Tudi njo je Cigliè najbr uglasbil ali
vsaj zasnoval e leta 1957, èeprav se njen kompozicijski stavek nekoliko razlikuje
od tistega iz starejših skladb tega cikla, npr. e tonaliteta ni oznaèena. Zelo redko
je v glasbi nasploh uporabljena oznaka tempa Allegrettino. Naèeloma naj bi bila
to oznaka za še nekoliko poèasnejši tempo od Allegretta, znaèaj pa je še
lahkotnejši. Nemara se v tej oznaki skriva avtorjeva elja, da skladbe zaradi
kromatike in gostejše harmonije ne bi izvedli bodisi preteko in prepoèasi bodisi
prehitro ter prenapeto. Zaèetni in konèni center se ne ujemata: D(G) in Des. Delo
je komponirano v tehniki ostinata.
88
ZVONIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
Primer 21: zaèetek skladbe Uèenjak, triglasna imitacija z inverzijo (skupaj tvorita
zrcalo) in kvintnim dvoglasjem zaène del, ki je grajen na ostinatu, s ponavljanjem motiva,
grajenega z dvema, poltonsko oddaljenima èistima kvartama (D-A, Cis-Gis), ki se
premika po glasovih, tudi v inverziji in retrogradnji. Ostinatni, osminski ritem, gradi
mehansko motoriko in nemara ponazarja vsebino praznega, na drilu utemeljenega
znanja, »slame kup in bedarij«.
Primer 22: kontrastni drugi del, je oblikovan sprva modalno, zadnje tri takte pa dobi
pomembno mesto dominantni septakord na C. Naslednji del, ki se zaène na tonu A, tako
deluje kot terca toniènega akorda F-dura. Navkljub intervalno grajenemu sozvoèju, s
sekundami, septimami, kvintami, melodièni kromatiki, lahko v ozadju prepoznamo
tonalno urejenost glasbenega stavka.
89
Andrej Misson, ZBORI ZVONIMIRJA CIGLIÈA (1921–2006)
Primer 23: tonalni konec skladbe Uèenjak v Des-duru, s kadenèno zvezo
DD(9)-D(7-9)-T. Homofonija in harmonija sta najbr v retoriènem pomenu tonskega
slikanja ironije idiliènega, sreènega konca v slogu: »saj ne vedo, kaj delajo«.
PO SVATBI
Skladba je nastala po dvanajsti pesmi v Pavèkovi zbirki, leta 1975, in sicer za
Mladinski pevski festival v Celju, leto pozneje pa je izšla v festivalski zbirki
Mladinski zbori (glej tabelo s seznamom skladb, primer 7). Skladatelj je skladbo
oblikoval na dveh svatovskih plesih, polki (binarni del) in valèku (ternarni del); v
obeh delih z istim kompozicijskim gradivom (glej primera 22 in 25 ter ju
primerjaj).
Primer 24: zaèetek skladbe Po svatbi; tonalna harmonija je postavljena
funkcionalno konfliktno, kar ustvarja vtis nerodnosti, groteske, npr. v 1. taktu si na prvi
dobi stojita nasproti tonièna in subdominantna funkcija (H-C), na drugi dobi
subdominantna in tonièna (C-H po poudarjeni, spodnji menjalni noti). To je pogost
harmonski prijem skladatelja. Motiv je parafraza ljudske, zabavne glasbe v plesnem ritmu
polke.
90
ZVONIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
Primer 25: v drugem taktu je zaèetek drugega dela skladbe, s svobodnejšo,
periodièno imitacijo med zgornjima glasovoma in imitacijo v tretjem glasu, ki prinese
inverzno in vzvratno (retrogradno) obrnitev dvotaktnega motiva – teme imitacije.
Primer 26: tonsko, diatonièno, artikulacijsko slikanje muh, mrèesa.
Primer 27: zaèetek »valèkovega«, predzadnjega dela skladbe. Primerjaj ga z
gradivom zaèetnega, »polkinega« dela, primer 24.
91
Andrej Misson, ZBORI ZVONIMIRJA CIGLIÈA (1921–2006)
Primer 28: sklepni del skladbe Po svatbi, s kratko, periodièno imitacijo in tonalnim
koncem z izjemnimi, netipiènimi postopi, skokom s IV. stopnje (septime dominantnega
septakorda) na I. v spodnjem glasu, v zgornjem pa z vodilnega tona na terco toniènega
kvintakorda.
NAŠA PESEM
Uglasbitev znamenite pesmi Karla Destovnika-Kajuha je prva objavljena in
morda tudi ustvarjena zborovska skladba skladatelja Ciglièa. Glasbeni stavek je
obèuten, recimo, da v romantièni tradiciji, s tonalno, kromatièno harmonijo in
nekaterimi impresionistièno oblikovanimi odseki. Navkljub nenavadnim
harmonskim zapletom pa je harmonija oblikovana pregledno in konsekventno.
Dve mesti v tiskani partituri sta drugaèni kot v rokopisni. Po mojem mnenju sta
bolje oblikovani v rokopisu. V dosedanjih analizah sem se pogosto sreèeval z
odstopanji tiskanih razlièic od rokopisnih. Rokopisne so najveèkrat boljše kot
tiskane; tako kompozicijsko kot interpretacijsko. Kot bi prepisovalci in uredniki
ne bili povsem kos stavku naših sodobnih skladateljev. Slednji bi pred tiskom
morali imeti še monost za zadnje korekcije. Èe so jih imeli, so morda površno
pogledali prepise. Lahko pa, da so se z morebitnimi spremembami strinjali ali jih
tik pred tiskarskim »zdajci« celo predlagali sami. Vsekakor bi bilo vedno dobro,
èe bi si zborovodje pred pripravo in študijem skladbo ogledali tudi v rokopisu.
Bralce vabim, da sami premislijo o obeh mestih v obravnavani skladbi (primera
29 in 30) in o njima presodijo.
92
ZVONIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
Primer 29: tonalno, diatonièno oblikovan responzorijalni zaèetek skladbe Naša pesem,
ki je smiseln glede na retoriko besedila. V nadaljevanju uporaba razširjene tonalnosti in
akordiènega zaporedja g-B-Ges. Makroharmonski odnosi so zanimivi: g-mol, G-dur (s
prehodom [harmonski] B-dur – [melodièni] h-mol), g-mol s frigijsko kadenco na A,
g-mol (z izmikom na dominanto), polarni Des-dur in konèni g-mol, s pikardijsko terco na
konènem akordu in varianto frigijske kadence, ki deluje morda nekoliko prenaglo in
prisiljeno.
Primer 30: v tretjem taktu se pojavi zanimiv, impresionistièno delujoè blok 6/4
zmanjšanega kvintakorda. Alteraciji Cis in E sta v g-molu tona dominantnega obmoèja.
93
Andrej Misson, ZBORI ZVONIMIRJA CIGLIÈA (1921–2006)
Primer 31: konec skladbe Naša pesem v rokopisu, z avtorjevim podpisom. Primerjaj
oznaèeni mesti s tiskanima v spodnjem primeru (primer 32).
Primer 32: primerjaj oznaèena akorda rokopisa in tiska, razlika je obèutna. V
predzadnjem taktu je v drugem glasu alteracija As, ki je v rokopisu ni. A je vsekakor
boljša monost. Na koncu se pojavi polarni Des-dur, skladba pa se z varianto frigijske
kadence, alteriranim substitutom dominantnega septakorda in nekoliko »na hitro«,
prisiljeno konèa na toniki g-mola s pikardijsko terco.
94
ZVONIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
SREÈKU KOSOVELU
Skladba Sreèku Kosovelu, na besedilo Marijana Štancarja15, je skladateljeva
edina samostojna skladba za moški zbor. Je zelo zahtevna, ekspresionistièno
grajena, s precej raznovrstno in kompleksno harmonijo, pojavijo se npr.
celotonska lestvica, zrcalna biakordièna harmonija, kvartno-kvintni akordi,
alteracije ipd. Skladatelj je z glasbo skušal predstaviti trpko vsebino in
razpoloenje pesmi.
Primer 33: motetni, imitacijski, ekspresionistièni (kromatika, harmonija) zaèetek
skladbe Sreèku Kosovelu.
95
Andrej Misson, ZBORI ZVONIMIRJA CIGLIÈA (1921–2006)
15 Najbr gre za pesnika Marijana Štancarja Monosa (1941–2008) iz kroga t. i. Mrakovih apostolov. Glej
Gorenjski glas, rubrika novice/kultura, Kranj, petek, 2. maj 2008, »V spomin: Marijan Štancar – Monos«,
avtorja Tomaa Kukovice.
Primer 34: motetni, slovesni zaèetek skladbe Sreèku Kosovelu, v tradicionalni, rastoèi
reperkusiji I-V-I-V. Navkljub kromatièno izdatni melodiki lahko tudi tu v ozadju
prepoznamo b-molovo tonaliteto (Fis=Ges, alteracija B v H) in nekoliko modalnih
primesi, npr. zvok frigijskega modusa na F (transpozicija starega eolsko-frigijskega para
E-A na B-F). V zadnjem taktu nastopijo kvartno-kvintni akordi (Ces=H) in pa
homofonija.
Primer 35: po ekspresivni harmoniji sledi nepopolno biakordièno zrcalo, namesto
spodnjega kvintakorda je skladatelj izbral samo èisto kvinto. Gosta, miksturna harmonija
zvoèno opisuje vsebino besedila.
96
ZVONIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
Primer 36: konec skladbe Sreèku Kosovelu, podobno motetnemu zaèetku ima skladba
tudi motetni, plagalno oblikovan eolski konec s sinkopami in pikardijsko terco.
SAMOGLASNIKI
Skladba je leta 1967 izšla v Grlici in je izjemno preprosta, najbr ima povsem
didaktièni pomen. Je dvoglasni, premi kanon v zgornji èisti kvinti, zelo podoben
kakšni dobro izdelani kontrapunktièni nalogi. Vseh pet samoglasnikov (vokalov!)
je skladatelj razporedil tako, da jih ima zgornji glas v obrnjenem (palindromnem)
zaporedju U-O-I-E-A, spodnji glas pa v obièajnem A-E-I-O-U.
Primer 37: skladba Samoglasniki, preprosti, šolsko oblikovani dvoglasni premi kanon.
Z njim lahko v razredu preprosto prikaemo zgrajenost kanona in se obenem upojemo na
vseh pet samoglasnikih.
97
Andrej Misson, ZBORI ZVONIMIRJA CIGLIÈA (1921–2006)
JELKI
Skladba je izšla leta 1969 v Naših zborih, morda je nastala e prej. Skladatelj
je izbral pesem Otona upanèièa in jo obèuteno uglasbil za enski zbor. Morda je
to najbolj preprièljiva zborovska skladba Zvonimirja Ciglièa. Oblikovana je
tradicionalno, ekspresivno, v bogatem poznoromantiènem slogu.
Primer 38: zaèetek skladbe Jelki s harmonijo As-dura in vzporednega f-mola, grajena
obèuteno, skladno s tradicionalnimi oblikovnimi naèeli, sekvenèno (z modifikacijo
prvega tona v ponovitvi, zgornja glasova).
Primer 39: kromatièno nadaljevanje, izbor akordov sledi tradicionalnim akordiènim
sredstvom za opisovanje smrti (tritonus, zveèan kvintakord).
Primer 40: konec skladbe Jelki prinese tudi skladatelju zelo priljubljeno firigjsko
varianto kadence s substitutom dominante. Barva vzporednih kvart ob koncu in zvok
èiste kvinte se lepo ujemata z vsebino besedila.
98
ZVONIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
SKLEP
Skladatelj je zapisal,16 da je vsaka umetnost tragièna, kadar izvira iz temeljev
ivljenjske resniènosti same. Iz takšnih romantiènih idej so izhajali mnogi
umetniki 20. stoletja; pri nas na primer Boidar Jakac (grafika Eros Tanatos), pa
Alojz Gradnik v številnih svojih pesmih, še posebej v Eros – Tanatos in še mnogi
drugi.17 Filozofske premise o tragièni umetnosti je najbolje izrazil nemški filozof
Friedrich Nietzsche (1844–1900), še posebej v svojem znamenitem delu Rojstvo
tragedije iz duha glasbe.18 Kot kratko vabilo bralcu k razmišljanju o pesimizmu,
nihilizmu in tragiènem, navajam lepo, pomenljivo in globoko pesem Alojza
Gradnika, ki je bil Zvonimirju Ciglièu blizu ne le kot rojak, temveè tudi duhovno
in umetniško: »Kje si, Smrt, ti ptiè skovir?Je zdaj tvoje gnezdo prazno? In
Ljubezen vriska blazno: ‘Ni je veè nikjer, nikjer!‘«19
Smrt in ljubezen, tanatos in eros, smrt in rojstvo, dve na videz neskonèni
nasprotji sta obenem dve najgloblji gibali èloveškega vrhunskega, ustvarjalnega
duha. V tem je vsak ustvarjalec enkratna in neponovljiva osebnost. Zato ne
preseneèa, da je Zvonimir Cigliè zapisal tudi, da pravi umetnik ustvarja iz
ivljenja, iz notranje nujnosti, ki jo èuti z vso svojo zavestjo kot smisel
umetniškega izpovedovanja. Ustvarjalni proces pa po njegovem mnenju poteka
po zakonitostih, ki so intelektualno neopredeljive. Med drugim je spregovoril tudi
o mladini, ki bi morala razlikovati med umetnostjo in glasbenim šundom.
Poudarja, da se umetnost bojuje za red, zakonitosti in jasno zavest ter za ljudi išèe
dragoceno in odrešilno substanco resnice in lepote. V teh nekaj povzetih
Ciglièevih mislih so najbr tudi temelji njegovega komponiranja za zbore.
Njegova zborovska dela so preeta s tragiènostjo, še šaljive vsebine so prepletene
v t. i. tragikomièni, sarkastièni splet. Ustvaril jih je po svojem skladateljskem
preprièanju iz lastnega notranjega sveta, znanja in obèutenja, v prizadevanju za
uresnièevanje svojih umetniških idealov, resnice, lepote, ki jo prinašajo urejenost,
zakonitosti in duhovna globina.
Njegovi zbori so osebno izpovedni, resni, kompozicijsko premišljeni.
Skladatelj besedilom dodaja svojo glasbeno preobleko, utemeljeno na glasbeni
tradiciji romantike ter dopolnjeno z vsemi tistimi kompozicijskimi elementi 20.
stoletja, ki jo nadgrajujejo, toda ne rušijo. V njegovih zborovskih skladbah ni niè
glasbeno avantgardnega in revolucionarno novega. Bistvena je tradicionalna
tonska glasbena izpoved sama. Bera njegovih a cappella zborovskih del je sicer
99
Andrej Misson, ZBORI ZVONIMIRJA CIGLIÈA (1921–2006)
16 »O fenomenu umetniškega ustvarjanja«, èlanek, ki je izšel tudi v reviji Glasbena mladina novembra 1980,
glej http://www.ff.uni-lj.si/hp/diplomske_naloge/peterlin_andreja/,dostopno: 12. julij 2012. Prim tudi: F.
Krinar, n. d., str. 101, 133, 218–220.
17 Glej npr. The Oxford Book of Death, ur. D. J. Enright, Oxford: University Press, 1983.
18 Friedrich Nietzsche, Die Geburt der Tragödie aus dem Geiste der Musik (1872), veè slovenskih
prevodov, npr. Rojstvo tragedije iz duha glasbe, prev. Wilhelm Heiliger, Ljubljana: Slovenska matica,
1970. Glej tudi dve slovenski novejši deli: Ivan Urbanèiè, Zgodovina nihilizma, Ljubljana: Slovenska
matica, 2011; Gorazd Kocijanèiè, Erotika, politika itn., Trije poskusi o duši, Ljubljana: Slovenska matica,
2011.
19 Alojz Gradnik, Mali srpan, prva pesem iz zbirke Eros – Tanatos, glej Alojz Gradnik Pesmi, Ljubljana:
Mladinska knjiga, 1982.
miniaturna, ustvaril ni nobenega mešanega zbora in le enega moškega. Vseeno je
v svojih delih kompozicijsko zanimiv in preprièljiv, a tudi zahteven, tako za
izvajalce kot poslušalce. Naj povzamem še nekaj bistvenih kompozicijskih
znaèilnosti njegovega zborovskega stavka. Melodika ni zapletena. Ritmiènih
iregularnosti ni veliko, ob diatoniki je tudi kromatika, ki pa veèinoma nima
prezahtevnih skokov. Vendar so melodije pogosto vpete v zahtevnejšo, bolj
ekspresionistièno oblikovano vertikalo, z nekoliko zahtevnejšo intervalno
zgrajenostjo. Vse skladbe so tonalne, èeprav je tonalnost kdaj pa kdaj tudi
zabrisana (bitonalnost, biakordiènost, modalnost, svobodneje oblikovano
akordièno zaporedje, kvartno-kvintna akordika ipd.). V skladbah je prav tako
nekaj impresionistiènih elementov (akordièni bloki, pentatonika, celotonska
lestvica, modalnost). Veèglasje je oblikovano raznovrstno, od monodiènih,
homofonih odsekov, pa do uporabe zelo raznovrstne polifonije. Veèkrat se v
polifoniji pojavi tudi zrcalna in vzvratna (retrogradna) obrnitev motiva ali teme,
pa tudi dvojni kontrapunkt v manj pogostih intervalnih obrnitvah. Skladatelj v
skladu s tradicijo sestavne oblikovne dele povezuje v veèje dvo- ali trodelne
oblike.
Ciglièeva dela slovenski zbori zelo redko uvrstijo na svoj program.
Praizvedbe so sistematièno navedene v monografiji Franca Krinarja.20
Zborovodja Joe Fürst je v mapo enskih zborov ZKPOS-a uvrstil skladbe Maèek
na dopustu, Lari-fari, Bav-bav in Uèenjak.21 Izbrana Ciglièeva zborovska dela so
na prilonostnem koncertu ob simpoziju leta 2011 umetniško preprièljivo zapela
dekleta zbora ljubljanske Akademije za glasbo pod vodstvom Marka Vatovca.
Dela Zvonimirja Ciglièeva bi vsekakor sodila v kakšno temeljito antologijo
slovenske zborovske glasbe 20. stoletja, ki bi jo morali èim prej pripraviti in
izdati. Preprièan sem, da bi bili njegovi zbori primerna programska in glasbena
dopolnitev slovenske zborovske poustvarjalnosti. Menim, da so tudi Ciglièevi
zbori dovolj pomembna in dostojna znamenja njegove umetnosti.
100
ZVONIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
20 Franc Krinar, Zvonimir Cigliè – biti ustvarjalec, n. d., str. 242.
21 NOTNA mapa št. 3, enski zbori, Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije, Ljubljana 1975.
CHORAL WORKS OF ZVONIMIR CIGLIÈ (1921-2006)
Summary
Zvonimir Cigliè (1921-2006), a notable Slovenian musician, composer,
teacher, music theorist, publisher and critic, will be remembered as a composer of
mostly orchestral and instrumental music; nevertheless, he also wrote some works
for choirs. He studied composition with the composer Lucijan Marija Škerjanc
and from 1958 to 1959 with the French composer Henry Barraud. Among
Slovenian composers, he was influenced mostly by Jacobus Handl (Gallus), Marij
Kogoj and Slavko Osterc. Cigliè’s composing style is very personal, combining
the romantic tradition with 20th century elements, such as impressionistic and
expressionistic. The form of his choral works is rather simple, customized for
specific choirs and singers. Considering the fact he had great knowledge of vocal
music, he did not write much for choirs, merely nine a cappella compositions. He
wrote for youth and female choirs, one piece for male choir, but nothing for mixed
choirs. His choral works may be divided into two groups: 1) compositions for
female or youth choirs set to the collection of children poetry by Tone Pavèek
(1928-2011) Maèek na dopustu (“Cat on Vacations”, originally entitled Intervju
[“Interview”], 1957), such as Lari-fari (“Airy-Fairy”, 1957), Bav-Bav
(“Bogeyman”, 1957), Uèenjak (“Scholar”, 1972-73) and Po svatbi (“After
Wedding”, 1975); 2) all other compositions – Naša pesem (“Our Song”, 1947),
Sreèku Kosovelu (“To Sreèko Kosovel”, 1962), Samoglasniki (“Vowels”, 1967),
Jelki (“To Jelka”, 1969). All of his choral works are briefly presented in the
article. Some examples taken from his works illustrate typical features of his
choral style. Cigliè’s choral music is tonal, yet with complex, very rich,
chromatic, expressionistic harmony. His melodies do not contain complex
rhythms or intervals, but they do form complex harmonies. His music may also
include some impressionistic elements. The texture of his music is varied, and
polyphony plays an important role. His choral works are very powerful, both from
expressive and artistic point of view. Despite their scarce number and infrequent
occurrences on concert programs, these works not only bear considerable musical
importance but are also key representatives of his post-romantic and tragic art.
101
Andrej Misson, ZBORI ZVONIMIRJA CIGLIÈA (1921–2006)