Položaj žene po prav« asirske pravne knjige. 311 Položaj žene po pravu asirske pravne knjige. Br. Viktor Korošec, univ. prof. I. Pravna orientalistika. Njeno področje. Razvozlanje hieroglifne^ in klinopisne^ pisave spada med največja kulturnozgodovinska odkritja devetnajstega stoletja, v novi luči vstaja pred našimi očmi zgodovina Kratice: AO = iDteir Alte Orient, Gemeiovers/taindliohe Darstellungen., Leipzig. AS'G\V = Abharidlimgen dar SSohsisohen Akaidemie dieir NVissensohaften, philologlisch-liistoirische KJasse, Leipzig. KAV = Keiischrrifttexte aus Assiur verschiedienen Inhailts, Autographien von O. S C h r o e d e r, Leipzig 1920. L Rw St = Leipziger recihtswisis6iisch.alftlicihe Studiem, iheiraiusgegeben von der Leipziger Juristen-Fakultat. 21* 312 Položaj žene po pravu asirske pravne knjige. MVlAeG = iMiitteilunigen der Vorderasiatiisidi-A©gyptischen Gesell- 'Schaft, Leipzig. RHA = Rievue Hittita et Asiaiiique, Pariš. R L A = iRealLeocikon der Asisyriologie, izdajata E. Eibelimg in B. Ml e i s 8 n e r, BedinjLeipizig. Sitz-Ber. — Sitzungsberichte. S Z = ZeitschTift der Savigny-Stifiti3ng fiJT Rechtsigeschichte, (ikadar je- citirana brez dostavka:) nomainisitische Abteiiung, \Veima,r. UlMi — Univerisity Museum, Babj^lonian Section, Philadelphia. VAiB = Vorderasiatische Biibliothek, Leipzig. ZA z= Zeitsdhrift fitr Assyriologie, Berlin-Leipzig. Z ID M) G = Zeitsohrift der Deutsohen LMiorgeinlandischein Giesellschaft, Leipzig. ^ iKljuč za razvozlanje egipčanskih hicTOglifov sta našla: Aaigiež: Thomais Y o u n g (i 1819) in Francoz Jea(n Frangois C h a m p o M i o n (1822). — O zgodovini razvozlanja prim. Erman-Ranke, A,:gypten und aegyp'tischeis Lebtm im Alterttuim, 2. izd, Tiiibingie.n 1923, str. 8 ss.; Erman, Die iHieroglyphen (Gcsohen 608), 2. izd. 1923, str. 1-13. — Od egipčanskih bierogliifov je treba razlikovati hetitske, katerih razvozlanje se vrši v naših dndh; prim. H'roziny, Les Inscriiptions Hittites hieroiglyphiquies, Praga 1934. Ključ za razvozlanje perzijskega (črkovniega) klinopisa je našel Memoc Jurij Friderik Grotefend ((1802), noodvisnio od njega Anglež Heniry Rawlin'son (1835). Sredi devetmajstoga stoletja se je sodelovanju učenjakov različnih narodov posrečilo najti ključ tudi za babilonski in elamski klinopis. — .Kratko, pa zelo pregledno poroča o zgodovini razvozlanja MeissncT, Die KeilsChrift (= Goschen 708), Leipzig - Berlin 1922, stir. 5 ss. ^ iNajstarejše egipčansko pravo do inol. šeste dinastije (c. 2300 pr. Kr.) je obdelal J. Pirenne v svojem monumentalnem delu Histoire des inistitutions et du iDroit prive dt' V Ancienne Egypte, I—^111, Bruxelles 1932—35. ^ Za uvod v sumersko pisavo in jezik prim. Gadd, A Su-mcrian Reading - Book, Oxford 1924; Poebel, CJrundziige der s-oimeri-schen Grammatik, Rostook 1923. —• Leksikalno najibolj popolno delo je sedaj De imel, Sumerisches Lexikon (= Scripta Pontificii Instituti Bi-blici), Ri.m 1925^—1934 (ddslej dovršen do prvega zvezka tretjega dela)- Egipta in Prednje Azije tja do četrtega tisočletja pred Kristusovim rojstvom. Nova odkritja imajo velik pomen tudi za pravno zgodovino. Zlasti' velja to za deset- in desettiso-če pravnih virov, ki so napisani v klinopisni pisavi. Z njimi se bavi pravna orientalistika. Klinopis so iznašli Sumerci,'' ki so bili gospodarji Mezopotamije v četrtem in tretjem tisočletju pr. Kr. Od njih so ga Položaj žene po pravu asirske pravne knjige. 313 prevzeli semitski Akadijci (Babilonci in Asirci), od njih pa Elamci, Subarejci in Peržani na vzhodu, Urartejei na severu, prebivalci Ugarita (= Ras Samra) ter Hetiti na zapadu. Ko je Hammurabijeva dinastija^ izbrala za svojo prestolico Babilon, je s tem ustvarila za skoro dve tisočletji tudi največje kulturno žarišče Prednje Azije. Babilonščina je postala mednarodni diplomatski jezik, ki so ga celo faraoni uporabljali v svoji koirespondenci ne le z babilonskimi in asirskimi, ampak tudi z mitanskimi in hetitskimi vladarji, da, celo z lastnimi palestinskimi in sirskimi vazali." V babilonščini je bila sestavljena tudi obširna zavezniška pogodba med faraonom Ramzesom II. in hetitskim kraljem Hattušilišem III. 1. 1292 pr. Kr.; kakor ugotavljajo egiptologi, je bil tudi izvod pogodbe, ki ga je na srebrni plošči poslal Ramzes II. Hattušilišu III., v originalu babilonski in ne morda egipčanski.'' V zadnjih stoletjih pred Kristusom se je klinopisna pisava polagoma umikala praktičnejši črkovni aramejski, glinaste ploščice pa papirom. Vendar pa segajo pravne listine še v pričetek zadnjega predkrščanskega stoletja,*^ najmlajši dozdaj znani klinopisni tekst, ki je astronomske vsebine, pa je iz leta 7 ali 6 pr. Kr.® —¦ Prim. tudi A, J e r eim i a s, Die Weltaini9ohauung der Sumerer (= AO 27, 4). Leipzig 1929. » 2057-1758 pr. Kr. — Glede datiranja sledim Wei8sbachu, Babjlonien v R.L.A. I, str. 359 ss., oz. Assvrien, iR.L.A. I, 228 ss. —• IZai zigodovinski pregled prim,: Ebeiling, Gesohichte des alten Mor-genilandes (= Goscben 43) 1929; H. Junker in Louis Delaporte, Die Volker des antiken Orients {— (Geschichte d'er fijihrendcm Volker, 3) Frei-turg 1933. Za kulturno zgodovino prim. Meisisner, iBaibyloni6n und Aissyrien, I—Heideliberg 1920—19215; v krajiši obliki pa Meissner Die Kultur Babyl,oniens und Aissyriens (= Wissenschaft und Bildung, 207), Leipzig 1925; d^lje l.Mieissner, Konige !Babyloniens- und Asavriens, Leipzig 1926. * Izdano obenem s prevodom: J. A. Knudtzon. Die El-Amama-- Tafeln, I—.II <= VAB, 2) Leipzig 1915. ^ Prim. Korošec, Bethitische Staatsvertriige (= L R\v ST 60) Leipzig 1931, str. 17 in qp. 4. * K o hI e T - Unignad, Hundert auiS)gewiihlte Rechtsiurkunden aus der Spatzeit des ibabylonisohen Sohrifttum«, von Xeirxes bis (.Miitihridates II. (48i5 — 93 v. Ohr.), Leipzig 1911, navaja kot zadnjo (str. 100) listino Tz leta 93 p>r. Kr. * P. Schnabel, Der jiingste datierbare KeilschTifttext v Z A 36, str. 66 ss. 314 Položaj žene po pravu asirske pravne knjige. J Pravni spomeniki/" ki tvorijo znaten del doslej najdenih klinopisnih tekstov, so po vsebini zelo različni. Za javno pravo prihajajo v poštev obširni napisi in anali sumerskih, babilonskih, asirskih in hetitskih vladarjev, njihova pisma višjim upravnim uradnikom in poročila le-teh vladarju," i. dr. Zelo mnogo nudijo v tem pogledu hetitski klinopisni teksti.^^ V njih je ohranjena najstarejša indoev-ropska in sploh najstarejša pisana ustava; izdal jo je kralj (tabarna) Telipinuš okoli 1650 pr. Kr." Dalje je omeniti mednarodno pogodbo, ki sta jo sklenila Hattušiliš III. in faraon Ramzes II. (1292 pr. Kr.). Doslej še neobdelano gradivo obsegajo obširni in številni predpisi in navodila, ki so jih hetitski vladarji izdajali za posamezne fevdalne stanove in za pokrajine in mesta v svoji državi. Končno naj navedemo obsežno diplomatsko korespondenco faraonov ^° Za spilošni uvod in pregjed prim. M. San N i c o 1 6, Beitriige zur Rechtsgesichichte im Bereiohe der keiischriftlichen Recbtsguelilen, Oslo 1931; P. Koschaker, Cuneiform Law, v Encycliopaedia oi the Social Sciences, s. v. str. 211 ss.: Koschaker, Keilschriftrecht v ZIMDG 89, 1935, str. 1—39; prim. tudli J. Klima, K pravnim pramenum toabvlonsko-assyrskym, Všehrd X'V. Praga 1933. — Prevod oihranj'enih pravnih zbirk podaja G. Furlani, Leggi deli' Asiia Anteriore antica, Rim 1909. Od žle precejšne pravniške literature naj navedemo vsaj E. Cuq. Etudes 6ur le droit babylonion. Pariš 19219. Prim. E. K1 a lu fo le r, Asisyris'C'hies -ris6hein Reohtisiurkunden vom Kiiltape, (= M. V Ae G 33 in 35, 3), Leipzig 1930, 1936. Eisser-Lewy, o. c. I, str. 334-340; J. Lewy, Fragmente altassvri&ohior Proizessgeseitze aius Kaniiš (v Al+orieintailische Studien, II) Leipzig 1939, sitr. 122 ss.; G. Eisser, Altassyr:sche Prozessgesetze unter d en kappadokischen Urkumden, SiZ 48, 579 as. 22 V! avtogirafsfci (klinopisni) edieiiji jo je objavil il. 1920 O. S c h r o-d e r v zbirki »lKeilschrifttexte aus Assur versohiedonen Inhalts« (= .35. \Vks. Veroff. d. Deutsohen iMiorgeiniliind. Ges.), št. 1—6, 143, 144, 193. — Prevodi fki so mi bili dostcipni); V. Scheil, Reoueil de lois assyriennes. Pariš 1931; H. Ehelolf-P. Koschaker, Ein altaissyrisches Rechts-buoh (samo prva P'la5ča), Berlin 1922; The Assyrian LaM's, edited \vith translation and commiantarv by 'G. R. Dri ver and Joihn C. M i Le s Kt., Ojcford 1935. —¦ Da-imamo vsaj v prvih dveh najbolje ohranjenih ploščah -pred seboj' pravno knjigo, je dokazal Koschaker: Ehelolf-Ko-s c h a k e r, o. c, str. 14; Quellenkritisohe LJntersuchungen zu den »altassyri-scben Gesetzen« {= M iV Ae iG 26, 3), Leipzig 1931, str. 83. Z njim soglaša San iN i C o 1 6, Beitriige, str. 87; glede drugih prim. K ois c h a k e r, Neue keilschriiftliche Rechtsurkunden aus der El Amama Zeit (= ASG\V, 39, 5) Leipzig 1929, str. 2, opi 1. — Prim tudi iCu q, Les Lois assyriennes, sedaj v njegovih Etudes, str. 432-455. 23 Prim. Koschakeir, &Z, 41, 290 ss. 2< Dri v e rnMii 1 es, The Assyrian La\\ts, str. 12. 2s Ebeling, Keilscihrifttexte aus Assur juristischen Inhalts, (av-tografirana izdaja) (= 50. wiss. Veroff. d. Deutsichen Orient-Ges.) Leipzig 1927; 95 listin sta izdala .M:. David in E. Ebeling kot Assvrische Redhtsurkunden (= Zeitschrift f. vergl. Reohtswiiss. 44) v transkripciji in prevodu; juristično obdelavo (obenem s traniskripcijo in prevodom 19 listin) nudi Koschaker, Neue keilschriftliche Rechtsurkunden, str. 149 ss. in L e wy.^'' Razen listin so ohranjeni, žal zelo poškodovani, odlomki pravdnega prava.^^ Medtem ko spočetka prvačijo med akadskimi pravnimi viri asirski pravni spomeniki z navedenimi kapadoškimi ploščicami, zaostajajo v poznejših dobah asirski za babilonskimi po številu in po pomenu. Za spoznavanje srednjeasirske dobe nam je najvažnejši vir precej obsežna asirska pravna knjiga,^^ zlasti za spoznavanje zakonskega prava: pomembne določbe vsebuje tudi o nepremičninskem pravu.^^ Zbirka je nastala rned leti 1450 in 1250 pr. Kr.*^ Razen tega imamo iz te dobe še znatno število listin o pravnih poslih med zasebniki.^" Za proučavanje novoasirske dobe so nam na razpolago 318 Položaj žene po pravu asir&ke pravne k/njige. le listine iz osmega in sedmega stoletja pr. Kr.,^** kolikor ne najdemo različnih drobtinic v drugih virih (napisih, pismih, i. dr.). Tudi babilonsko pravno zgodovino delimo najbolj smo-treno v tri dobe. Babilonci so zavladali v pokrajinah, ki so bile prej sumerske, pri tem pa so v mnogih pogledih sami ostali pod sumerskim kulturnim vplivom. Še dolgo potem, ko so Sumerci izgubili že ves politični pomen, se je njihov jezik še ohranil v bogoslužju, sumerske pravne formule najdemo večkrat v pogodbah, ki so drugače babilonsko sestavljene. V dobi prve akadske dinastije se pojavijo najstarejši akadsko (babilonsko) pisani pravni dokumenti (Maništusov obelisk). Vse pa presega zakonik babilonskega kralja Ham-murabija (1955—1913).^^ V babilonščini napisani zakonik pomeni, da je semitski element zavzel prvo mesto v kulturnem in pravnem pogledu. Vendar je bila ta emancipacija bolj zunanja. Vsebinsko je namreč Hammurabi prevzel mnogo določb iz sumerskega prava in jih uvrstil s potrebnimi spremembami v svoj zakonik.^** Zakonik, ki je obsegal kakih 280 paragrafov, nam je skoro popolnoma ohranjen. Sistematika je malo pregledna, v zakonodajni tehniki pa predstavlja že precejšno stopnjo napredka. — O živahnem pravnem prometu Hammurabijeve dobe pričajo listine, katerih je mnogo ohranjenih.^" Vpad indoevropskih Hetitov v Babilon 1. 1758 pr. Kr. je povzročil padec Hammurabijeve dinastije. Oslabljena 2* J. iK o h 1 e r - A. U n g n a d', Assyrischc RechtsuTkunden, Leipzig 1913. 2'^ Editio prinoeps: S c h e i 1 v iMieimoires de la DeMgaition en Perse IV. (190(2). Najnovejši prevodi: W. Eilers, Die Gesetzesistele Ghammu-rabis (= AOi 31, 3^—4), Leipzig 1933; A. De imel, Codex Hammurabi, 2. ed.. Rim 1930; prevoda L u ck enb i 11 - C h i c r a (1931) in Oh. E d» w a r d s - a (1934) mi žal nisita dostopna. — Glede literature je temeljno delo Koschaker, R.echtsvergleichiLlnde Studien zur Geisetzgebung Hammurapis, Konigs von iBabylon, Leipzig 1917; prim. tudi Cuq, Etudes; San N i C o 1 6, Beltrage. 2* To je dognal Koschaker, Rechtsvergleichende Studien, str. 3 s. in passim. 29 Zbirka K o h 1 e r - U n g n a d - K o s c h a k e r, Hammuraibi*s Ge« sietz, III—VI, Leipzig 1909—1923, obsega v nemškem prevodu 1993 listin iz dobe 'Ham/murabijeve dinastije. — V stairobahilonsko pravo tudi lepo uvaja na podlagi 317 listin, ki jih podaja v transkripciji in prevodu, delo M'. Schorr, Uikunden des altbabvlonisichen .Ziivil- und Prozessreohts (= VAB 5), Leipziig 1913. Položaj žene po pravu asirske pravne knjige. 31& babilonska država je kmalu nato podlegla navalu Kasitov. Njihovo 576 letno gospodstvo je doba vsestranskega propadanja; najbrž že izza začetka njihove vlade je poseben dolžni odpust, ki kaže, kako slabo je bilo tedanje gospodarstvo.''" Razen redkih listin so značilni pravni spomeniki te dobe tzv. kuduri {kudurru = mejnik);'^^ v dobi splošne pravne nestalnosti so namreč predvsem kralji skušali zagotoviti svojim odredbam (n. pr. daritvam zemljišč zaslužnim velikašem) trajno veljavo tako, da so nad napis o pravnem poslu vklesali like različnih božanstev in v posebnih do-stavkih stavili pravni posel pod njihovo varstvo. Babilonska pravna zgodovina se zaključuje z novcba-bilonsko renesanso, ki se kaže tudi v pravnem razvoju. Od sedmega stoletja dalje se pojavljajo zopet listine^^ (ca 8000), ki segajo preko perzijske in macedonske dobe še v dobo Arsakidov. Šele v začetku zadnjega predkrščanskega stoletja izginejo novobabilonske listine in z njimi tudi zadnji klinopisni pravni viri. — Iz novobabilonske dobe so nam ohranjeni tudi odlomki zakonika, ki se v marsičem razlikuje od Hammurabijevega.^^ Klinopisne pravne vire najdemo tudi izven Mezopotamije. Predvsem je to na vzhodu. Pokrajina FAam je bila lM.. Schorr, Eine babvlonischid Seisachthie ans dem Anfang der Kassitenzeit (= Sitz.^Ber. der Heideliberger Akad. d. \Viss., phil.^hist. KI. 1915, 4), Heidelberg 1915. 31 Franz X. S t © i nm e t z e r, Die babylonis-chen Kudurru (Grenz-siteine) alls Urkundenform, Paderborn 19212; Isti, Uber den Grumidbesitz in Babylcnien zur Kassitenzeit (= A O' 19, 1—2), Leipzig 1919. 32 Doslej izišli prvi zvezek zibirke San N i col 6 - U n g na d,-Neu)balbylonisohe Rechts- und Veru-alitungsurkunden, I. B., Leipizig 1929 — 1936, podaja v prtvcdu 902 listini. —¦ Izmed starejših pulblikacij naj navedem: P e i s e r-K o h 1 e r, Babylonisohe Vertriige des Berliner Nlu-seujms in Autographie, Trainscription und UbeFsetzung, Berlin 1890; J. Aiugapfol, Siahyloniisidhe Reohbsurkuinden aus der Riegierungszeit Ar-taxerxes I. und Darius II. (j.^kademie d. NViss., Wien, phil.-hist. KI., Denksohriften 59, 3) Dunaj 1917; K o h 1 e r-U n g n a d, Hundert aus-gewahlte Rechtsurkunden (pnim. zg. cp. 8). iPrim. tudi Kohler-Pei-ser, Aus dem babylonischen Rechtsleben, I—^IV, Leipzig 1890—1898. 33 Za osnutek zakonika ga simatra M e i s s n e r, Ein EntwuTf zu ei-nem n©ubabyiloniisclhen Gesetzbuoh (= Sitz. - Ber. d. Preuss. Akad. d. \Viss., phil.-hist. KI. 1918, XV), Berlin 1918, str. 281, 296 s. — San N'i-c o 16, Beitriige, str. 86, op. 3 poudarja, po mojem mnenju pravilno, da stilistično in dlniige hibe ne zadoščajo, da bi smatrali teksit samo za osnutek zakonika. 320 Položaj žene po pravu asirske pravne knjige. Scheil, Actes j:uridiquei Susiens,. v zbirki MomoJres de la mission aroheoloigique en Perse XXII'—^XXIV, Pariš 1930'—^1933; prim. C u q. Le Droit elamite dapres les actes juridiques de Suse, (= Revue d''.\ssyrioIogie 29, 4) Pariis 1932; San Nicolo, Die Keilschiifturkunden aus Ei!aim und dessen Randgebiet im NVesten, v SZ 53, str. 477 ss.; Koschaker, Ofeer einige grieohische Rechtsurkunden aus dien ostlichen Rslid^gcbioten des Hellenicmus i(= Abhanidll. d. phil.-hist. Klasse d. Siich-sischen Akademie d. Wiss., 42, 1), Leipzig 1931; Koschaker, Fratri-archat, HausgEtneinschaft und Miutterrecht in Keilschriftrechten (= ZA 41. 1933, str. 1 ss., zlasti str. 46 ss.). •''s Koschaker, Keilschriftrecht, str. 11. 38 Koschaker, Keilsohriftrecht, str. 7; Xeue keilschriftliche Recbtsurkunden, str. 9 ss. 3'.Hrozny, Code Hittite, Pariš 1922; NValther-jev prevod v Powis Smith, The Origin and Histon,' of Hebrevv Law (1931) mi ni bil na razpolago. ^''a Prim. Gotze, Kleinasien, str. 51ss., istr. 56: Bei dieser Sacblage scheint es mir das Gegebene, das Luwisch-Hethitisohe . . . als indoger-manisOhe Einzelsprache neben den anderen anzuerkenen. 3s Koschaker, Keilschriftrecht, str. 8 s.; Friedrich, Einfiih-rung ins Urartiiiische (= lM!V.\e G 37, 3), Leipzig 1933. prišla že pod Sargonom I. pod akadski kulturni vpliv.''^ Zato ni presenetljivo, da so tam našli veliko zasebnih listin, ki so pisane sumersko-akadsko. Šele v trinajstem stoletju pr. Kr. pričenja elamščina uspešno izpodrivati akadiščino.'''' Drugo mnogo manjše kulturno središče, ki je bilo pod asirskim pravnim vplivom, je bilo subarejsko mesto Nuzi (današnji Kerkuk), kjer je bilo najdenih zelo veliko število zasebnih listin (15. in 14. stoletje), ki so pisane akadsko.'"' Medtem ko smo našli na vzhodu listine, ne pa zakonika, najdemo na daljnem zapadu v Hatušašu (sedaj Boghaz-koi), prestolici nekdanje hetitske države le zakonik,'" toda nobenih zasebnih listin. Zakonik je za nas tem bolj zanimiv, ker vsebuje najstarejše doslej znano indoevropsko pravo, ki je za 1000 let starejše od zakona Xn plošč. Razlikuje pa se od doslej naštetih klinopisnih virov tudi v tem, da je pisan v hetitščini, ki je po svojem bistvu indoevropski*"^ jezik. Ohranjeni klinopisni napisi Urartejcev (ob jezeru Van) v njihovem lastnem in v akadskem jeziku nimajo nobenega pomena za zasebno pravo.'** Položaj žene po pravu asirske pravne knjige. 321 Klinopisni teksti, ki so jih našli v kraju Ras Šamra (stari Ugarit), so skoro vsi le religiozne vsebine.''" Zanimivo je vprašanje, ali in v koliki meri so navedena klinopisna prava vpHvala drugo na drugo, deloma je sicer to dognano za razmerje med sumerskim in babilonskim pravom,*" le malo pa je raziskano razmerje med ostalimi pravi." Spričo tako bogatega pravnozgodovinskega gradiva se ne bomo čudili, da sega zanimanje za klinopisne pravne vire nazaj do prvih desetletij asiriologije,^'^ ko je francoski asirio-log Jules Oppert 1. 1877 izdal »Documents juridiques de r Assyrie et de la Chaldee«. V naslednjih treh desetletjih so se bavili s pravnozgodovinskimi napisi skoro samo asiriologi (Anglež T h. Pinches in C. H. W. John s, Nemci Strass m eie r, Peiser, Meissner, Ungnad in Schorr, Francoza brata R e v i 11 o u t); izmed juristov sta se jim pridružila Nemec Jožef Kohler in Francoz Edvard C u q. V sodelovanju z asiTiologi (Kohler*'' s Peiserjem in z Ungnadom, Cuq**s Scheil o m) sta utirala pot za osamosvojitev pravne orientalistike. Nova epoha klinopisnopravnih proučevanj pa je nastopila, ko je Pavel Koschaker 1. 1911 postavil v svojem delu »Ba-bvlonisch-assvrisches Biirgschaftsrecht« kot osnovno pravilo načelo: pravni orientalist mora biti toliko asiriološko izobražen, da more uporabljati tekste v izvirniku, vsaj tran- 3» Friedrich, Ras iSlchamra, str. 17 s., isitr. 28. Bsihilonski teksti vsebujejo nekaj pisem in gramatiičnih teikstov; v domačem jeziku napi-saini teksti pa so zgolj religiozne vs.tibi,ne (str. 2S: gehoren au&schliesslich der religioscn Sphiire an). Koschaker, Rechtsvergleichenide Studien zur Gesetzgebung Hammurapis, str. 3, 28 ss., 33 ss., 66 ss., 78 ss., 98 ss., 101 ss., 310 ss. Korošec, Beitriige zum hofchitischen Privatrecht, v S Z 52 (1932) str. 156 sj., 'zlasti 164 ss. —• Pred piDnaglim domnevanjiem recepcij svari Koschaker, Keilischriftrecht, sitr. 29 ss., zlasti str. 32. Prim'. San Nicolo, Beitrage, str. 26; Koschaker, Keilschriftrecht, str. 1 s. " Prim. zg. op. 8, 26, 39, 32. iMonograifije, ki obravnavajo: zakoiiisko pravo po Hammurabijevem zakoniku, adopcijo, cprostitev, zemljiško lastnino, pogodbe, družibe, sodno organizacijo po babilcnskem pravu, kontrakte iz Kerkuka (Nuzi), asirsko in hetitsko, je odlični francoski orientalist še sam dopolnil in zbral kot Etudes isur le droit Baby1onien, Pariš 1929; delo je posvetil za sedemde^ setletnico svojemu sodelavcu, p. Vincencu S c h e i 1 u, prvemu prevajalcu H^mmurabijevega zakonika. 322 Položaj žene po pravu asirske pravne knjige. skribirane.*^ Na tem temelju je ustanovitelj pravne orientalistike gradil naprej in odkril metodične posebnosti Hammurabijevega zakonodajnega dela.*" Kmalu pa je postal okvir »babilonsko-asirske pravne zgodovine« pretesen, raziskovanja K o s c h a k e r j e v a*' in njegove šole*** so zajemala vedno bolj prava vseh narodov, ki so zapustili pravne spomenike v klinopisni pisavi: Subarejcev, Elamcev, Hetitov. Iz babilonsko-asirske pravne zgodovine se je tako razvila zgodovina »klinopisnih prav«. Koschakerjeva šola je vzbudila podobne šole tudi v Franciji (B o y e r) in Italiji (Furlani). Bolj kakor kjerkoli drugje, pa velja za pravno orientalistiko dandanes še vedno: žetev je ogromna, delavcev pa zelo malo. II. Položaj žene po asirski pravni knjigi. Po tem, žal skrajno sumarnem pregledu klinopisnih pravnih virov naj nam konkretno pravno vprašanje omogoči vsaj majhen vpogled v orientalsko pravno miselnost. V ta namen hočemo v glavnih potezah označiti pravni položai žene, kakor ga določa asirska pravna knjiga. To vprašanje se mi zdi primemo iz dveh razlogov. Ekstremno uveljavljenje Baibylonisch-assyiri>siche:3 Biirgsichaftisrecbt, Leipzig-Berlin 1911, str. IX. s. Reohtisvergleic'hende Studien zur Geisetzgsibunjg Haimimurapiis, Konigs vo.rn Babylom, Leipzig 1917. "¦^ Prim. (da omenim le troje najbolj značilnih razprav v zadnjih letih, izmed katerih je vsaka razširila dotedanje področje): Neue keilschriftliche Rechtsurkunden aus der El-Amama Zeit (=: ASGW 3'9, 5), Leipzig 1928 (srednjeasirsko in subarejsko pravo); Uber einige griechische Rechtsurkunden aus den ostlichen Randgdbieten des Hellenismusi(= A S G W 42, 1), Leipzig 1931 (babilonsko-asirsko, sumersko, subarejsiko in elamsko pravo, da popolnoma molčimo o grSkih pravnih virih, zlaisti listinah iz iDtara); Fratriarohat, Hau«gemeinschiaft und Mutterrecht in Keih ischriftr^ohten {— ZA 41, 1933, str. 1-89) (hetitsko, subarejsko, elamsko, asirske in babilonsko pravo). >Na Koschakerjevo pobudo in pod njegovimi avspiciji so nastala: S a n N i C o 1 6, Die Schlussklauseln der altbabylonischen Kauf- und Tausch-vertrage, (LM.'unahen;eir Beitrage zur Papyruisforschung und antiken Rechtsi-geschichta, 4), MiiinChen 1922; J. G. Lautner, Die richterliche Entschei-dung und die Streitbeendigimg im altbabylonis€hen Prozessrechte (= LRw St, 3), Leipzig 1922; David, Die Adoption im aItbabylomischen Recht <= LRw Sit, 23), Leipzig 1927; V. Korošec, Hethitiscihe Staats-vertriige (= L Rw St, 60), Leipzig 1931; W. Eilers, Gesellschaftsformen im altbabylonischen Recht, Leipzig 1931. Položaj žene po pravu asirske pravne knjige. 323 1 TjO. gitrko pravo stare in klasične dobe prim. W. Erdimann, Die Ehe im alten Grlecbenland (= LMiiinch. Beitrage zur Papyrusforschung u. antik. Rechtsgesch., 20) Miiinchen 1934. —¦ Za sasanidsiko pravo Chr. B a r t h o 1 o im a e , D'ie Fraiu im Sasaniidisohen Recht (= Kultur u. Spra-che, 5) Heidelberg 1924 2 Prim. op. 22 k prvemu poglavju. — Citiram po O r i v e r-Mi i 1 e s u, Assyriian Laivvis, ki se do vštetega § 47 ujema s štetjem po E h e I o 1 fovem prevodu. 3 Ehelolf - Koschaker, o. c. str. 14; Koschaker, Quellen-kritische Untersiuchungen, str. 14, 68. ^ Prim. n. pr. §§ 32, 34, 37. — Prim. Koschaker, Quellenkritischo Untersuchungen, str. 24, 73 ss. moževe superiornosti, ki jo normira asirska pravna knjiga, nas najbolje uvaja v posebnosti orientalskega kulturnega in pravnega pojmovanja. Hkrati pa nam klinopisni in drugi* pravni viri omogočajo primerjavo s pravno ureditvijo te materije v drugih pravih, zlasti v babilonskem pravu. Asirska pravna knjiga^ vsebuje v svoji prvi plošči, ki je najbolje ohranjena, skoro samo določbe o pravnem položaju žensk, zlasti zakonskih žena; Koschaker jo naravnost imenuje »pravno zrcalo za ženske, posebej za žene.«'' Večina določb je kazuistična; pleonastično in nepregledno podajajo konkretne razsodbe v posplošeni obliki. Nekateri predpisi pa se odlikujejo po abstraktnem in jasnem besedilu: redaktor jih je najbrže povzel iz prava mesta Aššurja.* Kakor druge stare pravne zbirke (n. pr. Hammurabijev in hetitski zakonik, gortinsko pravo, zakonik XII plošč), tudi asirska pravna knjiga ne obravnava snovi sistematično. Predvsem pogrešamo predpisov glede najpogostejših navadnih primerov; kot splošno znanih jih avtor ni sprejel v svojo zbirko, ampak je uvrstil le one, ki so urejali kake posebnosti. Splošno lahko ugotovimo, da je bila po asirski pravni knjigi žena napram možu v izredno neugodnem položaju. Posamezne določbe skušajo zagotoviti moževo superioTnost v vsakem oziru. Pravni položaj asirske žene je bil mnogo slabši kakor pa pravni položaj babilonske ali hetitske žene. Moževa superiomost se kaže: ob sklepanju zakona, med zakonom in ob prenehanju zakona, zlasti radi ločitve. 1. Sklenitev zakona. Asirska pravna knjiga omenja tri načine sklenitve zakona; rednega in dva izredna. Pri redni sklenitvi je bila najprej sklenjena zaroka. Le-te nista sklenila ženin in nevesta. 324 Položaj žene po pravu asirske pravne knjige. \ ampak jo je sklenil ženinov oče ali ženin sam z očetom neveste, kateremu je moral izročiti za nevesto kupnino (tir-hatuf in posebna zaročna darila (biblu, zubuUu).^ Z zaroko je postala nevesta žena (aššatu),'' čeprav jo je ženin morda odpeljal šele kasneje na svoj dom (traditio puellae). Asirska zaročenka ni bila pravno zavezana le z zaročencem samim, ampak tudi z vso njegovo rodbino. To se je pokazalo, če je zaročenec umrl pred poroko. Njegov oče je smel tedaj omo-žiti zaročenko s kakim drugim svojim sinom (levirat),^ ali pa je zahteval od njenega očeta, da mu je vrnil zaročna darila razen konsumptibilij (§ 30). Ni pa mogel ženinov oče prisiliti očeta neveste, da bi bil po smrti zaročenke dal ženinu namesto nje katero drugo svojo hčer v zakon. Ako nevestin oče tega ni storil prostovoljno, je moral vrniti že-ninovemu očetu prejeta darila razen konsumptibilij (§ 31). Kadar je umrl zaročenec, ki je imel vsaj deset let starega sina, se je le-ta oženil z nevesto svojega pokojnega očeta (§ 43), iz česar sklepamo, da je moral imeti Asirec ob sklenitvi zakona vsaj deset let. Po tej pravni ureditvi je bila nevesta le objekt, ne pa subjekt zaroke. Posebno drastično se je to pokazalo, kadar je šlo za nevesto, ki jo je bil oče zastavil upniku za svoj dolg. V tem primeru jo je smel upnik oddati v zakon, za kar mu je ženin plačal kupnino (šimu) (§ 39). Upnik sam pa jo je smel vzeti za ženo le, če je njen oče privolil. Ako oče ni več živel, je bilo potrebno privoljenje bratov; brat je mogel rešiti sestro iz Upnikove oblasti, ako je v teku enega meseca plačal očetov dolg (§ 48). Posebnost asirskega prava je bila tudi določba § 42, da se slovesno sklenjena zaroka ni mogla razdreti. S tem je bilo predvsem oinemogoeeno, da bi oče zaročenke razdrl za- °0 pojimih firhatu, biblu, zubuUu prim. iKoschaker, Rechtsvergleichende Studiem, str. 132, L36, 178; Quellenkriitiische Untersiuahungen,, str. 56 ss. —¦ Kot predmete za biblu oz. zubullu navaja § 30: svinec, sirebro, zlato, kar iloči od konsuimptibiljj, h katerim prišteva § 31 tudi žito in ovce. " § 31, vv. 41, 44; § 43, v. 21; napram ženinovemu očetu se imenuje že kiiic.iu = sinaha (§ 30, v. 34); prim. Koschaker, Quellenkritische Untersuichiuingen, str. 52 s.; isto velja po Hiamimurabijevem zakoniku: Koschaker, Rechtsvergkiehende Studien, str. 143. O leviratu ipo ai:i:rikem pr;:vu prim. Koschaker, Qucllenkriti-scbr/ Untersuchungen, str. 41 ss.; iZum Levirat naich hethitischem Recht (= :RHL\' 10, 1933) str. 80 ss.; E. R in g, Israels Rechtsleben im Lichte der neuentdeckten assvrischen und hethitischen Gesetzeisurkunden, StockhoTm-Leipzig 1926, str. 40 ss. Položaj žene po pravu asirske pravne knjige. 325 roko. Zaročencu taka omejitev ni škodovala, saj je v zakonu imel pravico, da ženo odslovi (§ 37), kakor bomo še omenili. Tudi po Hammurabijevem zakoniku je bila nevesta le predmet zaročne pogodbe, v kateri si je ženin z darili (bib-lum) in s kupnino (tirhatum) nevesto kupir^ od njenega očeta.** Vkljub enakemu pojmovanju zaroke in sklepanja zakona sploh, pa najdemo v podrobnostih mnogo razlik med babilonskim in asirskim pravom. V Babilonu ni zaroka ustanavljala nikakih vezi med zaročenko in rodbino zaročenca, ki bi bile trajale preko zaročenčeve smrti." Zaroko samo je bilo mogoče razdreti. Ako je to storil nevestin oče, je moral vrniti ženinu prejeta darila v dvojni vrednosti § 160 K H); ako pa je razdrl zaroko ženin, ni mogel zahtevati nazaj ničesar, kar je bil izročil očetu zaročenke (§ 159 K H). Hetitski zakonik pozna vsaj v svoji mlajši redakciji*" zaroko, ki se je sklenila na ta način, da je izročil ženin za nevesto zaročno darilo (kušata). Enako kakor po Hammurabijevem zakoniku sta smeli obe stranki: starši** neveste (§ 29 het. zak.) in zaročenec (§ 30) razdreti zaroko. Ako so to storili starši, so morali vrniti dvojni kušata, ako jo je razdrl ženin, ni mogel ničesar zahtevati nazaj.** Zakonik ne navaja nobenih podrobnosti o sklepanju zakona; zato tudi ne vemo, ali in v koliki meri sO' Hetiti morda upoštevali tudi voljo zaročenke same. Hetitski historični teksti (vazalne pogodbe, anali) pa kažejo, da odloča le oče ali brat o usodi hčere, oz. ženin js kiipil nevesto za zakon (ana vššufi, da mu bo zakonska žena); p'0 tem namenu se je sklenitev zakona bistveno razlikovala od navadne kupne pogodbe glede sužnje. Prim. Koschaker, Zs A 41, 34: der Kauf der Frau... verschafft dem iErNveiber Eigentum an der Fra.u, aber dieses Eigentum ist kein Vclleigentum, das ihn zu beliebiger Verfii-gung iiber sie berechtigen wurde, scndern ein z w e c k g e b u n de n es Eigentum, dais ihm nur gestattet, die Frau zur Ehe zu vervvenden. ^ Za starogrško pravo prim. Erdmann, o. c. str. 197 ss. — Glede sklepanja zakona s kupovanjem neveste prim. C. W. Westrup, Ober den sogen.anniten Brauitkauf des Altertums, Kopcnhagen 1936. ® Hsmmuirabijev zakonik ne pozna llevirata. 1" Prim. Korošec, Beitriige zum hethitischen Privatrecht (= SZ 52, 1932), str. 161 ss.; Rauib- un.d Kaiuifehe im hethitischen Recht (=- Studi Ricccbono I) 1932, str. 531 ss., zlasti 560 ss. ^'^ Zakonik govori o očetu (cUaš) in materi (annsš); § 29, v. 12, enako tudi § 38, w. 7, 8, 9. 1^ Da gre tu za recepcijo iz Hammurabijevega zakonika, sem skušal dokazati v .razpravicah, citiranih v op. 10. 22 326 Položaj žene po pravu asirske pravne knjige. Prrtn. K o r o š e c, Raiub- und Kauf ehe, str. 569, op. 60. ^* O pojmu ulmattu prim. Koschaker, Quell6nikritische Unter« isuchunigen, str. 50. O tem podroibnej« v mojom referatu na 19. medna.r. orientalistič-neim kongresu »Diie Ususehe naoh assvriBchem Recht«, ki izide v kratkem v reviji Orientalia.. —¦ Prim. Herbert M e v e r, Friedelehe und Mutter-recht, v S^Z,, germ. Abt. 47, 1927, str. 198 ss., zlasti sitr. 253. Gai. 1, 111: Usu in manum conveniebat, quae anno confinuo nupia perseverabaf: quia enim velut annua possessione usu capiebatiir, in fami-liam viri Iransibai filiaegue locum optinebat. — Prim. iG W. W e s t r u p, Miariage par »usus«, Pariš 1926. sestre, ko jo oddaja v zakon;" seveda gre tu za ženitve med vladarskimi rodbinami, o drugih primerih ne vemo ničesar, ker doslej pri Hetitih niso našli zasebnih listin. Izredna načina sklenitve zakona sta po asirski pravni knjigi veljala za svojepravno vdovo (almattu) in za tzv. esiriu. Kakor že omenjeno, je bila zaročenka od zaroke dalje vezana ne le na moža, ampak tudi na njegovo rodbino. Ta vez je ostala tudi po moževi smrti, zlasti če je vdova imela otroke; ako pa ni bilo otrok, je bila pod tastovo oblastjo. Tast jo je smel vnovič (§ 33, prim. § 43) omožiti in je dobil tako pač povrnjeno, deloma ali v celoti, to, kar je bil svoj čas dal za nevesto svojega sina. Samo ona vdova, ki ni imela otrok in tudi njen tast ni več živel, je bila vdova v pravnem smislu. Pravna knjiga jo imenuje almattu, svojepravno vdovo," medtem ko za druge vdove uporablja izraz »sinništu ša mu-us-sa mc-tu-u-ni«, »ženska, katere mož je umril« (§ 46). Pravni položaj svojepravne vdove označuje § 33 asirske pravne knjige z besedami: »šla bo, kamor hoče.« Zanjo ni več rodbinskih vezi, zato naj odloča sama o svoji osebi. Najvažnejše je bilo pri tem vprašanje preskrbe. Zato je almattu uporabila pač prvo priliko, ki se ji je nudila, da je začela novo zakonsko skupnost. Če je bila le-ta sklenjena brez zakonske pogodbe (riksu), je bila skupnost pravno samo konkubinat in ne zakon. Ker je tako skupnost tudi vdova lahko vsak hip razdrla, je asirska pravna knjiga določila (§ 34), da se po dveletnem obstoju taka zgolj dejanska zakonska skupnost spremeni v veljaven zakon.^" Ta določba nas spominja na rimskopravno ureditev, po kateri je mož zadobil (takorekoč s priposestvovanjem) oblast (manus), nad ženo, če je zakon trajal nepretrgoma leto dni.*" Hammu-rabijev zakon dovoljuje molče, da se vsaka vdova vnovič Položaj žene po pravu asirske pravne knjige. 327 § 177 K H nalaga isiodnikom dolžnosit, da ugotove zaipuščimo prvega moža in jo nato prepuste v uporabo vdovi dn drugemu možu. Oba pa se morata v posebni listini zavezati, da bosta varovala zaiuipano imovino, vzredila otroke pokojnikove in ne bosta odlsvajala »orodja.«; Komono določa zakonodajec, da je vsaka odsvojitev takih predtaetov niična, kupec pa izgubi svoj denar. Glagol eseru zapreti, obdati, obkoliti (n. pr. prebivalce obleganih mest, sovražnika kakor ptiča v kletki): Fr. Deliitzsch, Assyrisches Handw6rterbuoh, Leipzig 1896, s. v., str. 110 s; isti pomen v Asisurbanipa-lovih napisih, prim. M. Streck, Assurbanipal (— VAB 7), Leipzig 1917, v registru (III. del) s. v. str. 465 citirana mesta. — Ehelolf, o. c, str. 35 op. 2 pravilno poudarjia, da gre za ženske, ki so sredi med svobodnimi in nesvobodnimi. ^' § 40, v. 58 s. omenja, da v javnosti ispremlja gospodinjo. ^0 Prim. Gotze, Kleinasien, str. 8i8 s.; Giitze, Uber die hethiti-sche Kdnigsfamilie i(= Archiv Orientalni, Praga 2, 1930, 153—163); Friedrieh, Hethitische Staatsvertriiige, II ;(= AHVAb G 34, 1) Leipzig 1930, str. 91. ^'^ Omenja jih pogodba med betitskim vladarjem iSupiluIiumo in ,nje-govim milanskim vazalom ter hkrati zetom Mattivazo; slednji je smel obdržati žene druge vrste (esirtu); glej E. \V e i d n e r, Politische Dokumente aus Kleinasien Ooghazkoi Studien, 8), Leipzig 1923, str. 18, v. 60, in op. 2. Tako je bil krailj Urfii-Tešup rojen iz zakona iMiuvatalliša z ženo, ki je bila esirtu, gl. G 5 t z e, M V Ae G 34, 2, str. v. 41; Gotze, Kleinasien, str. 88. 22* omoži. Le od vdove, ki ima še majhne otroke, zahteva, da se prej obrne do sodnikov, ki poskrbe, da ne bodo trpeli zaradi drugega zakona imovinski interesi otrok iz prvega zakona, (§ 177)." Novobabilonski zakonik (§ 13) pa dovoljuje vdovi, ki ima otroke, da sklene drugi zakon brez vseh ovir, kadar sama hoče. Posebna oblika je veljala tudi za sklenitev zakona s tzv. esirtu. To so bile najbrž vojne ujetnice,** morda iz ugledne j-šib rodbin premaganih in podjarmljenih narodov; bivale so na domovih posameznih Asircev in so bile redno podrejene gospodinji.*" Srečavamo jih tudi pri Hetitih*" in pri Mitan-cih"^ in sicer celo kot kraljeve žene druge vrste; njihovi sinovi so imeli pravico do prestola, če ni bilo sinov iz enako-rodnega zakona.** S svojo esirtu se je Asirec oženil tako,- da jo je vpričo več svojih »tovarišev« (»vojakov«) zastrl in je slovesno izjavil, da mu je odslej (zakonska) žena: ma aššati šit — »zares, ona (je) moja žena« (§ 41). Ta obličnost je bila ute- 1 328 Položaj žene po pravu asirske pravne knjige. meljena v predpisu, da so morale zakonske žene v javnosti nastopati zastrte (§ 40), kakor bomo še omenili. Pri tej obliki je šlo torej za enostransko proglasitev podrejene ženske za ženo. Kakor vdova tako tudi vojna ujetnica ni imela nikogar, ki bi bil za njo sklenil zakonsko pogodbo (riksu). Zato tudi v Asiriji tak zakon ni veljal kot popolnoma enako-roden. Otroci iz takega zakona so namreč dedovali po očetu le tedaj, če ni zapustil sinov iz enakorodnega zakona (§ 41). — Hammurabijev in hetitski zakonik take posebne oblike ne poznata. 2. Med zakonom. Še očitneje kakor ob sklenitvi zakona, se je kazala moževa pravna superiornost med zakonom. To velja v osebno-pravnem in v imovinskapravnem pogledu. Primeroma zelo obsežna prva plošča nima niti ene določbe, ki bi izrecno dajala ženi kake pravice napram možu; žena je zaščitena le toliko, kolikor ogroža njene pravice tretji. Pač pa stremi večina določb izrazito za tem, da zaščiti moževe koristi napram ženinim. Zakonsko zvestobo je bila dolžna le žena možu; nikjer pa ni ista dolžnost normirana za moža. Ako je žena prekršila svojo zvestobo, je zadela njo in sokrivca smrtna kazen (§ 13, § 15). Ako jc mož zalotil svojo ženo pri prešest-vovanju, je smel ubiti sokrivca" in ženo, Ako pa jih je peljal pred kralja ali pred sodnike in je tam dokazal, da sta prešestvovala. tedaj je bila usoda krivcev v moževi oblasti. Če je on ubil svojo nezvesto ženo, je zadela smrtna kazen tudi sokrivca. Ako pa je mož ženi odrezal za kazen nos, ali pa če ji je odpustil, je veljalo isto za sokrivca (§ 15). — Po Hammurabijevem zakoniku vržejo nezvesto ženo obenem s sokrivcem v vodo; če mož odpusti svoji ženi, tedaj odpusti tudi kralj sokrivcu (§ 129 K H). — Po hetitskem pravu sme soprog, ki zaloti ženo in flagranti pri prešestvovanju, ubiti njo in sokrivca (§ 197 het. zak.). Ako pa mož oba pelje pred kraljevo sodišče (»vrata palače«), odloča o njunem življenju ali smrti (§ 198), podobno kakor po asirskem pravu."^ § 15 določa, da mora mož »dokazati« (vv. 42 s. ubfaeruš uktainuš} ženinemu sokrivcu krivda; D r i v e r-M'i 1 e s, Asisyrian Laws, str. 45 s. domnevata, da je morsil isctprog s ipckrikom prej privabiti priče ^¦^ iZa staro rimsko pravo nam je Gellius (Nocfes Atticae, 10, 23, 5) ohranili Katonov izrek: In adulterio uxorem tuam si prehendisses, sine iudicio inpune necares; illa te, si aduUerares sive tu adulterarere, digi-to non iuderet contingere, mque ius est. — Različna grška prava (atensko. Položaj žene po pravu asirske pravne knjige. 329 gortinsko) normirajo kazen le za sokrivea; mož pa je smel po splošnih načelih kaznovati ženo; nekatera grška prava pa določajo za prešestnico iin sokrivca isto kazien, predvsem nečastne posledice. Prim. Erdmann, Die Ehe im alten Grieohenland, str. 287 ss. Busolt«Swoboda, Griechische Staialtskundle (= Handlb. d. klass. Ailtertumswiiss. IV, 1, 1) Miinchen 19120, 1936, str. 376, 536 s. et passim. Kadar pa mož ni plačal za ženo odškodnine, je dkradeni oibdržal ženo, pač kot siuižnjo in ji je smel odrezati nos (§ 5). ^* Prim. Koschaker, Quellenkritische Untersuchungen, str. 13. Glede besedila in prevoda § 57 in § 58 sledim D r i v e r-^M i 1 e s-u. Assyrian Laws, str. 424 s. Brez paralel v doslej znanih antičnih pravih pa so določbe asirske pravne knjige, ki dajejo možu izredno veliko k a-z n o v a 1 n o in s t r a h o v a 1 n o oblast nad ženo. Naj navedemo za svojo trditev le najbolj značilne predpise! Asirec je smel ženi odrezati ušesa, če je n. pr. njegove (?) stvari podarila sužnjem (§ 4), ali če je v tuji hiši ukradla kako stvar, ki je bila vredna več kakor 5 min (mina = 0-5 kg) svinca in je mož plačal za ženo odškodnino,** ali če je žena samovoljno odšla od njega in se je za več (tri ali štiri) noči naselila v tuji hiši; pri tem je zadela enaka kazen tudi gospodinjo, ki jo je sprejela v hišo (§ 24). Večkrat pooblašča pravna zbirka moža, »da ženi naloži kazen (hitu)« (§ 3), »da ji naloži kazen po svoji volji (svojem srcu)« (§ 16, § 23), ali z njo »napravi« pač po svoji volji (§ 14, § 22, § 23).*" Na kakšne kazni je redaktor pravne knjige pri tem mislil, moremo sklepati iz § 58, ki določa, da je treba obvestiti in poklicati svečenika, preden je bila žena kaznovana s katero izmed naslednjih kazni: odrezanjem prsi, nosu ali ušes.*^ Z obvestitvijo svečenika je hotela pravna knjiga zagotoviti vsaj neko kontrolo zoper samovoljne zlorabe moževe kaznovalne pravice. Pri izvršitvi nekaterih drugih kazni, ki nam vsled poškcdovanega besedila §-a 57 niso podrobneje znane, so vršili podobno kontrolo sodniki.*'^ Brez vsake kontrole in popolnoima po svojem preudarku pa je smel mož svojo ženo bičati, ji izruvati lase, ji prebosti ali potrgati ušesa (§ 59). Pravna knjiga nikakor ne predpostavlja za tako brutalno strahovanje določene ženine krivde, pač pa skrbno pristavlja, da za tako strahovanje mož ni kazniv. Pri tem je zanimivo ugotoviti, da je imel po § 44 enako strahovalno oblast tudi asirski upnik nad svojim dolžnikom, ki je radi dolga »bival« v njegovi hiši. Redaktor pravne knjige je hotel z določbo § 44 pač postaviti skrajne meje 330 Položaj žene po pravu asirske pravne knjige. I 28 Quiellenkrit. Unterisuchungen, str. 12 s. 2* Dla gre iprimarno za moževe intersise, dokazuje ugotovitev §-a 59, da je tako strahovamje zanj nekaznivo. Pač pa prihajajo za primerjavo v poštev podobni zakomi nekaterih bibličnih ose:bnosti: očaka Jakoba, Gen. 219, 13-13, 31; dalje Samsona, Jud. 14, 1-15, 8, Gedeona, Jud. 8, 29-32; prim. D r i v e r-«M i 1 e s, Assvrian Laws, str. 137 s. O razliki nted obema vrstaima razpravljata sedaj olb.širno D r i v e r-i.Ml i I e s, Assvrian Laws, str. 134 ss. upnikovi oblasti; isto smemo sKoschakerje m'^** domnevati tudi glede § 59. S tem, da je redaktor izčrpno naštel stra-hovalne oblike, je hotel preprečiti, da ne bi mož samovoljno uporabljal napram ženi še hujših kazni (usmrtitve, odrc-zanja nosu, i. dr.), če mu jih izrecno ne dovoljuje kako določilo pravne knjige. Formalno je služil § 59 tako vsaj indirekt-no^' nekoliko tudi ženinim interesom, vsebinsko pa spada med naj brutalne j še določbe, ki jih je sploh kdaj kak pravni sistem vseboval. Brez moževega dovoljenja žena ni smela za dalje časa (tri, štiri noči, § 24) zapustiti svojega domovališča; kršitev te dolžnosti kaznuje § 24 zelo strogo (odrezanje ušes). Tolika strogost je pač v zvezi z dejstvom, da asirska žena ni imela pravice, da bi se ločila od moža; s takimi dra-koničnimi kaznimi skuša asirska pravna knjiga v kali zatreti vsako možnost, da bi se taka pravica razvila po običaju. — Tudi svojepravna vdova (almattu) je imela svobodo gibanja le dotlej, dokler ni po dveh letih zakonske skupnosti ex lege (§ 34) postala zakonska žena (aššatu); to izpremembo v njenem pravnem položaju izrecno ugotavlja drugače redkobesedni § 34: »ne sme več oditi«. Kakor po drugih pravih, je tudi po asirskem mož navadno odpeljal ženo na svoj dom (»vstopila je v moževo hišo«, § 29). Razen tega pa pozna asirska pravna knjiga tudi zakon, v katerem »žena stanuje v hiši svojega očeta« (§§ 25-27, 32, 33, 36 in 38), kjer jo mož obiskuje (§ 27). Pravna knjiga se s to obliko zakona celo bolj bavi kakor z navadno; razumljivo je to, ker gre za posebnost. Iz asirskih pravnih virov^" samih ne dobimo jasne slike o posebnostih takega zakona."^* Gotovo pa je, da pravna knjiga ne normira za to zakonsko obliko nobene omejitve moževe oblasti. Medtem ko asirska pravna knjiga ne daje ženi nobenih pravic napram možu, pa skuša varovati njen ugled napram drugim osebam. Položaj žene po pravu asirske pravne knjige. 331 Asir.ska žena in vdova je morala v javno.sti nastopati zastrta. To ni bila le njena dolžnost, ampak tudi predpra-vica. Vlačugam in sužnjam je bilo namreč zastiranje obraza strogo prepovedano; kazniv je bil tudi oni, ki ne bi naznanil vlačuge ali sužnje, ki jo je videl zastrto (§ 40). Ženino čast varuje pravna knjiga (§ 17, § 18) vsaj toliko, da strogo kaznuje obrekovalca, ki jo je napram možu krivično obdolžil prešestvovanja. Ne smemo pa prezreti, da gre pri tej določbi primarno za žalitev moževe družinske časti. Podobno določbo pozna tudi Hammurabijev zakonik (§ 127). Kazniv je bil tudi, kdor je udaril tujo nosečo ženo in ji je s tem povzročil splav (§ 50, § 51). O imovinskem pravu med zakoncema ima asirska pravna knjiga le malo določb. Najbolj splošna je norma §-a 32: žena, ki ji je bil mož dal jutrno (nudunnu), je bila soodgovorna za vse moževe dolgove, kontraktne in deliktne. Iz tega sledi, da je žena obdržala v zakonu svojo imovino in da je vsaj v neki meri z njo lahko razpolagala. Nasprotno pa mož ni bil dolžan plačati denarne kazni ali odškodnine radi ženinih deliktov; enako tudi niso bili za to odgovorni njeni otroci. Asirska pravna knjiga to izrecno ugotavlja glede kazni radi ženinih hujših verbalnih''* deliktov (§ 2). Možu je bilo popolnoma prepuščeno, ali hoče plačati odškodnino za svojo ženo, ki je v tuji hiši ukradla kako večjo stvar (§ 5), ali ki je prenočevala tujo ženo, katera je zapustila svojega moža (§ 24); ako mož ni plačal odškodnine, je žena ostala v tuji hiši sužnja in jo je zadela poleg tega še huda kazen (odrezanje nosu § 5; odrezanje ušes § 24). Hammurabijev zakonik ustanavlja ženino odgovornost ¦samo za kontraktne dolgove. Za dolgove, ki nastanejo med zakonom, odgovarjata oba zakonca (§ 1:^2). S posebno listino, ki jo ji je mož izdal, pa si je mogla žena zagotoviti, da ni jamčila za moževe dolgove, ki so nastali pred zakonom; obratno tudi mož (v tem primeru?) ni bil odgovoren za ženine predzakonske dolgove (§ 151)."" Singularnopravno določbo glede zakona s svojepravno vdovo (almattu) vsebuje § 35. Kadar se je vdova naselila v moževi hiši (»je vstopila v moževo hišo«), je postalo »vse, *2 Vrsta delikta m popolnoma jasna; D r i v e r-M i 1 e s, o. c., str. 3S1, § 2 prevajata: If a wcman,... hais uttered blaspihemv or spoken sedi-tion,... Koschaker, Rechtsvergleichende Studim 7!w Gesetzgebuing Haimmuralbis, str. 216 ss. smatra, da sta § 152 kakor tudi doiločiba § 151 o neodgovornosti moža za ženine predzalkonske dolgove interpolirana. 332 Položaj žene po pravu asirske pravne knjige. 1 Določba, da žena pridobi moževo imovino, je morda poznejši do-stavek. Formalno je značilno, da ne goivori več o »vdovi«, ampak o »žeini«; vsebinsko pa bi bilo za asirsko (pravno knjigo pravi unicum, ako naj bi ob sklenitvi ziakoina žena pridobila moževo imovino. Izraz ni jasen. Isti § 36 predvideva kot poseben primer, da je moiž lodsoten na kraljevem odiposlalnstNij (da so taka odpoisuaiistva včasih trajala tudi šest 'lat, izvemio iz lEl-Aimarnsfcei korespondence; of. K n u d t-zon, Oie El-Aimama-Tafeln, str. 70, v. 13 s.). Kolikor mioram ugotoviti po telkatih, ki so mi .na razpolago, se izraz »polje« (eqlu), ne uporablja za bojno poljie. —¦ Morda bi mislili na cdisotnost po 'trgovskih poslih. Tekst žal ni dobro ohranjen^ Izmed vsaj treh možnosti preskrbe je prva ta, da vstopi žena kot dakla v dVomo službo; zadnji* pa ta, da ji sodniki, isporazumno z mestnimi velikaiši in z županom prepustijo kako hiSo irn 'zemljišče kot fevd. ^'^ Tasta § 36 ne omenja, kar je najbrž izostalo pom'0'tO'ma. Dolo'oba § 36 je nastala pač tako, da je redaiktor pravne knjige imel pred očmi raz'sodbo v kaketm konikretnom primeru, pri tem pa je prezrl, da tam tast ni bil omenjen, morda, ker ni več žiivel. kar je prinesla s seboj«, moževa last. Kadar pa se je mož naselil (»vstopil«) pri ženi(!), je postalo ženina last vse, kar je prinesel s seboj. Pri tem pa je negotovo, ali je nastopila združitev imovine v rokah gospodarsko močnejšega takoj ob sklenitvi zakona, ali pa je veljalo to pravilo samo ob smrti enega zakonca. Lahko tudi domnevamo, da je zakonec, ki se je vselil v tujo hišo, komaj kdaj imel kako pomembnejšo imovino.^^ Zato pač ne smemo te določbe posploševati. Značilno je, da asirska pravna knjiga nikjer izrecno ne omenja ženine pravice do preskrbe, čeprav je imela zagotovitev preskrbe velik pomen za obstoj zakona. To .se je pokazalo tedaj, če je mož dolgo časa — več let — izostal od doma, bodisi da je šel na vojno in bil ujet (§ 45), bodisi da je iz drugih razlogov odšel v tujino (»šel je na polje«,^^ § 36). Žena vojnega ujetnika, ki ni imela sinov in ki njen last tudi ni več živel, je morala čakati na moževo vrnitev dve leti. Ako ni bila preskrbljena, predpisuje § 45 pravne knjige različne načine javne preskrbe^'' med čakalno dobo. Čez dve leti so izdali ženi vdovsko listino, da se je mogla vnovič omožiti (§ 45) in tako v drugem zakonu najti potrebno preskrbo. Ako pa je bil mož odšel »na polje« (§ 36), se je smela njegova žena, ki ni imela sinov,"' vnovič omožiti šele čez pet Položaj žene po pravu asirske pravne knjige. 333 § 36, v. 86 ss.: (mož) »ji ni zapustil ne olja, ne volnis, ne obleke, ne hrane, ne česa drugega« in ji tudi ničesar ni »pošiljal s polja«L 38 Približno istodobne listine ia siuibarejske naseljbiinie 'Nuzi navajajo različne primere za tako ipreskrbo; 'prim. E. A. S peiser, New Kirkuk Documents relatinig to Family Laws, iNo. 19, No. 20, iNo. 22. ^0 Prim. Koschaker, iLevirat (= RiHA 10, 1933) str. 80 ss. let, pa tudi to le tedaj, če ji ni bila zagotovljena potrebna preskrba."* V obeh primerih tako lahko nedvomno ugotovimo tesno zvezo med ženino preskrbo in njeno čakalno dolžnostjo. Podobno naziranje srečujemo tudi v Hammurabijevem zakoniku (§§ 133a, 134, 135). 3. Prenehanje zakona. Preskrba vdove po moževi smrti je največja ugodnost, ki jo zagotavlja asirska pravna knjiga ženi; prezreti pa ne smemo, da gre ta ženina pravica v breme dedičev, ne pa moža samega. —Mož je mogel za vdovo poskrbeti v naprej s tem, da ji jc naklonil (»zapisal«) določeno imovinsko naklonitev."" Če tega ni storil, nalaga asirska pravna knjiga (§ 46) sinovom dolžnost, da ji dajejo stanovanje, hrano in pijačo, »kakor nevesti, ki jo ljubijo« (§ 46, v. 97). Kadar vdova ni imela lastnih sinov, so morali skrbeti zanjo njeni pastorki. Isti § 46 pa predvideva možnost, da jo eden izmed pastorkov (»sinov njenega soproga«, v. 109) vzame za ženo in ji tako zagotovi preskrbo (levirat).*" Brez izrecne moževe pismene odredbe žena ni prihajala v poštev pri delitvi moževe zapuščine, kar sklepamo iz dejstva, da pravna knjiga govori samo o sinovih, ki si delijo dediščino (»sin naj vzame dedni delež« § 28, § 41). Zelo skrbno pa je redaktor pravne knjige skušal varovati interese moževe rodbine ob smrti enega zakonca, zlasti če je šlo za zakon, kjer je »žena bivala v hiši svojega očeta« (§§ 25 ss.). Ako je zakon prenehal radi moževe smrti, je postal nakit (dumagi), ki ga je bil nokojni podaril ženi, last sinov 25, § 26). Kadar ni bilo sinov, so ga smeli zahtevati nazaj pokojnikovi bratje, ako so živeli z njim v nerazdeljeni (la zi-e-zu, § 25, v. 84) dediščinski skupnosti. Šele, če tudi teh ni bilo, je nakit ostal vdovi (§ 26). — Ako je zakon prenehal radi ženine smrti, je mož vzel nazaj jutrno (nudunnu), ako ne sploh 334 Položaj žene po pravu asirske pravne knjige. 1 vsega,^^ kar ji je bil dal; vzeti pa seveda ni smel ničesar, kar je bilo last njegovega tasta (§ 27). Kadar je žena bivala v moževi hiši, je ostala njena imovina, obstoječa iz stvari, ki jih je prinesla »iz hiše svojega očeta«, in iz stvari, ki jih ji je njen tast podaril, rezervirana za njene sinove; moževi bratje niso imeli do teh stvari nobene pravice (§ 29). Enostransko, zgolj v moževem interesu je bilo urejeno tudi ločitveno pravo (§ 37). Asirec je smel svojo ženo odsloviti (ezebu = pustiti), kadar je hotel; ni bilo potrebno, da bi bila žena karkoli zagrešila; brez pomena je bilo tudi, če mu je že rodila otroke^'^ ali ne. Od moževe volje je bilo tudi odvisno, ali je dal ženi kako odpravnino''''' (ezibtum) ali ne (§ 37). Ako je žena bivala še pri svojem očetu, ji je smel mož ob ločitvi odvzeti podarjeni nakit (du-maqi); le tirhatu, kupnine, ki jo je bil ob zaroki izročil njenemu očetu, ni smel vzeti nazaj. Ako je oče podaril kupnino ženi, je tudi po ločitvi njej ostala (§ 38). — Znatno drugače ureja Hammurabijev zakonik''* ločitev zakona. Tudi po babilonskem pravu je mož imel primarno, ne pa izključno""^ pravico, enostransko ločiti zakon. Ženi pa načeloma daje zakonik pravico do odpravnine in subsidiarno celo normira zakonito odpravnino;'"' brez odpravnine ostane žena le tedaj, če je bil zakon ločen po njeni krivdi.*^ nudunnu --. »jutrna« v Hanmiiiraihijevom pravu; prim. Kioscha-kiQ r, Reohtsverigileiclhende Stodien, str. 165. ss. — "V naišem §-u 27 ((»katerikoli nudunnu ji je moiž dal«) ipa najbrže pomeni vsa moževa darila ženi. To olkolnost naglalša Hammurabijev zakonik v §§ 137, 138. Paič pa omenjajo odipravnino kapadoške plošče iz staroasirske dobe; prim. B is s er-iL e wy, Die alitaBsyrisohen iRechtsiurkiunden vom Kiiltepe, I .(= MIVAe iG 33), 'No. 4: žena dobi mesto odpravnine vse premičnine in otroke (sužnje?); No. 276: žiena dobi mino srebra kot odpravnino; nie omenja pa od^pravnine listina št. 5. 44 §§ 137—142, § 14i8—-149. « § 142 in fine. *^ § J 39: mino srebra. § 141. —¦ Tudi v driuigih pravih isc priznava ločitvena pravica prej možu, kakor pa ženi; ženina pravica se šele polagoma uveljavi. Za rimsko pravo (divortium) prim. J6rs-Kunkel-'Wenger, Romisohes Recht, Berlin 1935, istr. 28il, 2; za grška prava, ki razlikujejo brezoblično moževo odslovitev {i-or.o^r.r'i) od težavnejše in cblične ženine zapusititve moža (ir.6'/.H'!ft.c), prim. E. NVeiss, Griechisohes Privatrecht, I, Leipzig 1923, str. 309 ss.; B u s o 1 t-.S w ob od a, Griechische Staatskunde, str. 241 s.,. 1084; Erdmann, Die Ehe im alten Griechenland, istr. 388 ss. o pravni naravi Epanagoge. 335 ^* Prim. J. J elit to, Oie peinliahen Strafen im Kriegs- und Rechts-wesen der B'abyJionier und Assyrer, Breslau 1913. 1 Consit. Tanta § 12, 13; const. Omnem § 7; const. Cordi § 3. Žena ni smela samovoljno zapustiti moža (§ 24), kakor smo že ugotovili. — Celo drugi zakon, ki ga je sklenila žena vojnega ujetnika, potem ko je po končani dveletni čakalni dobi že dobila vdovsko listino, je bil veljaven le, če se prvi mož ni vrnil. Če se je vrnil, je smel vzeti svojo ženo nazaj; drugemu možu so ostali otroci, ki mu jih je žena medtem rodila (§ 45). — Ni pa mogel zahtevati nazaj svoje žene mož, ki je bil odšel »na polje« in se je vrnil šele potem, ko se je po petletni čakalni dobi njegova žena veljavno vnovič omo-žila. Vendar je po poznejšem dodatku tudi on smel razdreti drugi zakon svoje žene, ako je dokazal, da se je brez svoje krivde tako dolgo zamudil v tujini (§ 36). Ob sklepu moramo ugotoviti, da se je avtorju asirske pravne knjige posrečilo, da je z vso asirsko brezobzirnostjo in krutostjo*** uredil pravni položaj žene izključno z vidika moževih interesov. Le redko se je zavzel tudi za ženine interese (preskrba žene vojnega ujetnika, preskrba vdove), pa tudi to se je zgodilo vedno tako, da pri tem ni kršil moževih. Že zgolj priložnostna primerjava z drugimi klinopis-nimi pravnimi viri pa nam je pokazala, da je tudi med orientalskimi pravi zavzemalo asirsko pravo v tem vprašanju ekstremno stališče.