w rmW^ujcu^AYio mMut HAxy 181. ^5 M/, odlhjCMr ^|u Wn^ormxy
^'jtmmmu; i Ifiim orrwm/Wu
JuMcyrur ^jmxöDucj' srtruff jprvmMi; rutWWn^xuxW^uj Am ßcncAJU rtoj moWlo' tcmvrtMju^lui Am >pAxrülAnnaj Imwrvu '^ddhrJh&j^oj /xWAjh/ ;
maMnm ^isaciqowurm cUictAKemn) ( 5u;^cy a mrejimv rt/ruamü/m
Am Jwaolirm cmorru AmKUoitu MA/wma/ mmimujuju mrAoiAm n-vv^ *•	\	v-vd A-dv
ar yramj t jAmn minoTmA/moyj rmocju, At/ fjc^iel^AACBrnjctmu ^KucACinK/ icß^ ;
.yieArmJurm Am	/* PaoWayuj Anmo' Aowmfiu
f^nccuclno^ icW1\j Skhm rfuv/«8A/,Am rintrm^ymv ^ oLtka^o; otm^AcA |u}iOimcu ^wuLsu.
,Umximu<tvo'

uo. oj^Äcr
'ioio na i.ouojun\ yi»^: •. ’’ IjAjO ( ucsdi ervEkO Ü.!
H
vir<v	\jodjiL vm. \jerAj^L)
^OA. Ipi^OAJO. Xlailo». pd^x-. TSShSo- ccr eAc irru \u.
^ 'tvjAx ooofjodo.
Preporod KPJ pred štirimi desetletp
Ob 40-letnicl Tita na čelu KPJ ter ustanovnih kongresov KPS In KPH
J osip Broz Tito 1892 — 1980 j
3
ć>yi*9ryu^y\j
A/>yi& XcJowclö iidćs /dvus, za^UlMoJe /gr /wvnc Itytöf 'fathr jga/AcAtcć. />nx4...
/vU/tfft	si ly smi	ČOs/az*
Tf/H p(y ^L'JU- /vU' /taJ&tČrieacz ćĆk£-vjiivoJ*.	ŽaJ^Ži^/toioL Te
:$k...
JU U’ /dtaLa. mo. ft/*eima /•nuju jL^rnuUiMff-	6/nucrra£er' stjitaid.
^4t- /viaOsHuJ, J'**'...
JdCt/rvu- V-	^veU^
jA>vJU£ni- /M“ jU - 'U&ibnenuc /neeZu-
Za. *H6~ t/lre-M-n, ^ Jc /U ^/rMAcJojt,
s*ta£	v-syUil ^X.1 /J ^i/iaJ..
jttrtiaj iz-itJ	/rn^	^Utusuk.
J JVlj/foUl'	/icrhaA:
-JvwfunUW'' Xvty*.vnl 4i-, ZcUći^iu. JvcćnJ &trcAe /m Ž&vt-ttvv-	,	j+A, yiuUj_
-ßolirufv+n. /iter"
‘jo- fUtaaJ*- * zčtJoro Jk- fivrnojt-m ?.pcUCVi>»,^
yhvtxU^iyy^ /e>~ / te jmaJi^eh ' ydiseZia,
/svi. /tucnJci /A/t^ jOO'ryurvr-yvci,

O^UCrrrvMw/
<yJtuT\tAXX)	jldL , od^iurm»	jj.	r^ara Jö1,
rutxKxi *1*^0 ( (VrtrrvtittH. *1*^0 Ötl culAsr^cf vluu^ (rrSJ&J marmi . Jtado r>\£M»ri' fiuAX- ra ocuöjiwv oLttovtv ( o	möaoÜ- . V maa'^
ranci>u Jbtf lOraiaAj axji^o' baaV , miJboU. <yv n-«j Xiövv.o’ ^o*»x>Wj-
r«J CJ^xymrrärrrv rrOj	OT«C> (V»1 o>«Uj (VUJC^O* O^o|,i
J^jöLfeO) AoUtimOu . VoAmo’ ^xrwcf AocUjU ^Ucn».	!
^irmOnnOj jklič/ 8. KaXKudLl
jLo^crt-^ej J^e, «JjCvtCf djuoj 'cv>«JUW)J ČiJov^ShO* '*QJ rrsO&y Acrmcnyvr^ ^u-ftcoj im ^Ou Tiloo . 'Ubcu o^Oj Ot öoMjta Koo (icuofceOß’ ion omvKi ( ttOj (vxijji	JKbjuXjDu .
^jiAo'	pdi-JUjdrti'iJbj or^ixrLy«3it«mCfi*J W" kud-» telim, 'KrmoSj
uraAomorLM/<Jil!.^»ny mtMAJ'uäitJUixrafc'•	oitJLiiu č.crxj«ij)| (pkimn^mi:
OHWX) >m UoJkO" Ixf nr^tqplXX) IpxioCxXj nj«jSmo' ÜjJUtla)
<'? moö‘i/k) pjudAu im ny OAJ^J Jbodu>t»JKj «ymxxcwtj^.
tXkojlCOJ	, 8. BOÄJ^Sjdi
a><mru a><JLjJKrf, Hivko' wra^ßjpj
prvAj nn>0*vArrr»
Ors^y^jiOO^X ,

y »ü mOwYni , üdfUtlLi' XurmCk XO
45>
SlomOrnOJ "f^hOJU^DiCj , S.HOXnuA;
A/w-t. tlij- \t- , «-C^^VjOoT rt\jCXT) J^. ixxl|JvjA/>^.C AyvCXO^- ^SliAo Wv\ mtxrcn	iv<XAbjO
(ww^ )jv\	OJL (voA. a^JOOrv-Ojv^O^
rvN^c^cyvH&M Ä^rvTOvcrvr ( rr	^cku^o^oJL
rvMjjiJMVXÄwOT^-	»Jv\ l^jv-i^xWU^rArirO -Wr
onröjr rw>ju^. A>Ji-ALojw\X ^ Vlo^>* ^x. \<AocO fXA- ^X-^&oO
oVjvOJVnIj^) AjJ*V- oAjVvjOOi. CYVjO- f>r»*Ao^ . ^Lo3«5 iwvotvOjwmd (WxAooA^ajO^. ^Sj^rONTO 2-Oi^oJWo uv\ cV(vOJv\Av fV3U-©J^>jT^jC>~o ^AjO^O^jCXTJa^o
iVoCXn
ww) o ioWfwm.
tiKiYYii oLq ^ (hX noyjvi v ^yxurririmKXA
-	da w (nh	/itanox ntnyvu
-	da y ^nlo. miu^cmtx- maccU fycnxrrßitx
-	da y (muJl xdö rrOod. amojd croaUrr
~ da y ^ukÄ ariro| nojodnu ßnaj
-	da	(kI.	dcdxjy dmxlti
~	dü.	fr	(/<1	žicornmurd mn	rKruotuuoman'
” da ji. (nl pacjurmwYi xm a^dno^n Oowi ■■	da	f«i	‘iKc.Sncd iA|ird
-	da	oj. y.	fiod m^cwm	OCKddmrnn	fimadü
rKTwidutua
-	da y. p/AXcW manx lyxdftlnsti ar (incdi. ofeu^io&Frja
-	da y (nl aauotcxrnyiHijd^' nruarvvSomifi daiioiAT -■ da ji. Wc cu^adan tih (rYLoddowa fioXabS.
-	Ir dcccnownx xh\ ar onrdu
-	da naoia y orodUIl dC rranmtfi potdi
-	da. oafia y cipodbijLpi 6, cUiu
da ^ frti. tixximo pnaoorru^am an qLo&k
-	do. Y rrod (xr^fio^ol nvx {yrttmy&xy
-	da y fal djdfxrr fowac
-	da ^ imail rrajd rruiTtOJW
-	da ojl	Qxaßrrcd ojxxdruo^ a> pcrruajA
-	da y nad (^Xadai prHj^tcLdw oh draxwu. rmladook , na nau nrnJloudU xofuJb im
iofdiaali	MIp^VOßöDR (TlTO
da (U	ttx rrrunr tr /mniu
da <rrrud mudl ddxzbjwuG.' axiA&a
(ifHyjtiJLym
dla (xi po^amurn footc ya fooisivu cm
ürotmood nnrud manodx
da mao ^ aoč C^a^čt. damnoOK/na
oLü ^ M. (VTo^icvnlcm imBrtod icx- mar>c><Vauyi
hxrrüyi
dQ. cyj. y. v	Mdh žisv^mfci mvjuućk
fodüivn
da i<. Pi~oo^<a ^SO ch 45.03 ar JlZiLnrucyrunnri amba ar	auVioJLa 6öL adU^cr
ruxa (VKctoodmdaa aoocJLd^cmx rxauMxßx yu^ooianK^e
da acr cja	cna	( 6xrr
&tia ia (nytpva id^a da r2a Ai ^ajcim|i£ poaUnnix od -touanna tila marncxy. dndaroau^ aoKla cÜdm ( da b om imaX atruic apoOt v anxlup 0c onaniaJU aulaj' , per an^öix amvdx'.
'Uäma ^ . nawxdo.
^o-ui dswvnos bicyr^tx. ^ mxKoJlD-^n/U; OmIa VsrtCJi
'^q«j roVwx ix ic^ rrüiwruy co- iacyp oWicx. y c^jdo3~ ijiVonJU^j. PoamxWL cmx y. ( dUx unmr>i, loAJO^ruti 'IvW. llnA rscwicr mix ar dmlayvio- r^oixa. ‘ijL» pr^Vic^rrmorvuA pa ^ -bJbLnRt^ViVii nAo^c>/\Mjio'ijtJUc pooW-dcH, dxx y f\r "^W-yo^Yu or "VJUorutmXmA CAnnWu • u/vri a-t toATOrnj-i Tx'to ,
lUxiru ptx m y (\r i^K (ynxtnu^ö^o or oöiPi	pcAmc rso^j.
^yaomcx ^-W>a cxyu> j ^
^svc*.	cttuj 4xyrr\j!iTxu	, Km
oo-jJl
v
^^)x>J^rurru3aÄ-	^ ''b . JiXVtXuL-
'iTrvL'	^
/(\JÜ W Wy™L> rao^ r^O^CT /Vucr-/fcrcLCr- kpoj Xmwifir-
(^ioiAxx}^^y' k®- ^ ^cw-ftyXaJiou Or /v(<x>^wJkIu MĆamj'
WjClXujČs/ 'i-
OkjSU cruxf /an>«.
iw.
'^Vmw <5*£ß' |T<ym6nnjJ
(SW^,^- MVxW,
o4ft)eu iv rn&v^v frsynxfo/-
,^>-HXW»n»X

W3J YYIWDO
S6oK£y) ußü.wuiv.'Wbv
Ä 1
ramk5>^lvi^jy ro- whmv(l mwwMü.


cRftuWpo. 'ijJJjvjiVaj, ^. itafcouA
Sxjtcr -
A'	-r
^'/yy\Qj CiaXct rmu ^ao^rm^w njrzsu rf\aj
ruxydjijS-i/ y iqrrlJbxs'iAj: /Scrua/n-
(Tl An.r, đ (TJ . d v
^AAjcr ^L'Vxiv _|^rr^u^ajz/yv -A/inv ^ ^^nxjiyyV
rnxx^oolfyvr OOo-,^J2'.'M/^i>' ^coj /^/ütySocfcr
sweJjuJ.
v /n/>
^X/w rrru^*.
i/
^xdLihCy/ ^5- KCX^XtoL
'M
r'imviu VArv otuj	cilcKmibx,
Aj, hsu ^ irnj-tiiJl JuOJ (t»Cl>5 jju> jvDo
->aJiL»j i -djOo jC^O-S-W^sA. mrujv ajy\j J^moLodo'
cJ^iXJH^jjr\i3_.	(("d, JUlAAtol
J/rru/ ^uir' rrru/ rucnrwru/, eioj M i-iX
^^Tf/TUV J'^OeiobL, i ■ M><W
fyrw> nji
•lib- 4^ 1x1 fW>c^>vA.
^X^>.crv\-	y^.. t'ajx* /VvkÄjoAjc^ rvröjv yj^j
^^-1hjvv> ■	^A^o>vvx>c^_n-M^_,) ^>. fiAfcntJi
'^Lrrtxcj Sjicr rmu ^>rrrumxi ^jlouxApUX» j /^, ,0^1 l^cu rruocr^cr '^u^CK^jCVO^jCr' 'Xrrv^ ^dcr rmjj h<y \-hJXj t^prna^iO-^ /<XcifcoA<r <xr ^xrV<Mju.
cR/rud^Ou SpKX^AotrruK,} ^
%
Y /me	vyyv&
'SaIo'

^xyrc>asxv^ )ss\3^3T3^^' .
!^w ^ ^ ^ ^

M
f7 '<\a/Y'
sl^rtd!/-o<L<is, inndl<iL-<L&siJls
^ori/
Isotxy^i ^usrrJLoJi -<^^ro-tv-cU'

'. 3. /ut&>u*A
J/rruž/ ^ttb" mi jmmki
dcrrnmiirio
<^oj^xfmj c^oAxclW-(3. M«3tol
^jrr&>	(vruj y>rf^rru>
4- 'jXMnJ&j
v	--/X)	—i^	^
>3^	vl)rT\aj	»nSb ^O^vvj iru^aj^o yo%3^>iLi..
^^^?Jyr\jxK\jaf\^5^	. *t). vuxtoi.i'd-
r

Mslo rxucL %>Mi ^ ^o-^	v t/ju
V-
^-''Xorxi. VlJliii'l, hßitvtj^
'■"uii mib S/naji
Minuta il!btn.e i-a padte. tor'ce l4okvsWe.<^a odv-ddoi
40 let je minilo od ustanovitve Kokrškega odreda. Spominjamo se vseh partizanov, borcev Kokrškega odreda, ki so darovali življenje za mir,svo-bodo, enakopravnost, za sožitje vseh narodov in narodnosti sveta. Junaško so odhajali v boje, vsi z istim namenom: braniti še tako majhen košček domovine in ne dovoliti, da bi zmagal sovražnik. V teh hudih bojih se mnogo partizanov ni več vrnilo domov, med svoje brate, sestre, prijatelje. Mnogo mater in očetov ne ve, kje počivajo njihovi otroci. Tisti, ki so preživeli grozote vojne, pa se spominjajo grenkih trenutkov, ko so se v mrazu, snegu in v neprimernih okoliščinah borili za boljši jutri. Marsikdo pomisli na padlega prijatelja in pri srcu ga zaboli. To so spomini, ki jih ni mogoče pozabiti.
Da bi zvedeli kaj več o delovanju Kokrškega odreda, smo v ta namen povabili na šolo dva bivša borca Kokrškega odreda: tovariša Karla Kravcarja ter Jožeta Šilarja.
Takole sta nam pripovedovala:
"Kokrški odred je bil sestavljen dvakrat: prvič leta 1942, obnovljen pa 1944, leta. Namen odreda je bil,da čimbolj onesposobi sovražnikove namene. Okupatorji so bili v veliki premoči, vendar nam je upanje na zmago vlivalo poguma. Borba proti tako močnemu sovražniku je bila težka. Velikokrat se je bilo treba boriti s številčno veliko, veliko močnejšim Nemcem. Tako je bilo tudi tistega usodnega dne v bitki v Uden borštu, kjer je 1942. leta razpadel naš odred."
"Takole je bilo," je pripovedoval Karel Kravcar, ki je sam sodeloval v tej bitki.
Izdani smo bili. Nemci so naredili velik obroč okrog gozda, kjer smo se vsi skupaj zadrževali. 63 nas je bilo. Vse bolj so krčili obroč, vse bolj so se nam bližali. Malo municije smo imeli, malo možnosti, za zmago. Da bi nas čisto obkolili, vendar nismo smeli čakati. Morali smo se boriti, morali smo pretrgati obroč in se umakniti sovražniku. Udarili smo. Borili
smo se do zadnjega diha. Naši prijatelji so padli, ker se niso uspeli prebiti skozi obroč. Umrli so pod streli mitraljezov in bomb.
Zmanjkalo nam je municije.Vedeli smo, da bi bil zgolj slučaj, če bi se rešili. Od vseh strani so streljali, opazovali so nas z daljnogledi. Za vsakega našega borca so vedeli, kje se zadržuje. Ker nisem imel nabojev,
in kje sem. Približevali so se. Zadrževal sem dih. Srce mi je bilo, kot še nikoli doslej. Bili so že čisto blizu. Ker so vedeli, da se skrivam pod listjem, mi je neki Nemec nalašč stopil na vrat. Ujeli so me, vendar me niso ustrelili. Z menoj so peljali še dva prijatelja.* Peljali so nas v taborišče. Iz taborišča sem se vrnil živ in zdrav. Srečo sem imel, da me niso ustre/lili',' je končal tovariš Kravcar.
"Leta 1944 se je odred znova sestal," pripoveduje tovariš Jože Šilar.
"Nemci so sicer izgubljali, vedar so bili še vseeno močni. Izseljevali so otroke in žene, partizane streljali kot talce. Sedaj bi bilo nesmiselno odnehati. Malo nam je manjkalo do zmage. Celo tako hrabri smo bili, da smo osvobodili ujetnike v Begunjah in odšli na Koroško, kjer smo kot prvi partizani prišli med naše ljudi v Celovec," je končal tovariš Šilar.
Nemci so se umikali in končno zapustili naše ozemlje. Kdo bi si mislil, da lahko tako, tako majhna država, kot je Jugoslavija, zmeša štrene močnemu sovražniku, ki se mu ne upa upreti niti država, ki je dvakr/fat večja od naše. Dokazala je, da je lahko s trdo voljo, pogumom in namenom, da bi vsi živjeJJ_u-miru .premagala še tako močnega sovražnika. Zahvaliti sem mo-
ramo vsem borcem Kokrškega odreda, ki so veliko prispevali k svobodi naše, sedaj neodvisne, socialistične dežele.
V spomin na boje Kokrškega odreda prireja TVD Partizan Duplje vsako leto množične smučarske teke Po poteh K.odreda, da ne bi nikdar pozabili na naše borce za svohcdtfin neodvisnost.
sem se skril pod listje in veje. Tudi zame so vedeli, kam grem
cojO-
'Iß
NASI
UČITEL)!
vx xÄai v ^ V\V Vf«. Viy , yii. ^äl. ,
«TW Zupančič
JFLKA Zag ar
STANKO
LAMPIČ
"'"v /
• J
MAR.PA ^ LAMPIČ
SLAVA RAKOVHC
MIRKO
BREJC
JOSIP RAKOVEC
SPOMINI NA ?10F. Jf. ČAKOVCA	^
&	* {***{. I^UZrk,
ft+Jlav+eA** o- irf^en%cFc^<J^ />v* '*t*f*vo ale4>e ft ’ Vm*c_ <^ss£ihto	*- ^-ef-y-A.
OtoteJžcAjti,	f c0l &J T+^Lc? o4^A^_
^/«y<^x-c.	/**<. ‘Al it- 0-A^41X4lI_^	ex+t
l^vL«r l?*Lc>de f M-	Ä **-	'TOJt, »
fosCA:	^V*- z**1 /Ve^^o
FuX^-tnje.. Vc/vt+Lts- fyo J*^<i ozS&teJtAL	£*A-
rir*^cS&t^iA-<- oCe-At-e^e^ ^ 4-f yfe	cU*-£*i.	£,
t*3~c> £rvi ALtx-o.	Cjxt -y ZA<M-A&i4_ r1*^0»jf
'LlSI*	<4*. Cm f+Ux* -y JLaćtAo ls~t-<Dt*L-c> Mts
-LiFk-g ■pJ't+CLc+ćle. /V»t^2yV<si4&£e
tv*cXfi-4 -te /t-it	B+ e Mt.
friS^cJvLO Xe, /r>-^tg*t/44*Ul,	//taafcc., <=<^. Ä'
tcsmf’=A€r>iH2t-t-t'	(
3-t' <4 fU^Am.oLxn^e TaX**	t***
At^K-S4^y<^9~mtJU^t oltćCL , C£**	SX
'+tu*-<>*yi+. /*Axls£ /*^jLj^-foCe>t>eL^ tiuU<_
r	pJ-yUeLtL* . *A*/C*^	f* A'/ <-tJ-t>
oU^L/z, f-ćl/Z) ŽvvAmćt«, f	yfm JfAAirHA.
AX. /u?2i>t44cn>XZAj (jA>*n^A4<c. i-mćc Ajk. /A&JxtsCLCTihJtLtf
Umite*.
PRI m\ RAKDVtEVI
Profesor Slava Rakovčeva nas je prvega aprila 1982 obiskala v Tržiču. Že nekaj let živi v Ljubljani in ne zaide pogosto v Tržič, zato se ji za čas in pogovor z nami lepo zahvaljujemo. Z Vanjo, Alenko in Bojano iz 7. razreda smo prisluhnile njeni besedi in slišale veliko zanimivega, tako da ne bo lahko vsega dobro napisati. Potrudile se bomo. Tržiča ni moč kar tako pozabiti. Sploh pa ne, če si zanj veliko naredil, kot sta to storila profesor Slava Rakovec in njen pokojni mož profesor Jože Rakovec.
V Tržič.sta Rakovčeva prišla 19. oktobra 1945, in sicer ob začetku šolskega leta. Profesor Slava Rakovec je učila zemljepis in fiziko. Pouk je takrat tekel v težavnih okoliščinah, ni bilo učbenikov, atlasov, zemljevidov, manjkalo je vsega. Pri fiziki je bilo najteže, saj ni imela ničesar, da bi delala poskuse. Učenci se doma niso mogli učiti, ker niso imeli knjig.
Delala je po ves dan. Od osmih zjutraj do enih popoldne je poučevala na nižji gimnaziji, to je bil reden pouk. Od štirih popoldne do sedmih zvečer na delavski gimnaziji, vanjo je hodilo precej ljudi iz tovarne Peko in Bombažne predilnice in tkalnice Tržič. Od osmih zvečer pa vse do enajstih, pol dvanajstih jo je čakalo delo še v oficirski gimnaziji. Z možem sta stanovala v Sukovi vili v Bistrici. Vsak večer, ko se je pozno vračala peš iz Tržiča v Bistrico, so jo ustavljali vojaki, ki so imeli stražo ob poti, po kateri je hodila v službo.
Leta 1948,čas INFORMBIROJA, je bilo zelo težko. Hrano so ljudje takrat dobivali na karte.
Njeni učenci jo poznajo kot strogo učiteljico. Svoje bogato znanje zemljepisa je posredovala številnim mladim generacijam.
Drofesor M 'k jo jc prosil, da bi napisala mr'ografijo Tržiča. To je re*ovjt »pit reliefa, geološke zgradbe tal, nastanka in zgodovine
2o
' a. tov
, ime ho. t le sk* 'a, pra Tržič-MONOGRAF
je stara tovorna pot, ki je vodila čez Lju-Lajbu, kjer sta se stikali dve tovorni poti. Iz 1 stari Tržič na Lajbu. Njena znastvena ri\ž-la v Geografskem zborniku pri SAZU.
Njen pokojni mož profesor	:ovec je začel izdajati Tržiški vestnik. Za ta vestnik je začela pist	Steze in pota okrog Tržiča. Njeni
potopisi so izhajali v več številkah Tržiškega vestnika. To so bili poljudnoznanstveni potopisi. Bila je navdušena planinka, prehodila naše hribe in cele Krpate. Za svoje potopise Steze in pota okrog Tržiča je prehodila vse hribe in zaselke okrog Tržiča. Dr. Savnik Roman se je-pri DZS dogovoril, da bo izdala KRAJEVNI LEKSIKON SLOVENIJE. Obiskala 33 naselij tržiške občine. V leksikonu so podrobni podatki o teh vaseh.
Nekaj časa je bila pedagoška svetovalka za zemljepis, za osnovne šole v Kranju, Tržiču in Škofji Loki. Prisostvovala je pouku zemljepisa na šolah. To je bila zanjo dodatna priložnost spoznati kraje.
Vodila je šolske ekskurzije, bila vodja geografskega aktiva. Pripravljala terminologijo geografskih pojmov.
Leta 1973 je hudo zbolela ter odšla v pokoj. Profesor Edo Roblek jo je prosil, če bi organizirala razstave v tržiški galeriji , v paviljonu NOB. Pet let je vodila galerijo. Rada je imela delo. Pred vsako otvoritvijo razstave ,ie organizirala koncert. Tako se spominja Tria Lorenz, pevca Ladka Korošca, pevke Vilme Bukovčeve, violinista Roka Klopčiča. Francoski kulturni center ji je priskrbel reprodukcije francoskih impresionistov. Za slovenski kulturni praznik je vseh pet let razstavljal tržiški slikar. V lepem spominu ji je ostala razstava tržiškega slikarja Kamila Legata.
Leta 1978 je galerijsko dejavnost prevzel profesor Janez Šter. Tega leta se je profesor Slava Rakovec poslovila od Tržiča.
Z-i
Sedaj živi v Ljubljani in po svetu vodi ljubljanske turiste ter jim odkriva znamenitosti krajev izven naših meja.
Marjeta Klemenc, 6.raz.
PRI MIRKI) BRtp
Tisto popoldne pred Gregorjevim večerom smo obiskali tovariša Mirka Brejce* Vstopili smo v nekdanje šolsko poslopje, prešli nekaj kamnitih stopnic ter se ustavili pred vrati, ob katerih je na zidu še star napis ,upraviteljstvo - Mirko Brejc. Tovariš Mirko Brejc nas je že* pričakoval. Odprl nam je sam. Prisrčen pozdrav in že smo sedeli v topli izbi, ki jo greje peč na drva. Njena toplota nas je pri priči udomačila.
Iz torbic smo vzeli beležnice in pisala, da ne bi kaj pomembnega pozabili ali se kako drugače zmotili. Tovariš Mirko Brejc je mož, ki je veliko storil za razvoj šolstva v Tržiču.
Hodil je se v Velikih Laščah, 17. januarja 1908. Njegov rod izvira iz Zvirč in z Brezij pri Tržiču. Njegov oče se je rodil v hiši, ki je nekoč stala tam, kjer danes stoji nov« hiša Bojana Križaja.
V Velikih Laščah je Mirko Brejc hodil v osnovno šolo. Doma so bili revni, zato ga je oče poslal k teti v Zvirče ; od koder je 4 leta hodil v Tržič v meščasnko gimnazijo. Leta 1924 je meščansko šolo končal. Ravnatelj meščanske šole je bil Albin Lajovic. Veselje do učiteljskega poklica je Mirko Brejc dobil prav v tržiški meščanski šoli. Pravi, da so ga poučevali dobri učitelji. Učiteljišče v Ljubljani je končal leta 1929. Na učiteljišču sta bila sošolca z Edvardom Kardeljem. Ko so takratni maturantje učiteljišča praznovali pred kratkim 50-letnico^Edvarda Kardelja ni bilo več med njimi. Ob 40-letnici mature pa sta bila še skupaj.
Po opravljeni maturi je odšel Mirko Brejc služit vojaški rok v Sarajevo.
1. maja 1930 Mirko Brejc prosi za službo. Takrat so vse prošnje reševali v Beogradu, reševalo jih je ministrstvo za prosveto.
1. septembra 1930 dobi dekret iz Beograda, da lahko nastopi za učitelja v kraju Stara Oselica, v hribu nad Trebijo. Bil je prvi redni učitelj v tistem kraju, šola je bila v privatni hiši, učilnica v sobi. Zgradili so šolo, ki pa jo je moral zapustiti, ker ni hotel podpisati neke politične izjave. Sledila so tri leta brez službe.
Leta 1936 je dobil službo v kraju Štrekljevec blizu Semiča, v Beli krajini, kjer je na štirirazredni šoli poučeval do leta 1940. Tega leta so ga šolske oblasti premestile na Rakek. Rakek je bil takrat na meji med Jugosla-
vijo in Italijo.
Leta 1941 so prišli Italijani in od otrok in učiteljev zahtevali, da bi se čim več mladih vpisali v fašistično organizacijo mladine - Gill (igovo-ri džil). Mirko Brejc se spominja, kako so morali razdeliti otrokom neke lističe, ki naj bi jih doma podpisali, češ da vstopajo v Gill (džil). Pa otroci niso prinesli od doma podpisanih listkov.
Na Rakeku sta bili v isti stavbi osnovna in meščasnka šola. Jože Mainz in Cene Vipotnik, pesnik, sta poučevala na meščanski šoli. Oba sta bila dobra prijatelja Mirka Brejca. Zaradi neuspeha v zvezi z vpisom otrok v italijansko mladinsko fašistično organizacijo,so Italijani aretirali vse tri, Mirka Brejca, Jožeta Hainza in Ceneta Vipotnika.
Odpeljali so jih v Italijo, v Terviso ,kjer so bili zaprti mesec in pol, od tam pa so jih odpeljali v Padovo, v taborišče, kjer so bili do konca septembra 1943. Taborišče je obdajala žica. Taboriščniki so morali pretrpeti monogo hudega.
Po kapitulaciji Italije so taboriščnike zajeli Nemci, jih naložili na odprte vagone ter jih kot živino vozili 9 dni in 9 noči iz Italije čez Avstrijo v Zagreb. V vseh devetih dneh so jim dali hrano samo trikrat.
Iz Zagreba so se s transportom Rdečega križa pripeljali v Ljubljano.
1944 ga domobranci ponovno aretirajo, januarja 1945 so ga poslali s transportom v delovno taborišče na Nemško- v Kolniz, kjer je delal v tovarni. Ob nekem bombandiranju je ušel. V štirih dneh je prišel v Zvirče. Nekaj časa je živel ilegalno, malo pred koncem vojne so ga domobranci, ki so imeli svojo postojanko v Kovorju, ponovno aretirali in ga odpeljali v Cerklje, uide jim nazaj v Zvirče, kjer se sreča s partizansko patruljo in z njo odide v Ljubljano. Tam pri znancih izve, da je njegova družina na Vrhniki ir. da je starejši brat padel v partizanih. Tudi z bratom Jožetom Javorškom, pisateljem, se nista videla tri leta.
Po končani vojni,v kateri je moral veliko pretrpeti,je 11. junija 1945 prišel v Tržič za.ravnatelja osnovne šole.
Začetek je bil izredno težak. Sprva so otroke učili največ slovenščine. Knjig, učbenikov ni bilo. Slovensko šolstvo je bilo treba po vojni ponovno organizirati. V Tržiču sta bili takrat osnovna šola in nižja gimanzija.
V	decembru 1945 Mirko Brejc začne z organizacijo vajenske šole - 9 let je bil upravitelj vajenske šole.
V	šolskem letu 1957/58 dobimo v Tržiču dve osnovni šoli, osnovno šolo h.Bračiča in Grajzarja.
24
Tovariš Mirko Brejc postane ravnatelj osnovne šole h. Grajzarja. Na Bračičevi šoli je bil sprva ravnatelj Janko Regvat, za njim Janez Grum, leta 1963 pa Mirko Brejc. Na tej šoli je opravljal dela ravnatelja sedem let.
Že 12 let je, odkar je odšel v pokoj. Pravi, da je veliko moči za šolo porabil v Tržiču, saj je bil tu aktiven celih 25 let. Pravi, da se mu včasih še ponovi občutek, da mora v šolo, da kliče zvonec. Rad je učil, rad je delal za šolo.
Seclaj je aktiven v društvu upokojencev. Doma veliko bere. Zagledali smo se v njegovo knjižno omaro, kamor vabijo naš pogled knjige, ki jih je napisal njegov brat Jože Javoršek.
Čas je hitro minil. Vsi, tudi tovariš Mirko Brejc, smo bili namenjeni, da si ogledamo še sprevod s hišicami na Gregorjev večer. Še pogled skozi okno njegove sobe smo si privoščili. Skozenj lepo vidiš strehe starejših tržiških hiš. Nasvidenje!
^
PRI MARI]I LAMPlttVI
Pri novinarskem krožku smo se zmenili, da v letošnjem šolskem letu obiščemo tovarišice, ki so veliko let poučevale na naši šoli, sedaj pa so v pokoju. Domenili smo se, da bomo najprej obiskali tovarišici Jelko Žagarjevo in Marijo Lampičevo. Obe živita v Bistrici in sta blizu naše šole.
3. decembra smo vstopili v prijazni dom Marije Lampičeve v Ročevnici. Vesela nas je bila. Ne more skriti, da ima otroke še vedno zelo rada, čeprav ne prihaja več v razred. V posebno veselje so ji sedaj vsi njeni vnuki. Povprašali smo jo o njenem življenju in delu. Veliko zanimivega, lepega pa tudi bridkega smo slišali.
Rodila se je na Plavškem Rovtu pod Golico, v času 1. svetovne vojne.Oče je moral v vojsko, torej je občutila težke čase 1. svetovne vojne. Osnovno šolo in meščansko šolo je obiskovala na Jesenicah. Leta 1953 je opravila maturo na zasebnem ženskem učiteljišču v Škofji Loki. Na prvo službo je čakala dve leti. V tem času ni bilo lahko za službo. Po dveh letih čakanja je odšla na prvo službeno mesto - v Veliko Dolino. To je kraj, približno dve uri in pol hoda do Brežic. 9 učiteljev je poučevalo takrat na tisti šoli. Med njimi tudi pokojni Zdenko Dolinar,ki je bil kasneje nadzornik na Bledu. Njegova žena je bila prijateljica Zofke Kvedrove. To pisateljico tovarišica Lampičeva zelo ceni. Njeno drugo službeno mesto so bile Ovšiše pri Podnartu. Z možem Stanetom Lampičem sta bila na Ovsišah
od leta 1938 - 40.
V Žabnici, kjer je bilo njeno tretje službeno mesto, je Lampičeva s svojim možem in prvorojencem Stanetom dočakala 2. svetovno vojno. Lampičeva sta bila zavedna Slovenca in zato so ju izselili v Srbijo. To je bilo 7. julija 1941. Nesrečni, žalostni, lačni so po petih dneh obstali v Veliki Planini,srez Veliko Orašje v Srbiji. Taka je bila usoda mnogih zavednih Slovencev. V Srbiji so bili Lampičpevi do 1942. leta, marca 1942. se vrnejo v Ljubljane^ ki je bila takrat v rokah Italijanov. Leta druge svetovne vojne so bila kot za mnoge Slovence tudi za Lampičeve izredno težka. Po koncu vojne si slede službena mesta: Jesenice, Žabnica, Duplje, najdlje sta z možem poučevala v Kovorju, in to celih 18 let; od leta 1954 - 1972. Mož Stane je učil 3. in 4. razred, Marija pa 1. in 2. razred. Pouk se je takrat začenjal ob 8,uri za dopoldansko izmeno, ob 13.uri pa za popoldansko. Oba sta delala po ves dan. Tudi stanovali so v šoli. Družina je štela sedem članov.
Časa za svojih pet otrok tovarišica ni imela dosti. Njeno delo ni bilo le v razredu. Oba z možem sta skrbela tudi za kulturno rast kraja Kovor. Organizirala in pripravila sta ogromno različnih proslav. Tovarišica Lampičeva se zelo rada spominja vsega, kar sta z možem napravila za otroke. Oba sta zelo rada učila. Sama izdelovala učne pripomočke. Pripravila sta več vzornih nastopov in tako na ta način pomagala mladim učiteljem. Marija Lampič se z rosnimi očmi spominja, kako se je skupaj z otroki veselila pionirskega praznika. Pravi,da ji nekateri nekdanji učenci še vedno pišejo za novo leto. Sole in učencev ne bo nikoli pozabila. Ljubezen do otrok ima v krvi. Vedno ji je jeseni tesno pri srcu, ko mimo njenega doma v Ro-čevnici zasliši veseli otroški živ-žav za prvi šolski dan.
Ob tem se spominja svojega pokojnega moža, ki ji je tudi pri delu v razredu stalno stal na strani. Tovarišica Marija Lampičeva je še polna načrtov, vse jo zanima, še posebej jezikovne novosti. To zanimanje pa izvira iz njene velike ljubezni do materinega jezika. Tudi njen pokojni mož, je poudarila. je ljubil lepo slovensko besedo.
Zahvalili smo se tovarišici Lampičevi za njeno zanimivo In bogato pripoved in ji rekli, da k njej še pridemo.
,
v'W&ü.	v
pri jtiKi hmw
15. januarja smo potrkali na vratih tovarišice Jelke Žagarajeve. Zimsko sonce je toplo sijalo skozi tenke zavese njenega okna, svetli prameni so poplesavali na končnicah skrinje v kotu dnevnega prostora. Če smo st prav zapomnili je stara 200 let. Na stenah visijo umetniške slike, kar nam pove, da ima Jelka Žagarjeva rada vse, kar je res lepo. Še posebej pa lep slovenski jezik. Zanj je morala v preteklosti veliko pretrpeti.
Njen rojstni kraj je slovenska vas Katarina na Tržaškem. Zgodaj je izgubila oba starša, mater, ko je hüa stara tri tedne, očeta pri dveh letih.
Mačeha, ki ji je bila resnično dobra krušna mati, je poskrbela, da je Jelka postala učiteljica. Maturirala je, ko ji je bilo komaj 10 let. Svojo učiteljsko pot je začela v rojstni vasi Katöniwb Prvo leto je učila '	n****,
2. razred. V njem je bilo 72 otrok. Na domači šoli je učila, dokler Italijani niso zasedli Trsta. Italijani so ukinjali slovenske šole. Slovenske učitelje so poklicali v Trst in jim ponujali službo na italijanskih šolah. Preponosna Jelka se je taki službi odpovedala, raje je bila brez-posl^ma, kot da bi učila italijanske otroke, kot da bi bila italijanska učiteljica.
S 26-timi leti se je poročila. Tudi njen mož je bil učitelj. Leta 1928 sta prišla v Tržič. Tričlanska družina je med obema vojnama živela skromno življenje,le ob moževem zaslužku.
Leta so minila in prišla je druga svetovna vojna. Septembra 1944 je Jelka postala partizanska učiteljica. Moža so Nemci aretirali in odpeljali v zapor v Dorico#0d tam je odšel v Trst, kjer je pri prijateljih našel zavetje.
Jelka pa je učila na Cerkljanskem. Bila je brez stalnega bivališča. Spala je pri kmetih, en teden pri enem, en teden pri drugem. Kot partizanska učiteljica je bila stalno v nevarnsoti. To so bili hudi časi. V kraju Krnice je bila šola-hiša iz brun. Kadar je bilo vreme lepo, je imela pouk na prostem. Luči ni bilo. Vas je bila porušena. Ni bilo primernega bivališča ne hrane. Nikoli pa ne bo pozabila dobrih ljudi, ki jih je srečevala v vaseh na Cerkijansek%.
15. maja 1945 se^ahko vrnila v Tržič. Zanimalo nas je,kdaj se je navdušila za igro,za oder. Že v zgodnje otroštvo sega njena gledališka vnema. Igrala je v nešteto igrah. Režirala je veliko iger za otroke. Rada se spomni režije dela Ane Frank. Rada je igrala. Še bi delala z otroki, če bi ji to dovolilo zdravje. Vemo, da nam ima Jelka Žagarjeva še veliko zanimivega povedati o svojem življenju in delu. Ob odhodu smo ji zaželeli zdravja in prosili, če nam bo še kdaj kaj povedala.
^'Wsswiu

^	w /we 'ft Y**"
i-e i»Vr<^^«4r J 'j<'VJ^jj-A-^ /^-ru^/	tz^cn/.
c- y	; im
^ V (S^AAA	jo 'Cu^Cfc* (V-xo *-&AtA|C
\ o'hjttc~' ■
Ua^iC "fcč^eAA^ K<WO ^T ( C«t»- lK-«r l4^|J— A^tt+ ^ r^<r^	^c^etr^v-K^ ^c je (
’tvir^vtGv priNt.^'A 0 e^S , <4a ^«_ t^tr\%Aj^ o/j Nsii»' pe (VA^&AA*m^ ^LtÄ lyO '^'v>j^<^«-
VtJb^ t >A.K^ue. ,	(4w^C, x X_ (rUt'f-t (	TK-
v	, 'l nrct“^, ^	v (L^'^Cailvt( /'*.«- ■»
^ X-c^, '^P^c—^ Vc-v ri. r*C* ( 'fcicv . -^U —
W^VÄ-r löcywte. , VjlCA.«r|c^A«.t^ ’iv (Wv W ^t^v^ewcr'	C-^ p


1.


jju ioArroJ cfiamj mxJ^o; i^iuam^oj c|/>u^jvaj.
/Uu^	Mjapj jahj Mi fnnj^ujji
ijiuM	clporrunK/ruir
mj x><r nucu rryirMy yjaxr ru^ejcLuj dcäIov mu cWmr
( ?ramjok
-r~ u.
o-
C«
a~i /r /vt v

/f<4,l<r jb) 'J}i 'Tr&>t -------------
yf>x>l(r 'Vvjf An $^i*3lA *i>y?hh rvuc r^i'0-tA
'' čLćf Xr duu^C

'THvi ~f
rrr-
F
AS—;
/
l(r s/ar-e^f^-i ^

ooct , PT^xW- V'-O -vr	te, rrvC, &<rr»v
Äxdߣ!
(Rxuxxfun/ \]<yvasYot.)

t>cxArf\(xt^Q
p.oTjJtfvOAiCja pero^Orux xrw pinOL^C^a o ^JuvvoöW.
bircca-n-^e i-n-acAav^e-v
<5 ^ovan^e-ma o I o.-ta V. 0-vri
'boo.^o	TLrtiacV.0 >>«r^	^«NviOiCa ^co (VJ-t'ndi'n^o
Av^	V-O^ MO-to^O. 0^t»na 'tl\ Mtw» M ^cftt^O'lKX^Ü.
4af*^o \u.m . -j«.	ccXa x	to.^tuii€a
fUf>S^o	av> 'l)'vOao«oO'\n^ -t MQ.c,k».
L«.^o^ \t*\oo	-tMaclta>vy	^
>1^0	^.OoUtÄ'l'H	t<x
«ratcj. l’^^t.tTit^O'XK. ?r^<x.tPot Z*^iO.Wa. ^ Poa ka^tivi	^0
oU.Co'vo^	>»~>	'^‘oCa<v'>‘^k--■Xq.*^i
Nv^fj ctoVtL.'Votrv>	otr -<,»>-»<,1^
■1<.^	^cl	o^oMivv» 'S>oii.'I)o. n(w>a r^oto.<i-M0
r»o.c^ x j£. j^o-^o^o ,	^>a
^o\uilat ^	Ilq.V.0	eL.Co._^fvo<^Mi.^( -^t
<^i	i0.t«v^	otr ^cv'^w'> ■UxoU to. tN^Q-cko.
rv^ ^ «JO.	r^aAjfWtit.'va^. hl'ur.'zUx ^a
^ritd.^Cl'V'^ t	|,<,5itvwö(vv^ Jao	(v\ J>0 ,\Hxi^O 0 ii'VO
‘itcv^ <dxlM. 'Ut^cv.C,	5)0 (|(X ^fnd<V)0 ^rwO.U<Wxi; ^O 'lK
Ofv^o V\Ajo.ry o	^^'■|e<JO,v\	^<.«v j,ott\^-).
~lio'\KXf^>5>	~^oCd.c^)))<\iL	-^t. od.^o'ixxivjjO.t.
"Tako j^t 'CÄto XM.'cG.t-i.jt K	*»►'
rwArvO^ V A '■!.•	S^OtNiafV-a^y '^'A-e.rvO.O.rv^ oH^/OnOVU
t-t oci.
37
Na našo šolo smo povabili pisateljico Elo Peroci, da bi tako počastili Prešernov dan - slovenski kulturni praznik.
Učenci 5. razreda smo na šolski proslavi predstavili njeno pravljico MUCO COPATARICO. Moja vloga ni bila težka. Deklice smo se oblekle v spalne srajčke, fantje pa so si oblekli trenerke. Zaigrali smo čudovito in Ela Peroci nam je navdušeno ploskala.
Po končani proslavi smo se z Elo Peroci tudi pogovarjali. Mi smo ji zastavljali vprašanja, ona pa nam je prisrčno odgovarjala. Pripovedovala nam je o svojem otroštvu in kdaj je začela pisati knjige. Vsi smo jo vneto poslušali, ko nam je povedala, da nas bo še razveselila s kakšno novo pravljico.
Silva Košir, 5.raz.
%/<■ 1
)	—,
IjSsrnjOj'brus fociAc .Ijr /rnaj'&snL> /uči-jjn, (V (vf>cx-&u^ Jil&L.
^ 1)
^ajc-^o^' />d i/n.
X&jufc tv- p~cJjl£z xrr^ OnodfH. f.of^Oj£&£
V' jiu nxoübi. jje
O/ cnau
o<r>ou - /bo (r\ vred n/.
vM^vaiiL croruy
JALuCjO- £6o|ud<irwur
'Sfcrtoiti ptteoiici im l^adUfco - ^vio-tvctrni dWctotei oJLüOet 'Jtadimncrmovt vx |parf (jA ^oo^^armo (nabe	'iictttot.
Totrtcđ 06ja<a^armO mj^ono ÄaAiooto >tarn]f.
fy	/nr*--^ic les
^>Vv-€^	CJU-~ — ShL** i-iX-.	<•»-*-<?,
hiAubsyZ. i*r-	£cy»e 6-*tAALi_
^	_ ir-lL^g_. t-^C+s.uC,'/<i- ,-1-^-
'yy^y-e-
p,Uy.x^K-
jyt-4^.y-yc- .	/	- /, A
/.no».-«- Ax-i.^	— ‘ K^ '-t ^

/,.v,. y 2—,. ,
.«*_ U-vy^-t^te j^ , y	d-^r-A	' t/<'
cluEtea ^Ov^ trmam.cxjä jf ^Aa^rwouaia. ^0-^stmicö /^oo^t^a.
‘i'tict* fmi fc« prtictAauu^emio če<biHtarm , Ja £Ä ibita X,e Jo<^c «dra<u£i tM Ja Jbt pn^ema A^ooem^lea ttbfda o«Jmo >£i«efa,
Sferno)hYca
40

rtaWüPc , fajßityy. Hatv^
MCI A>i/\aütrtlO <Ü fc«Jbc fefeni-W !
V, ka^ mtVče onif «oidiÄ, toam'^... !
totiW hof.ua <o otclv. u^oubo^octfii-tot tx^.o ^M-tho tpootoa .
V/	^
CudexrytöL ^iacAa — iDSRAtwmo^mC ciuA>€. lAt ->b^ccl iC OC^boom bOmyXfYutec».
or\C AjtcSirmO dlo ctma •
cititteci T/a A'ncKvv
Yanm co
^L>xeArf
"Xion cOjc (^jce^O,
enc c^tna^onic«? cmoj dMac^i. dem •bC rcr\0jp htifceifco'.
’i'aem X)0 omC hübalii mvirmica rmo^a.
•*Or\ ^pACpCoati :
^ , ^<ja -


^O^fca t^xd^W

MAMA	A~	^	^M5«ws.
>S[S*Ä) '(cOOW )swE	^Osto '^s«^i^o -
^v4?M5	^&)vmS35. ^	^As^£)0 ^^WEk- \j^j
\S^ ^»S^W	\W^i_ VKv VŠsA) ^Oo ^«vW^s\ ^
'$?OMi£xjw» 'j^to^Eko	^5«4- ^V	^
^C»S^.^C>k)o	^ CSfevsL )W^ .
^SJfoS. '^kS^JWC )L '^SMS	'SjSlilSTN C^i»SCi. .
Tašoua ''n dele-lc
cLni^i rv t.'irw^ ^aXoico. f^ata ^0' VjkA^t'o^Xli.<.[*io olConM nHlXO'^KXto^ ^ Xfx^-^o. .y. iw^aiw^^x	(via^oo^Tfo. ^
p^ck«.	y. fAx-dt^o 't^-w^Cix.
Vno-^-c-V.^ la^oiax )>o
^ OL^r^jO-^A ^ ^rvt.^^rKY^O ^O'An^Ä.
V-o r'AOo	^.oV-^^O- N
i\] qym\j* '^tJCc|0,V<.iy^ yt ^&’i'dco. X^d^O-.
io.\Lci.j^ ^JL cLam^X ^ O-X Ca (JL JVvv -
Y^Vo	xV.rYt/CW>i\ oc; }
JAatvv-^cO- ^ <|fAtVv1 ■^H.-C^O'M ^0<^x.cLo-i ’HomVo^Aa ^,rv<lc\Ä «V-XfirjO. ^ttdUx.
V Xrvi^oju Xt^-dJ. Xq XoXtduOVJC
4	>
^cvacM	oUi ^nOv^o. Xo ajVx	^ačVcc^
AaVi^a. ^'Voj^. ^at^Vo ‘^L	—
X^tceo
&
^.odL C^r»fAoOC~i ^-t r«c)uLCj od k.r«w.
GrvtLa ^ iw^aaocx ^ ^totrc^a^OAido^iAAO., yt. Jdo'Vita ^aXdox dfk0^tvlo. f^atwv^ ax - cv X'aTcV.x»-	^c "^»mcLo,
X-c di Ätvv>(A '^la'^vi cXX Xot<t^>o olio.
43
^	cLs. ^	,
>»<.	nrdU.^ oo^
Lo oc-li^x |»odl	4G.cLt? Y- ^
"Ia S-i ^«vO-l-tV. >)O.Nv^ — X. tvv-vCXtv^O oV\o.{ ^
D
OfVUl
IjioJvOoytü (\K£JOL (VtW>>Wrrrv-,y3JTvWV£^ VAiy(\aJvferr^
Za 20. obletnico tržiške knjižnice nas je v paviljonu NOB v Tržiču obiskal pesnik Janez Menart.
Rodil se je v Mariboru. Kmalu je izgubil starše. V Ljubljani je končal gimnazijo in diplomiral iz slovenskega jezika in književnosti ter primerjalne književnosti na filozofski fakulteti. Nekaj časa je bil zaposlen pri lutkovnem gledališču, nato je živel kot svoboden umetnik,potem pri RTV Ljubljana, danes pa je pri Mladinski knjigi.
Na začetku prireditve so uslužbenci knjižnice dobili nagrade. Nato nam je>Janez Menart prebral nekaj svojih del.Posamezniki so ga spraševali, kar jih je zanimalo iz Menartovega življenja.
Ker pa je čas hitro potekel, sem moral domov.
Marko Rajkovič, 6.raz.
trn, tux aJOjt\Xr ixrao, roam,
isiL om, [Kr m	, (tuWl nSx	.
UcL raoitnjt	orfcota coto <^jCx oJiJWnjcic^vj
(v^nymo' cjjdlßr:	.
45
46
Moja prva knjiga je bila Pika Nogavička. Bila mi je zelo všeč, zato sem jo prebrala celo večkrat. Nekega dne je mamica prinesla zbirko Zlata knjiga. Knjigo Pika Nogavička pa je namenila posebej zame. Sicer je precej debela, a mi je bila že na prvi pogled všeč. Prvič sem jo brala precej dolgo, drugič sem jo prebrala v enem dnevu. Zdela se mi je zelo zanimiva mislim, da še mnogi otroci radi berejo takšne zgodbe.
Moj najljubši pisatelj je France Bevk. Prebrala sem že veliko njegovih del. Njegova dela so namenjena predvsem otrokom, veliko pa tudi odraslim. V svojih knjigah opisuje največ življenje revnih ljudi in otrok, ki so še majhni morali delati pri bogatih družinah. France Bevk je med otroki in odraslimi zelo priljubljen.
Zelo rada berem Pionirski list. V njem zasledim mnoge prispevke bralcev, zgodbe pe tudi-za ugankarje in reševalce križank je poskrbljeno. V Pionirskem listu mi je zelo všeč tudi Vesela šola pa tudi detektivi imajo svojo stran.
'&ctdci berterm
Alenka Brezar,6.raz.
Moja prva knjiga je bila Pika Nogavička. Misel na to, da sem jo začel brati, je bila ta, da sem gledal film. Star sem bil 9 let. Takrat sem zelo rad bral. Veselila me je vsaka knjiga, ki opisuje čas pred vojno, med vojno in po nji.
Moj najljubši pisatelj je France Bevk. On zelo lepo prikaže, kje,kdaj in kako se odvija zgodba junakov. Prebral sem: Mali upornik, Črni bratje Knjigo o Titu in druge.
Gordan Hafner, 6. raz.
Moja prva kjiga je bila Kekec. Kupil mi jo je oče. Zelo sem se je razveselila. Toda po nekaj dneh mi jo je brat raztrgal. Pa ne samo to .Tudi po-brcal jo je, da je še prebrati nisem mogla. Bila sem žalostna. Zato mi je potem mati kupila še eno novo knjigo z. naslovom Muca Copatarica. To sem pa skrila pred nagajivim bratom. Tako sem jo lahko prebrala.
Moj naj ljubši pisatelj je France Bevk. Največ sem prebrala njegovih zgodb. Pisal je odlično. Vseh naslovov se sploh ne spomnim. Najljubša mi je Mali upornik. Moj najljubši pesnik je Niko Grafenauer. Piše pesmice za otroke. Zdijo sem mi zelo zanimive. Imam knjigo z naslovom Kaj ima sonce najraje. V njej so same zanimive pesmice. Njegove pesmi recitiramo. Meni je najbolj všeč pesem Pedenjped.
Erna Bibič, 6.raz.
4S
ty,r£njL&obyu/
Pretklo uro smo pri literaturi obravnavali Primoža Trubarja. Doma vzamem v roke Naše književnike in ponavljam. Naenkrat pa zaspim. V sanjah sem videl moža. otovorjenega s knjigami, ko je počasi in ponosno stopal skozi Tržič,. Povabim ga v krčmo, on pa povabilo odkloni. Pojasni mi, da beži čez Ljubelj na Nemško, ker ga preganjajo. Ker Je bil utrujen in premražen, sem ga odpeljal domov. Pripovedoval mi Je o ljubem preprostem narodu, kakršen je slovenski. Pri meni je prespal, se najedel in napil. Pospremil sem ga do Podljubelja. Ves čas se je beseda sukala okrog protestantizma, zato sem se od njega veliko naučil. Za slovo sva se poljubila. V roko mi je stisnil Katekizem. Pohitel sem domov ter prelistal to knjigo. Pokazal sem jo očetu, vrgel jo je v peč. Pojasnil mi je, da je to knjiga, ki jo krščanska hiša ne sme imeti v svoji zbirki. Žalostno sem gledal, kako je knjiga goršla.
S Trubarjem sva se še nekajkrat srečala. Pri meni je imel začasno skrivališče. Za vedno je odšel na Nemško. Prebudil sem se iz sanj. Ves poten po čelu sem zagledal v bližini knjigo, iz katere sem se učil.
Ernami, 8. ft'
vmu.'Wosiv
V septeftru je minilo 150 let, odkar se je v Retjah pri Velikih Laščah rodil eden velikanov slovenske književnosti, pisatelj, pesnik in kritik Fran Levstik, Zato smo v nedeljo odpotovali v Velike Lašče, da bi se tam udeležili velike svečanosti.
Zjutraj ob osmi uri smo se,po dvanajst učencev iz vsake šole v naši občini ^ zbrali pred avtobusno postajo v Tržiču. Ko je pripeljal avtobus, smo sedli vanj in se odpeljali proti Laščam. Po eni in pol uri smo prispeli v Velike Lašče. Povsod je bilo polno ljudi, tako da smo zelo težko našli prostor, kjer smo pustili avtob,us. Odšli smo do središča Velikih Lašč, kjer Je Levstikov spomenik, na katerem piše:"Fran Levstik (1831-1887)". Postavili smo se v vrsto. K spomeniku so prihajali brigadirji, vojaki, gasilci in se postavili ob spomenik. Neka brigadirka Je k spomeniku položila venec. Vojaki so Levstiku v zahvalo odstrelili častne salve. Nato smo počasi odšli proti Levstikovi rojstni hiši, ki Je pol lesena in zidana. Tam je pevski zbor iz Velikih Lašč zapel nekaj pesmi. Slavnostni
govornik, akademik, eden ustanoviteljev Osvobodilne fronte,je bil Josip Vidmar V svojem govoru je opisal ves Levstikov življenjepis, njegove velike nasprotnike, povedal je tudi, da je med NOB delovala Levstikova brigada. Poudaril je tudi, da je Levstik povest o Martinu Krpanu napisal na sosedovem kozolcu.
Polde Bibič je zelo zanimivo pripovedoval Levstikovo povest o Martinu Krpanu. Po končanem,zelo pestrem kulturnem programu smo se odpeljali domov. Ta svečanost ob 150-letnici rojstva Frana Levstika mi je bila zelo všeč.
fvjcm/	7.
(5Wjan*j ar	lohčoPu w W uucUcmiL : Xw/ Xourr,
%rrw7v^lmw, c/ilcdw>aif^llxjujri ^Wruu ‘LuVnrumi, '^tßo/utluQj cirnu«! t (Mo/hud %cuyOl Xntadcu 'Oxynrucur %m^ün<xj ^cxjfdl t cmictko 'Wßr,
unh f)tnriixW^j6
A, fX>|bQmmnj
Že v prvem razredu sem se srečala s knjigo Frana Levstika Martin Krpan in že od nekdaj me je zanimala vsebina njegove zgodbe o slovenskem velikanu Martinu Krpanu, *o močnem in silnem slovenskem kmetu, doma z Notranjske. Še danes se večkrat spomnim nanj. Te dni, ko mineva 150-letnica rojstva očeta Martina Krpana- Frana Levstika, smo v šoli več ur slovenskega jezika posvetili Krpanu in Levstiku. Za čtivo smo morali knjigo prebrati. Brala sem jo še pozno v noč. Zaspala sem z željo, da bi srečala Martina Krpana.
düwjjilüj	G. ir
"Hmm" zazeham in se počasi spravim spat. Jutri pišemo še šolski spis o Cankarju. No ja, bo že šlo. S temi mislimi zaspim. Zbudim se v majhni, temni izbi. Izba je vsa temna, revna in v kotu stoji šivalni stroj. Omare so prazne. Kruha ni. Otroci so lačni. "Zakaj me življenje tako neusmiljeno biča, le zakaj?" se sprašuje Mihov Tone. Odkar je na Klanec prišel ta prekleti krojač, ni več kruha zanj in za njegovo ženo Francko in za njegove uboge otroke. Misli mu hite naprej v daljavo. Nekoč bo morda boljše. On pojde v Ameriko in jim prinese domov belega kruha, potice, veliko denarja. Nič več ne bodo živeli na Klancu, klancu siromakov. Nič več ne bodo nosili tega težkega križa, ki ga nosijo že mnogo mnogo let. Iz misli ga vzdrami trkanje na vrata. Pred vrati stoji kmečki človek. Star je; hrbet mu je sključen, lasje so osiveli in lice mu je mokro od potu.
Že po zunanjem opisu je videti, da je hlapec. "Samo košček kruha in kozarca vode vas poprosim,*pove ves izmučen od poti. Tone ve, kaj je revščina, in iz srca rad bi mu dal kos kruha j toda kaj - ko ga nima. Ponudi pa mu kozarec vode."Le kaj vas vodi po svetu, oče?" radovedno sprašuje Tone.
In popotnik začne s pripovedovanjem: "Ime mi je Jernej, Jernej z Betajnove. Štirideset let sem delal pri starem Sitarju. Zdaj, ko je on umrl, pa pride k meni mladi gospodar in mi pravi, naj zapustim kmetijo. Jaz, ki sem štirideset let gnojil to zemljo s svojo krvjo, da je zrasel pridelek, jaz naj zdaj grem. Poglej na tla in videl boš moj pot, mojo kri. Zdaj hodim po svetu in si iščem pravice." Ko Tone sliši to prežalostno povest, se odloči, da odide v tujino. Poslovi se od žene in otrok ter se napoti proti pristanišču. Na poti pa sreča cestnega godca., ki mu je ime Kurent. Tudi njega vabi v svoje naročje tujina. Ko dospeta v pristanišče, Tone odide, Kurent pa se odloči, da ostane doma. Pravi čas spozna, da tujina ni tako prijazna, kot kaže njen izgled. Pade na kolena in počasti svojo revno, a nadvse ljubljeno domovino z vzklikom: "Zemlja, zemljica, mati!
Če nime^J kruha, daj mi kamen, še ob kamnu bom prepeval!"
ftoioU	. . .
Rada berem pustolovske, partizanske in druge knjige. Obiskujem tržiško knjižnico, kjer si redno sposojam knjige. Včasih knjižničarko prosim, da mi svetuje, kakšno knjigo naj vzamem, ali pa vem za knjigo že sama. Berem knjige za čtivo in bralno značko. Seveda berem še druge. Včasih se v zgodbo tako vživim, da si predstavljam, da sem glavni junak. Včasih ostanem v knjižnici dlje časa in tam listam po knjigah. Z branjem si pridobivamo besedni zaklad, iz knjig se veliko naučimo.
Barbka Kern,5.raz.
Oh,kakšen dolgčas. Tedaj pa se domislim:"Kaj, če skočim na podstrešje?' Brž po stopnicah in že sem tam. Koliko stvari in stare šare skriva ta moj mali svet pod streho. V kotu zagledam staro skrinjo, poslikano z ornamenti. Brž sedem nanjo in začnem poslušati, kako pripoveduje.
Ja, včasih nisem bila tako zapuščena kot zdaj. Tvoja babica me je, preden se je omožila, napolnila z različnimi stvarmi. Moj trebuh je bil nabasan s posteljnimi pregrinjali, izvezenimi prti, čipkami, na dnu pa je bila oprema za dojenčka, nekaj srebrnikov in njena zlatnina. Vse to je bila njena bala. Včasih se nobeno dekle ni omožilo, če ni imelo bale "Ja, ja, le kje so stari časi," je modrovala sama pri sebi. Tedaj je stara skrinja utihnila. Jaz pa sem brž stekla po krpo in skrinjo očistila pajčevin. Kar zasijala je, kot v dobrih starih časih. Nenadoma pa zaslišim:"Nataša, le kje spet tičiš?" Joj, čisto sem pozabila na uro.
Ko sem prišla v kuhinjo, sploh nisem mogla verjeti, da je čas tako hitro minil.
Pogovor s skrinjo iz babičine bale pa je ostal moja skrivnost.
Nataša Kern, 8. raz.
oÄoAJX» jj/ Kju-icrAiCjOj ^
<*<x> tloAo* C\jfeJLtu

d*-, <Xx., C0v( O>0 ( 0L>c ^ dn/.
VTCOo
^Vvrr^O. All. CroCnixCf'C'
Moja babica je stara 72 let in je v svojem življenju prebrodila veliko težkih in srečnih trenutkov. Enkrat sem jo povprašala o njeni mladosti.
Z veseljem mi je povedala vse njene dogodivščine.
Kadar ni pasla živine in ni bila v šoli, se je najraje potikala po opuščenem rudniku živega srebra v Podljubelju in na podstrešju, kjer je ležala kopica starih predmetov. Med njimi je bila v kotu tudi stara, zaprašena skrinja. Babica si je vedno želela pokukati v njeno notranjost. Že na videz je bila skrinja očarljiva. Preslikana je bila z narodnimi motivi v živo rdeči in zeleni barvi. Nekoč se ji je ta dolgoletna želja izpolnila. Njena mati ji je razkazala skrinjo. Povedala ji je tudi, da je bila to edina njena dragocenost, ki jo je ob poroki z očetom prinesla na novo kmetijo. V skrinji so ležale lepo zlbžene obleke in nekaj predmetov. Babičine oči so se najprej zazrle v pisano avbo narodne noše. Izdelana je bila iz drobnih svetlečih kamenčkov. Mati ji je dejala, da jo je dobila kot poročno darilo. Skrinjo so zapolnili tudi prti. Vsi so bili izvezeni z gorenjskimi narodnimi motivi. Ob robu prta so bili izvezeni manjši nageljni, na sredini pa veliko srce, ki naj bi spominjalo na srečno življenje mlade kmetice. Vsi prtiči in rute so bili izdelani v narodnem stilu, kar priča na izredno navezanost na ljudske običaje. Na drugi strani skrinje je ležala škatla, v kateri so bile stare slovenske knjige. Te knjige, kot je dejala babica, so zažgali sovražniki med 1. svetovno vojno. V skrinji je bil tudi likalnik na oglje in pa mlinček za kavo, ki ga je že načel zob časa.
Taka je bila torej skrinja babičine matere. Žal babica ne ve, kje bi danes bila skrinja, kajti tudi moja babica se je odselila iz domačije v Podljubelju.
Jfc fcrmlod racu /YlKjtJ
ko&ao f&urtj, pđ'i AM- ^rCVvTui?. hajjumi.
skrinjo smo nekam zalotil'
Moja skrbna babica je prišla s Primorske. Z dedkom sta prinesla v naše kraje le malo prtljage in opreme za stanovanje. Med kosi pohištva je bila tudi stara skrinja, ki smo jo spravili na podstrešje.
Že zelo majhna sem si rada ogledovala skrinjo, toda le na zunaj. Spomnim se, da je bila velika, poslikana z raznimi mozaiki. Seveda ni bila več svetlečih, živih barv, ampak temnih, mrkih,ki’ so silile, do si jo še bolj občudoval.
rreteklo je nekaj let. Bila sem že dovolj stara, da sem hodila v osnovno šolo. Razumela sem že marsikaj in babica se je odločila, da mi razkaže notranjost skrinje, ki je bila zame še vedno uganka. Vsa nestrpna sem komaj čakala, da je zaškrtal ključ v veliki, staromodni, rjasti ključavnici. Počasi je babica odprla skrinjo. V njej je bila še vedno dragocena bala. Presenečena sem bila nad lepo^domiselno zloženimi stvarmi. Zelo me je pritegnila stara narodna noša. V čudovitem vzorcu sta se prepletali svetlo rdeča in rumena barva, vezeni v belo blago.
Lepa je bila tudi velika ruta. V skrinji sva našli še nekaj starih knjig; pisanih v slovenščini in italijanščini, majhnih kipcev, ki predstavljajo podobe iz verskega življenja, veliko broško in nekaj nakita. Na dnu so bila zložena pregrinjala za mize in postelje. Nekaj drobnih stvari se ne spomnim več. Vse sva zložili nazaj, zaklenili skrinjo in odšli v prijetno toplo, domačo kuhinjo.
Bila sem zelo vesela, ker sem odkrila skrivnosti čudovite skrinje. Te sreče nima vsak otrok. Babica je že umrla in skrinjo smo nekam založili. Moja mamica ni podedovala skrinje z bogato balo in premnogimi skrivnostmi .
V sknma mi
posteljni ncr-
Je
mati zložila pErilcr in

Nekega dne mi je babica skrivnostno dtjala:"Pridi, ti bom nekaj pokazala." Odpeljala me je na podstrešje in mi pokazala skrinjo, ki je bila del njene bale. Sedli sva na skrinjo in začela mi je pripovedovati.
"Bilo je vroče poletje. Želi smo pšenico. Bila sem kar brhko dekle in marsikateri pobič se je ozrl za menoj. Da nam je čas hitreje minil, smo ob delu prepevali.Nismo bili preveč bogati, revni pa tudi ne. V hlevu je bilo nekaj glav živine pa tudi nekaj hektarov zemlje je bilo. Pri hiši je bil hlapec Janez, ki je bil kar postaven fant. Skrivaj sva se spogledovala, toda nikomur se o tem še sanjalo ni. Vendar pa to ni ostalo skrito dekli Mici, ki naju je zatožila očetu. Oče se je ob tem namrdnil in mi dejal, da hlapca ne bom jemala, mati pa je bila na moji strani. Bila sem edinka in ravno godna za možitev, Janez pa je bil tri leta starejši. Z materjo se nisva udali in očeta sva pregovarjalifdokler ni, privolil. To novico sem povedala Janezu, ki je od veselja kar zavriskal. Mrzlično smo začeli pripravljati balo, ki je bila ponos vsakega kmečkega dekleta. Pripravili smo skrinjo, ki je bila gorenjsko poslikana. Vanjo mi je mati zložila perilo in posteljnino, ki je bila vsa izvezena z monogrami in okrašena s čipkami. V skrinjo mi je mati položila tudi stvari za dojenčka. Na samem vrhu .skrinje pa se je bohotila zibelka. Oče je primaknil kravo in še nekaj denarja. Zatem smo priredili kmečko ohcet, midva sva se poročila, se k njemu preselila. Srečno sva živela. Potem pa je Janeza pobrala jetika, jaz pa se ostala sama z otroki."
S tem je babica zaključila pripoved in vsa zamišljena odšla kuhat kosilo.
Romana Šparovec, 8.raz.
Večkrat premišljujem, koga imam raje, dedka ali babico. Odgovora ne najdem, kajti oba imam enako rada, mogoče kdaj dedka bolj kot babico ali pa obratno. Včasih se mi zdi dedek bolj privlačen, kajti rad ima naravo, in me večkrat vzame s seboj v gozd, rad se šali in zabava. Babico pa tare revmatizem in zato ne more z mano letati po gozdu, po grapah in skalah,...
Dedek se je rodil v Prekmurju, v majhni vasici blizu tromeje z Avstrijo in Madžarsko. Še sedaj se rad vrača tja in obuja spomine na svojo težko mladost. Mnogokrat mi pripoveduje, kako je bilo tam včasih lepo, kako so skakali po močvirjih, plašili štorklje in se tako igrali. Dedek veliko dela, sedaj, ko je že upokojen, ves dan nekaj stika in ropota. Tudi šiva rad. To delo je prevzel od svojega očeta. Veliko zna zašiti, npr. nahrbtnike, torbe in druge reči. Rada ga gledam, kako vesel je, ko lahko sede in požene kolo na starem "Singerjevem" šivalnem stroju. V Lomu si je zgradil vikend in v prostem času se rad "umakne" v naravo. Iz majhne koče je sedaj nastalo že pravo kraljestvo. Vse poletje sva vlačila drva in pripravljala kurjavo. Ali pa sva jo že navsezgodaj zjutraj ubrala po gobe. Dedek je izvrsten gobar. V počitnicah sem najraje pri njem v vikendu. Zvečer lahko skozi okno gledam na Tržič in iščem med drugimi lučakmi naš blok, naše okno,... Tudi dedek je vesel, če ga obiščem, zmeraj ima kaj zame.
Rada imam svojega dedka, ker mi veliko pove, veliko pomaga in se z mano rad zabava. Če je treba, mu rada priskočim na pomoč. Čeprav si mora natakniti že naočnike, je trdnega zdravja in želim, da bi še dolgo bil.
Marjeta Klemenc, 6.raz.
cTVcxp
rrnj^ OtnAcXo/.

TW
Vrrcvorm,
%x&i<£JCr
"Peter, kje si pa zopet strgal jopico?" me je pokarala babica. Odgovoril sem ji:"Nataknil sem se na žebelj in strgal jopico." Babica je pokimala, češ, drugič pazi na take stvari.
Odšla je v svojo sob<^ sedel sem poleg nje in jo opazoval. Roke je imela žuljave in hrapave. Na čelu pa mnogo gub, ki pričajo o neprespanih nočeh. Babica ni vzgojila samo mene in sestrice, ampak tudi pet svojih otrok. Veliko se je žrtvovala za svoje otroke. Dajala jim je hrano, ki jo je bilo takrat zelo malo. Velikokrat je ostala lačna, a se je premagala, da bi bili otroci siti. Poleg otrok je morala veliko delati na polju.
Delo na polju je bilo težavno in naporno.
Ob večerih rada poseda ob televiziji. Najraje gleda domače drame. Ob večerih pa mi večkrat pripoveduje pravljice in dogodke iz časov, ko je bila še otrok. Spoznal sem babičino razigrano otroštvo. V otroštvu je bila babica razigrana, vesela in nasmejana.
Zdaj je že v petinsedemdesetem letu. Še vedno je vesela, dobra in hitra. Takšna je pač moja babica.
Peter Košir, 6.raz.
RAZMIŠLJANJE - V spomin staremu očetu
Smrt. Kakšna kruta, neizprosna beseda; beseda, ki zaboli. Beseda, katere zven je strašen in gromko odmeva v praznini naših src.
Nikoli si nisem predstavljala, da lahko smrt tako prizadene. Naše življenje je kot list v vetru, ki se z leti bolj in bolj suši, veter pa postaja vedno močnejši. In nazadnje pride tisti bridki trenutek, ko enkrat si, naslednji trenutek pa te ni več. Trenutek, ko se list tako posuši, da nima v sebi niti kapljice, veter pa ni več veter, ampak orkan, nenasiten orkan, ki suši liste in listi odpadajo, za njimi pa ostaja potok solza, ki hoče listom vrniti svežino. A prostor ostane brez moči, z leti se posuši, kajti leta prinašajo najboljši lek proti bolečinam ob smrti, to je pozaba. Toda pozaba smrti ne izniči, le lajša bolečino. Bolečina pa se počasi, teden za tednom, leto za letom predaja, in nazadnje ostane le spomin. Spomina pa se ne da uničiti. To bi bilo nepošteno, sramu vredno.Kakor .bi porabili nanje, brez katerih tudi mi sami ne bi obstajali.
Kaj si sploh predstavljamo pod to besedo razen neizmerne bolečine? Včasih so si smrt predstavljali kot človeško okostje, ogrnjeno v črno pelerino, ki s koso v roki hodi med nami in izbira žrtve, nemočne braniti svoje največje bogastvo-življenje. Kosi življenja in življenja padajo kot snopi pšenice pod roko kosca. Tako je bilo včasih. Ampak, kaj danes bolečina ob izgubi ni enaka kot pred desetletji, stoletji. Prav gotovo je in bo tako do konca, do uničenja. Ta misel nas krepi in dela močnejše v večnem boju za obstanek, za "biti ali ne biti'." In v tem je naš smisel.
Alenka Dolžan, 8.raz.
rrrum^ Arnoldi» nad
jfuou ap/KwlrrcirtKy nAjy, dntnxy
aJdJtavrmmj —
rm(!uyyruju rmjo7)^ oo^xy rruii fKirrruy
nafiPicmuju rmrnoJt (t
io1 ^	jdrul^ &jot'
(nuna}» dot/mu Ms&sü,
- rni^ ruOtuW rmjo^ cirwAxy rmmju xw ms/xmcrtta nruiiljo^cu nfYU>uJi>LfTfud^rrcicL/ Jj^0uC2{vrü/vtnonK)'j rdka, cI/t€ak>' aßju Idamwinj —.
('ltaimj c/tiwtTJoiiü)
c^kirmxco. «^cx coo. ^CodO-
Moja mamica je bolj velike postave. Ima lepe, temnozelene oči in kodraste lase. Vstajaj' vedno zelo zgodaj zjutraj. Pripravi nam zajtrk in nas zbudi. Nato pa pelje v vrtec sestrico in odide v službo. V službi je do 14. ure, ko pa se vrača iz službe, odide zopet po sestrico, nato pa odhitita domov, ker mora mamica skuhati kosilo. Po kosilu mamica pomije posodo, nato pa odidemo nakupovat. Vrnemo se šele zvečer. Takrat pa je pri nas vedno veselo. Mamica igra na kitaro, jaz in sestrica pa pojeva. Ko se naveličamo peti, se pripravimo na spanje. Meni in sestrici mamica zaželi lahko noč.
Katja Razinger,4.raz.
cCoČJčrm.


Rada imam mamico. Zato ji pomagam pri delu. Ko pridem iz šole, posteljem postelje, s sesalcem očistim tla in pobrišem prah. Po kosilu pomijem posodo. Včasih jo .samo obrišem. Kadar mamica peče piškote, kokosove kocke ali kaj drugega, ji vedno pomagam. Pripravim in stehtam ji moko, sladkor in še mnogo drugega, če je potrebno, grem tudi v trgovino. Včasih ji pomagam skuhati kosilo. Pomagam ji tudi s tem, da je ne razjezim.
Bojana Ribič, 5.raz.
MATI
Mami je Icoi sonce za Obroka, l<i v jaslih milo jolca. Sonce, lei niLoli ne zaide,
Sonce, Li je vGČno(
večno za vse nas.
8.<T<wvxdl
Oj, mamica dovoli mi, da te pobožam okrog oči, za vsak pogled, za vsak nasmeh za solzo žalosti v očeh.
Oj, mamica naredi to in skloni k meni se ljubo, da ti povem, kot vem in znam, kako rada te imami
Oj, mamica dovoli mi, da te poljubim za skrbi, da te objamem na vso moč, za sleherno prečuto noč.
,0-U.

mo.
ßrnr\e.4v^
Stanujem na kmetiji. Imamo novo hišo, ki je velika. Moja mamica ne more opravi:ti vsega dela. Zato ji moram pomagati. Pospravim ji kuhinjo, dnevno sobo in vežo. Mamica me je naučila tudi kuhati in peči razna peciva. Če mi uspe, me pohvali in pravi, da sem kar dobra gospodinja. Te pohvale sem vesela. Kupila mi. je rdečemoder predpasnik, da bi imela več veselja pri delu. In res. Vsak dan si ga oblečem in pomagam mamici, kolikor morem. Vsak dan skuham kosilo. Ko pride mamica iz službe,samo sede in poje. Zato sva obe zadovoljni.
Silva Košir, 5. raz.
rrfuxrrrucsj
začne ob 7. uri. Vsak dan se z avtobusom odpelje v Kranj.
Ob pol štirih se utrujena vrne domov. Ker z bratom kosiva v šoli, mami-öKuud nosilo samo za očka in zase. Po kosilu popijeta kavo, n«to pa nosnravita stanovanje. Nato gre v trgovino in malo na sprehod. Potem pregleda domače naloge in me vpraša, kar sem se učil. Nato skuha večerjo. Potem pa bere ali gleda televizijo.
dümj
Delovni dan moje mamice se
Uroš Milič, 4.raz.
Moja mami dela v knjižnici. Ko pride domov, skuha kosilo, mije posodo. Skupaj pogledava nalogo. Zvečer mi m'ami prebere pravljico.
pospravi^ po-
Gregor Ahačič, l,raz.
Moja mamica hodi v službo. Dela v Ljubljanski banki v Tržiču. Imam jo rada. Skrbi zame in mojo sestrico Špelo. Pomga mi pri učenju. Kadar nagajam in je ne poslušam, je mamica name huda. Rada hodim z mamico na izlete in sprehode. Pomagam ji pospravljati. Kmalu bo 8. marec, dan mamic. Na ta dan ji čestitam za njeno skrb in ji dam rožice.
Urška Ude, l.raz.
Mami je ime Marija. Dela v domu Petra Uz: rja. Moja mami lika. Doma pomiva, kuha, briše. Ima črne lase in verižico. Rad jo imam zato, ker skrbi za nas.

(T.
Mamici je ima Francka. Dela v predilnici, v pisarni. Doma pere, lika in pospravlja. Ima rjave lase, je velika in ne nosi očal. Rad jo imam zato, ker kuha^ pospravlja in pere.
Moji mamici je ime Milena, Dela v Peku, Ona tipka. Doma lika, pere, študira, včasih pa tudi malo zaspi. Ima črne lase, stara bo 30 let, od malega nosi očala. Rada jo imam zato, ker mi kuha.
]. rr
ČE BI BIL MAMA
-	bi pustila otroke dolgo pokonci,
-	ne bi tepla otrok,
-	bi dala odtrokom vse, kar bi želeli,
-	bi kuhala samo palačinke,
-	bi pustil otroke,naj se potepajo,
-	če bi bil mama, bi hodil na zabave
~ ne bi dajal otrokom denarja za sladkarije,
-	bi vozil avto,
-	bi otroke pustila v kino,
-	bi z avtobusom šla na morje,
-	bi	pustila otroke	v	kino,
~ bi	šla na	trg,
-	bi	otroci	sesali,	jaz	pa ležal,
-	bi	otroka	tepla,
• bi bila vesela, če otrok dobi pet,
-	bi kuhala kosilo.
oißicuicu, , 2». rt

(Vfvarmxjtx.
V klet gr»m po krompir in čebulo. Mamici pomagam pobrisati posodo. Sama si očisti i čev?je. V trgovino grem po kruh. Namesto mamice pobrišem tudi mizo.
\ hj
Mamici pospravim dnevno sobo. In ji poraijem posodo in pobrišem. Mamica me včasih pošlje v trgovino. Mamici nesem smeti v kontejner. Včasih tudi pospravim in pobrišem mizo.
HoioW.	.n.
Manici je ime Sonja. Dela v Oblačila Novost. Dela hlače in krila. Doma kuha, pomiva, obeša. Je mlada in velika. Imamo jo radi zato, ker skrbi za družino.
j X. nj
Mairi je ime Mojca.
Dela v SDK.
Račana., Doma opravlja ta dela: pere, skrbi za nas, ko smo bolni, kuha kavo. ima svetle lase, je velika. Radi jo imamo zato, ker nam veliko
us . 'eže.
%GOt> «EtVmyJXC
tu


ittji

i'\yk


A: : V*-.	m•:
>'. •; ;y. v.;-. ■. ••v**'.' j •;
iiMU
; .%• • • 4,T®Tr •. v. . %. v /
VSJtt, i • \ V 1	/\ f-K ‘N
'v'’»
ki;:;--S;


>::•••
• *
0

V naravi je moč, je iivljenje, je upanje...
Ioc7/>Uu V. M	Ui Vt M V v-(j Ivio-^l
Updrt nQjp«o<*no	'wno^.iam očWi ^ v
\io^ ^ IW» tdlvUo ^»««jOOIUD Vrt|t ( ki V W \WV\Q «a UOo^O
Utro. ^fioV. rmTfatMtwiw ^tsausUtA«^ ^Ou. , ^ ti WoVe«o uVtUoK
še ioc*A.^s	Vo^jU- -ioAVe ( Ui ^uMOŠolp «MiOt Ua	i»a Wi
■Jiv, i£icWiw|(t ciitda oMfiči«o oo«-^, Uol ^ WD»tux ni,booo^
n
•Jl UZ'^UOO iu Upe* , VaO VlUi -jjt potiUlt IIA uö^i^Oa.-^ /woči '.
^	iw,', ^ootciotci ivr,rtač»vo /\mor3i«Ava oocu ( o Uoi^ '*<-
OQcUjp ]pC)UlC^,ua Uöt ^oOtiŠpCUAO awu l lu UqUVaO -^d-tš stišana od ^iicto ( U. Uo' •icuAitltiA oWuv» oUrOU^p-^o "w* coIm^> 'Jmv.s'Uo ^LO.dTvö. 2	«*'*Ui**» ^otA-^jiiAA ctoUč v jpfti\€V »
lo^. Tkd očn«. v <uuu	^noU^a-^ i ce^na* ^»cw^^p,
do ^iK u kU}«''	ua t;io t jjxi MUt<AO ( ta ^oUao^kui k
SüUaO utato	Ool (jyvc^ucl. >*">
/w,\*v,0 CQ^o» Vl'W'S.Ue^O l««|pevi^£l , Voi/Vwo StetCivOO ,1a ujjiUOU? IfiX'
(yOuaW,^ ( TO U^ottUA cos *e	öq^ia U»<tčkiU puntoo
SpowwM/w V VUCUAiUe ^u^o-Oi^Va«. AMöviCx*Wty «Q7<«.«4pUAA O iaOŠiV, pndMiV.V,^ u^WOw 'ltH> P° w=><>OCt.l ö u^iUovr. tA««--P«0^w0*i0 iu * 1Ca*AM U2U0 T*lo VMa IqUUo pCAAOWAO |v^ L^Q Vo CU» -tiiAiVn < ^votoöu.', ( Sr»«*»'. CtefM» # V»i St ^ U000U1 I) CQSHa Hoc, IV. 0 ^DlSO-jjUA, LXV , V »MlsAiU S« SÜvVlnr, u lo ios,
^oVtOjAe/w, ^oaI^xoaXuO ia. (^o-ive.^« frÄ^oav»Uü.. tl Ulo So ^lo teiU0( a (j>s> vuo-^s '>aOa u^>q.. Iaa ^ottu» V- "uxoUu. ( u UdUškAiU ioslk ^yvOirrO^rrOAS	iv» Uo^ UV nrvs sfr CoUq..
č*	^WCOmcx* ^»VWNi'ÄiCA-iO,	ÖJUo^J ^Clu^,
i^ \eiCXy€^ Q Ut» <&u^ O^pVivwiS^:	>ia toX’A ( W TOaJIa^ oUl. « 60
1QlO( CUj *tUQ|pl^tn*o \t \€.iOlo ( W6q. ^>QC ^oV^AjOL'Vi "i*» 'bO
TioUlju^«. v	<v»vUa.'i v "uaU touo, u^uau^o ^ofvuOkiU.
ZcWi^«^ st 't.	s*. >pt* jjsouai«.
-|5W^S.\£, OLcl^ U, ^)OU*0-^«~0	\J ^iUi'vC ^>u.StO(*	i'^
IVnrtOČn^Osk. IojUa^ V. V\>o-^>V	ii«. uUvt' O J»iUOCU>0 sfc.
Vcu> oe. , Uo^ *n »Vii tOUUo ^3C50«CiC>Ui ^JDUnO^'VvO. ^ t sAO( HnCn-C«lo USOĆ Ui^ cXJo, Vo t(^>cHd V* (lOivvo Uot (XD	pi1
SoU tcuiAi. IOmv^o	i*v»e	Uovet ti \i^cl iv«\ iwe. werit
op.scJK uiUte. ifct;^, <;'., aa saÄ oUiiiotUa.
68
JlluU^tioricu.., t- rfOiAtd
JESENKI
C AS
^r \s^Sl 'Wltt^.
6»W0|i ^!NW^v'
^	N\Xi. ^
)^SN£S»i^i«v ^^Vr ^sA^a.,
)« ^L ’^ä^sl
|ö '^sA.	.
^ K- ^iiwAsa«^.
Vi(^L
^iO^Ai ^svksr \^Xx \t<L Vs \V$A. ^ÄSCv^l ^ö«5i ^jAo^k.
^x, ^JlS^.'- j^JtJ^ ^tiX !
\V. ^xVs^v|Ai^.	.

Naš. Jernej
Pred nami januar iskreči, se ves blešči v zlati sreči.
Otroci sanke in smuči, vlečejo si iz kleti.
In na hribček jih nesoj se tam po snegu smučajo, se tam po snegu sankajo in vsi, prav vsi, presrečni so.
Snežinka
Jlola	mxx JuJaj-v tücL,
(yjX	ÜJtl hL jjL	.
rwvtai/vJbx (vui^vr ruec oru. fKicr.
Le Jernej s sklonjeno glavo gleda razigranost to.
Njega pa vročina kuha, sitna mu je hišna muha.
^Ob rmJL, ^ toplo tiorvcsL /otbpxio'/
axlb ixanwrruDb.llcu k, ^3 M.
Ko pa bo ozdravil, smučke bo pripravil, jih odnesel bo na hribe in se smučal v doline.
tolc^ ko ^ |\/K7tdla, jd Jl ^^aicL, eWzXtca, Ortiafa.
Darja Studen,. 7. raz.
SX/vaO'vvöv, žjeiAci 8. ooito.
Narav/a je bila mrtva in bladna
Ko zrem skozi okno, me narava kar naprej s svojo čarobno močjo in lepoto vabi ven, ven izza teh štirih sten, ki me obdajajo. Vse to me tako privlači, da se brez premislekov odpravim v gozd, na svež zrak.
Narava je pokrita s snegom in zazdi se mi, kot da je odeta v belo tančico. Zmrzujem. Sneg mi škripa pod nogami, ko hodim po ozki stezici. Moja topla sapa se spreminja v bele oblačke. Sneži. Prav počasi naletavajo bele snežinke. Ena izmed njih se mi je raztopila na licu in spolzela po njem prav do ustnic^in ko sem jo obli/znila s konico jezika, sem začutila njen grenak okus."Kot solza," sem pomislila, pa vendar smo snega bolj veseli kot solz, ki razodevajo bolečino.
S smrekove vejice je kapnila mala kapljica naravnost na sredo moje glave. Ravno ona me je iz razmišljanja vrnila v resnični svet. Nedaleč stran je stal čebelnjak, pokrit s snegom, konice streh pa so kfhsile dolge ledene sveče, ki so bile kot kapniki. Narava je bila mrtva in hladna, pa vendarle tako privlačna. Sonce je obsijalo sneg in ta se je svetil kot zlato.
Vse to me osrečuje in želim si, da bi tudi naše življenje postalo svetlejše in mirno.
fa<rkrf / r.
Sonce zahaja in s tem zahaja tudi današnji dan. Toda ostal bo v spominu ljudem, ki jim je ta dan prinesel srečo, radost ali žalost. V kolikih srcih je ta dan vzklila ljubezen, koliko življenj, nedolžnih, lačnih otrok je ta dan ugasnilo in koliko malih kričačev je prvič ugledalo svet...
Dan zahaja in sonce oddajat še zadnje žarke v svet srečnih in žalostnih ljudi. Podoba sonca odseva v jezeru, na mrzli gladini sredi mogočnih gozdov, ki obdajajo jezero. V ozadju je videti obrise visokih in mogočnih gorenjskih gora, ki so poraščene s prečndovitimi smrekovimi in drugimi zimzelenimi drevesi. Nebo je skoraj brez oblakov, le tu in tam se jih nekaj ogleduje v jezeru. Sonce rdeče žari- kot krvava roža umirajočega dne.
Ta velika žareča krogla je pokrajino spremenila v prečudovit prizor, vendar kmalu bo sonce zašlo. Narava se bo pogreznila v temo i/i si nadela svoj skrivnostni videz.
Po bohinjskih planinah stojijo še vedno planinske koče in staje. Vsako leto, KÖ je trave zadosti, ženejo živino v te planine. Mlada živina se preživi na prostem, ni ji treba pokladati krme, krave pa imajo zato, da iz njihovega mleka delajo sir.
Poletje je dolgo. Planšarji imajo dosti dela, da pazijo živino, da se ne izgubi ali zboli. Če je vreme lepo, je tudi delo bolj veselo, v deževnih dneh pa se prikrade megla in otežkoča tudi iskanje živine.
Melita Meglič, 7.raz.
Še posebno lepi so večeri v planinah. Živina počiva v ogradah, planšarice pomivajo žehtarje, vedno nekdo igi a na harmoniko. Včasih kak starejši planšar pripoveduje zgodbe iz svoje mladosti. Tudi obiskovalcev iz doline je dovolj, tako da prinašajo novice iz vasi in od domačih. S hrano so založeni do jeseni ali pa naročijo, da jo prinesejo od kmetov, katerih živina se tam pase. Ko pa mine poletna vročina in nastopijo mrzli jesenski vetrovi, priženejo živino v dolino. Takrat vsako leto, da obudijo dogodke s planin, priredijo v Bohinju kravji bal. Planšarji na ramenih nosijo posodo, golide in ostali pribor, ki se nujno rabi pri planšar iji. Pri ženejo tudi živino. Naj lepša krava nosi venec.
Renata Oman, 8.raz.
Ml AD
SWfc )sw\)
W	)«w\
t!iÄß	\wl
>3^
(^ÖUL
^S&sV
k )V	\\
jj^ V^TL V^S^
V	']ww«5<^c
iW-^SX ^ ^AQ^ftA.
]ij«\ \^jx \ö^sA 'jV'Wb |il^ ^ÄDl	1
cSjo-zj. cAmßf
Pripravljal sem se za spis Pogled skozi okno. Res sem pogledal skozenj in videl sestrico, kako se je vozila s kolesom.Takrat sem se spomnil na nekaj, kar se mi je zgodilo pred petimi leti.
Bila je lepa sončna nedelja, imel sem rojstni dan. Za darilo sem dobil lepo rdeče kolo,zato sem takoj sklenil, da ga preizkusim. Sedel se nanj in se čisto počasi odpeljal po klancu navzdol. Ker sem mislil, da se znam še kolikor toliko voziti, sem pognal, kolikor sem mogel. Naenkrat pa je naredilo:"Resk". Kolo se je prevrnilo, zračnica je počila, jaz pa sem padel na kamenje. Stekel sem k mamici, da mi je obvezala rano. Očka pa je zamenjal zračnico. Pri kosilu pa smo se dogovorili, da bomo popoldne odšli na izlet s kolesom. Tako sem bil zaradi padca kar potolažen.
Bil sem tako zatopljen v misli pri pogledu skozi okno, da nisem videl, da je tudi moja sestrica padla s kolesa.
Uroš Stritih,5.raz.
^SjaorrrföoAx (VCxAiy
Danes dežuje. Jaz pa gledam skozi okno in premišljujem. Ko gledam skozi okno»marsikdaj opazim kaj zanimivega. Opazujem, kako se narava vse bolj prebuja in z njo tudi pomladanske cvetice. Na dan je prikukal že zvonček, teloh,žefran in trobentica in s tem so tudi cvetlice naznanile, da prihaja pomlad. V bližini hiše teče potok Cikavec. Še ni dolgo,odkar so se ob njegovem izviru bleščale ledene sveče. Zdaj pa že veselo šumi.
Pa tudi sneg je že skopnel in v nižinah ni več mogoče smučati. Le v viši-t nah je še snega za smučanje. Narava se vse bolj prebuja, kmalu pa bomo začutili prve žarke pomladanskega sonca.
Prihod pomladi sem takoj opazila tako, da sem pogledala v naravo.
Postajalo je vse topleje. Ljudje so na svoje vrtove in njive že pripeljali gnoj in jih zorali. Iz grmičevja so že pokukali zvončki', trobentice in druge znanilke pomladi.Vse je zacvetela Gozdovi so se obarvali. Drevesa so dobila že prve lističe in tudi leske ter vrbe ob potokih so oživele. Na travnikih so se od toplega spomladanskega vetra zamajale lepo zelene bilke, po katerih pa se že lovijo razpoloženi in veseli otroci. Po drevesih so zapeli ptički. Kmetje pa so otrebili travnike, obrezali drevesa in se tako pripravili na pomlad. Po gozdovih so zapele motorke in žage. Gozdar'ji so posekali smreke in jih odpeljali na žago. Tudi živali v godzdovih so oživele in se vesele pomladi, kakor se je veselimo mi otroci in tudi odrasli.
Nada Košir, , 6.raz.

Je marec! Kaj naj pišem o njem...
Sedim pred staro hruško in gledam pred seboj trto. Pajki spletajo svoje mreže po njej, na njih pa leži rosa v srebrnih kapljicah. Oglašajo se ptice, ki neprestano pojejo. Malo dlje stoji stara kmečka hiša. Zdi se mi, da komaj še stoji pokonci! Tudi kašča ni nič boljša. Okolje, v katerem stoji, pa je čudovito. Všeč mi je predvsem stara, lesena ograja, čeprav že malo načeta od črvov.
Pred hišo mi je najbolj všeč trta, na kateri raste mnogo rož. V marcu začne poganjati že regrat, ki ga nabirajo predvsem za solato, imenovano špehovka. Sem slišala, da je izredno dobra, vendar jo sama nikdar ne bi poskusila...
Temni se, sonce zahaja za hrib in tudi mene že malo prijemlje spomladanska utrujenost. Mati kliče na večerjo. Ajdovi žganci in toplo mleko. Res prav dobro!
Ko ležim v svoji kamrici, mi pogled uhaja skozi okno. Oblaki hitijo preko nočnega neba, polna luna pa mi razsvetljuje izbo. Zaspim in sanjam o pomladi...
Sabina Boštjančič, 7.raz.
^OC^lcoL	o'fen’iO'
‘^CkrvsJU-i	cklJxjyyrinuCr' (^tO^j^^SccL-rr^,
yXjCXj crvw^auo' xm^ rrO^xx^j-r^x ckxyyy^x^cy*
l'3C«y-*- ^ n. trm- fT\oJU>c^Q^ ivvjt, c^tc' CX^ n-O^L, f ^>	rxO-^r^v,^,	/3 fccyzx- O^lnxjO’. c/Ii2l>30'
O-^K^XX^O^ C^yxdL .'^Ca.^-O /aO*	nnrvO'feofO
0-<JL öluv-yD^ a/-«-\, /o «tnre-fv	XxK-t-y Atsxxr^r^-Lccx*.
dU>vwjCL.. <5LcU	rr^ju S^JUx^fr
r*-CK> ^jo2^--Äv . ^tCUsi^v	itu, A/>\, tlTWirv -JvCT^O-^U-
/cAout^ r*j ^LiD-«^v,—#5>D^v^ . ^^o^vv-ir^rv^ rtt»	Xt^jL'^'->	cL>\j- (Jtxy /3'r»\x>'	/»^ AjC^roJL*- n%xx
iCrO^)-^ Max~ xrv^. Mxy rrJ. ZrxAjO' -fcYttrtX- >\ocLi-&'
A> rZcfoy- C^>0^0-	r^JLy
fio-»-^<udU^ ^TY-J»y ot+cr^Li. U-r-cvcAX-yp- A> x«-- m^ćx-A&. /Soit-	^feonrvCxAu_	^j0^r<Xf7^^jjLr\ ^Cr xm-
/C£^>
»tcx
rxo-y*^- -^rckjxrruoo. <^-<juC^x. ^>-fTu r-}«s
y rv\ r^nr\ D SYV\s	‘kj CixX>Y\XXXA_ r^vO-^O-C^^
rrvvO'XC^CXo^A-.

^-ßo<WJky
5. r»0_n^odL
oerrrs OJU M iikJvA^rro^j W^irnx^uy\V
Oh, kako lepo je bilo v naši v davnih časih. Sedaj pa so prišli v jamo ti čudni ljudje in vse obrnili .narobe.
V dobrih starih časih pa smo mi kapniki živeli tako lepo, kot nobeno drugo bitje na površju zemlje.
Ko je reka naredila jamo, smo se rodili mi. Postajali smo vedno večji in lepši. Ogledovali smo se v podzemeljskem jezeru in poslušali bučanje reke, ki je tekla po strmi soteski. Njen glas je mogočno odmeval do nas.
^časoma pa so se v jamo naselile tudi živali. Največje so bile ribice in netopirji. Ribicam pravijo ljudje človeške, kar pa mi ni niti malo všeč. Bolj bi jim pristojalo ime jamske, saj so okras naše jame. Poleg teh pa so bile še druge, manjše živali. Te so nam vselej delale prijetno družbo. Netopirji so letali po zraku, ribice in rakci so veselo plavali v vodi, pajki pa so med nami predli mreže.
Tako sirilo dolga leta živeli skupaj in bili zelo navezani drug na drugega. Nekega dne pa je nenadoma V jami zasvetila luč. Pojavilo se je čudno, veliko bitje, ki je držalo v roki svetilko. Po nasmehu na obrazu sodeč, smo mu bili všeč.
Kmalu pa je v jamo začelo prihajati vedno več ljudi in začeli so motiti naše življenje. V skale so vsekali poti, gradili so mostove, prižigali luči in življenje se je spremenilo.
Mi smo sicer postali slavni, toda ljubega miru ni več in vedno bolj nam je žal, da so nas ljudje odkrili.
8o
||\D,rT%SWL
V Ljubljani imam prijateljico. Ime ji je Ana. Ona je prava znanilka pomladi. Če kdo vidi njo, mu ni treba koledarja,vnak takoj ve, da jc prišla pomlad. Stvar je resna. Vemo, da je pomlad čas zaljubljencev. Prijateljico prime marca in jo vleče tja do konca maja. Pomlad nanireč. Že prve dni v marcu gre k firzerju in sp loti, vsa je v novi., najncvejči modi. Seveda ni niti pomisliti, da bi frizuro obdržala. Za vsak zmenek ima novo. In zgodi se, da ima vsak dan v t.ednu drugo IV./.uro. koč je prišla v zadrego. Med dvema zmenkoma v enem dnevu jc bilo premalo časa za urejanje frizure. Na hitro je kupila lasuljo. '.'a s* ji %i" preveč mudilo. Ravno, ko je zavila okoli slaščičarne, k.je*' o .v? čaKal fant, ji je, ko je v prevelikem zanosu stresla z glavo, l isu!ja padla na tla. Fant je ves prepaden gledal nekaj časa lasuljo, nskaj rasa An , potem pa zbežal. Seveda je bila sedaj ob fanta, pa n. o lo hudo.
Ida Šemrov,
rt\\is/r\\u vLvr\w
VIL,



Krvi ca se mi je zgodila takrat, ko sva bili s sestrično sami doma. Nekaj časa sva premišljevali, da bi se igrali, pa sva se domislili, d; bi se igrali natakarici. Iz kuhinjske omare sva vzeli kozarce in jih postavili na mizo. Prinesli sva še polne steklenice pijače. Potem sva stregli gostom, ki jih sploh ni bilo.
Sestrična je ravno nesla nekemu gostu kozarec kokte, pa ji je padel iz rok. Ko sva pospravili koščke stekla, sta se vrnili mamica in teta. Sestrična je takoj začela na dolgo in široko pripovedovati, da sem jaz razbila kozarec. In kaj sem hotela, v zadrego je nisem hotela spraviti, pa se je name prevalila krivica. Včasih se nate prevali krivica, pa tega sploh nisi kriv in prav tako se je zgodilo z menoj.
V NARAVI
V nuuLJ^d , £"1.3. , ftrrcuJ oxj ob\ocü ieo C*tÄifu rVortj’^d-orvJ' Ouri^yiojvKtL f»*	«x»£c# fw* «\oA4u\k>.	ffrrxd rr*cx> £*J»/r\xcrf.
hjLxrf\>} "tđ JL	(\y	, f2rn\d ». rr\Aj
arrcjJsjj&La*. Iftuic/ u, cxcyV<yovTvjrf ^)«QAt*Ar. (J^jlAj rri^/Tr^' , ilL fW	, f»«rrrvj tjVLaj
eXo&U>A , S*jd *nrxd	X> TiinüjiAj , (»«jYtu (^uDcrtxo’
«imej	iattt/mjuCii. u. ^>i££o (J«_> Aofctyw.
r*«/™ «KU	rmlOAow im. mcÄc^
yCkALcu , "ic&tAjcA. rat> <rtvt-	«mvu^co irro mvi.
hÄ&Cu f\y rtmax^.	f**srru %t&jd	.
li?onrrioj murmj ^	i/r» fnu
rao tQyAJ^A» *J ofeAtxnuyrryj AT fVnju^.	<*«jTro ^oj"
&xÄcki 'O fVcuxfcirtwrrvL Ar/f Ax# C(\ol/S>CjC^co	.
C5Hu^i. AokrtV»	nAxi	otlcAc#	. ^«v^xAÖ^coj ''Jortuw,
%tS. rma. Ji.	jUjciüfßu arrruLUJxlO^ , rmjt> ui, rrvajjütißxx»
■^Aj-UxyxviJj Vxxnjo^L. I/tu
O*o A/TvfiJA>OJ

Zelenica naša lepa je, gor’veselja dosti je, smuka je odlična, zraven tudi strma 'je.
Kdor prvič nanjo pride,
vsega se naužije,
tako da drugič zopet nanjo gre.
Robi Špik, 4.raz.
c}Cer^a\prnCr oroocr CC&Loäu. coCX Vrtiij^CT
Prvi dan smo bili zadnji na večerji. Pred večerjo smo bili vsi nestrpni.
Ko pa je prišel čas, da gremo na večerjo, smo se prerivali v vrsti. Vsak si je določil mizo. Nekateri smo zasedli mizo za prijatelja . Sedeli smo za mizami in nestrpno čakali, da nam prinesejo večerjo. Ta dan je bilo za večerjo makaronovo meso, solata in jogurt. Makaronovo meso Ln solato sem pojedla z lahkoto. Joguriaoa nisem in nisem mogla pojesti. Nekateri so mi govorili, da ga niso mogli pojesti in so ga nesli nazaj ter rekli:"To mi pa ne gre v trebuh". Navsezadnje sem se odločila, da nesem tudi jaz jogurt nazaj. Mislila sem, da mi bo rekla kuharica, da moram vse pojesti.Pa mi le ni bilo treba. Vsa vesela, da mi ni bilo treba pojesti jogurta,sem odšla v hotel.

84
Komaj smo vsi nestrpni pričakali dan, da smo odšli v šolo v naravi. S prtljago, smučmi in palicami smo se zbrali pred šolo. Odpeljali smo se za Zelenico. Po prihodu na Zelenico, smo si oprtali nahrbtnike in smuči ter odšli proti hotelu. Dobili smo ključe sob. Pospraviti smo morali obleko, potem pa smo se zbrali v avli hotela. Tovariš nas je seznanil s hišnim in dnevnim redom. Po kratkem predavanju je prva skupina odšla na večerjo. Mi smo bili druga skupina, zato smo imeli še nekaj časa. Po večerji je bil na sporedu DISCO. Kmalu po pol deveti smo morali spat.
Zjutraj smo vstajali ob 7. uri. Umili smo se in oblekli ter odšli na zajtrk. Po zajtrku smo obuli smučarske čevlje in odšli po smuči. Spravljene smo imeli v drvarnici blizu restavracije. Prišli smo do sedežnice. Nadeli smo si smuči in se postavili v vrsto. Dobili smo karte. Veliko nas je bilo takih, ki se z žičnico še sploh nismo peljali. Tresli smo se, ko pa smo videli, kako se nekateri pogumno peljejo, je tudi nas minil strah. Tudi potem, ko smo izstopili, smo se veseli odpeljali proti startu.
Toda prvi dan je minil v znamenju padcev.
Marija Klemenc,4.raz.
OO c&£rnsL or^grvia-
i«-	.	_
itofcr jLol	rtvvsL. vAacji,	cevasto^.
V nedeljo, ko smo prispeli na Zelenico, smo najprej pospravili svojo prtljago. Za tem smo šli v učilnico, kjer je tovariš Vagner prebral hišni in dnevni red. Šli smo spat. Zjutraj, ko smo vstali, je bilo 2e sonce. Uredili smo se in odšli na zajtrk. Po zajtrku smo se šli smučat. Šli smo do sedežnice. Bilo me je strah.Ko sem čakal v vrši;'!, sem trepetal. Bil sem prvič na smučeh in zelo neroden sem bil. Čakal sem na koncu vrste. Moral sem se pripraviti. Poleg, mene je stal možakar, da mi je pomagal. Prišla je sedežnica. Sedel sem in se odpeljal. Bil sem čisto pri miru. In kmalu me je že zaskrbelo, kako bom izstopil. Prišel sem do konca in moral sem izstopiti; ko sem se peljal drugič, je bilo že lažje. In tako sem se no zadnjega dne vozil brez strahu.
Samo Čarman, A. raz.

Sosedov Peter je hiter kot veter, nikdar ne pade, le joče se rad.
Ne uboga nič, ga mamica krega, se očka jezi,
Peter pa v jok se spusti.
Ko se igra,
je pravi korenjak,
ko pa se uči,
najraje bi se udrl v tla.
(TOSL (V; wuu^juub	•
lij (toWsvjoJU, raOsA (UCUM, utx mjD. rrtu/Axxj	■
raAü	rwR,
vytv. 0 ajvfcr Pf\oj^ f
cLmC [U\jOO.
•imuxv£).
nmu? nUL Ojottox (liCßAx (XD' rsrfuxCLPMX/
Četrti dan, ko smo se že .lamostojno vozili po smučišču, je sijalo toplo sonce. Vozili smo se v koloni in v dolgih lokih. Tovarišica nas je vseskozi opominjala, naj vozimo počasi in ne hitro. Nekateri tega niso upoštevali in so vozili *šus* ki. je zelo nevaren na mehkem južnem snegu.
Tako smo se lepo počasi vozili po strmini, ko je neka deklica iz vrste zapeljala naprej in prehitevala. Tako se je zaletela vame in grdo sem padel. Odpela se mi je smučka In me udarila po glavi. Tako sem dobil buško. Hitro sem vstal in se zapeljal k drugim. Ko sem jih dohitel, se mi je deklica smejalaTakrat bi jo najraje namlatil. Šli smo na sedežnico in se odpeljali.
Drimož Rožič, 4.raz.


£
,

r
Mesto je veliko in svetlo, polno lepih in slabih stvari. V mestu so velike trgovine z igračami.
Vsi gremo najraje v mesto,
oerrv\
dLfvuj^a/
87
2>^Ca.
Predzadnji dan bivanja v šoli v naravi je bilo na vrsti tekmovanje v veleslalomu. Po zajtrku smo se s sedežnico .odpeljali na vrh Zelenice in nestrpno pričakovali pričetek tekme. Imela sem precejšnjo tremo, vendar sem se tolažila s tem, da se to dogaja tudi najboljšim smučarjem. Kmalu sem bila na vrsti, ker sem imela številko dvajset. Proga je imela malo vratič, bila je kratka in hitra. Vesela sem bila, da sem jo srečno prevozila. Po končani t.ekmi smo odsmuČali nazaj, kjer nas je čakalo težko pričakovano kosilo. Popoldan smo izkoristili za ogled karavle in psov, ki graničarjem pomagajo čuvati naše meje.Lakota nas je pripeljala v restavracijo, kjer smo hitro povečerjali. Nestrpno smo čakali razglasitev rezultatov, podelitev diplom, čokolad in sokov. Bila sem srečna, ker sem dosegla 2. mesto, saj je bil zame t.o lep uspeh.
Katja Razinger. 4.raz.
oCaduo(iixiou	öCcr
Nestrpno sem čakal dan, ko sc bomo odpeljali v šolo v naravi. In končno je prišel Čas, ko smo sedli na .avtobus ter odpeljali na lepo, visoko Zelenico. Ta kraj meji ssceedijo državo Avstrijo. Je lep ■ rnučarski cen' r z značilnimi kozorog,!, d smučmi na rameh in s prtljago v rokah smo takoj odhiteli pro!; hotelu. Prtljago smo zložili v omare in predale v sobi.
!)ru »o jutro smo odšli smučal.. Sošolec Vojko, Andrej in jaz smo vodili najboljšo skupino, nato smo šli na malico potem na zopet smuča:. Kakšno uro za trm smo šli na kosilo, ki nam je zelo teknilo. Nato je napočil čas za odmor, toda ta čas je hitro minil. Morali srno se tudi učiti. Po učenju na smo odšli na večerjo. Dvakrat smo imeli sladoled. Po večerji s no veseli odšli v disco do devete ure. Nato smo morali spat. Tako je lični lo vseh sedem dr\i .
Klemen Kapel,4.raz.
Zelenico sem občudovala nekega jannega jutra. Vrhovi so bili zaviti v tan-
ko meglico. Prodorni sončni žarki so obsevali stene Begunjščice in Zeleni ce. Sneg se je kot kristal bleščal v tej jutranji svetlobi. Zelenica je kot mogočni gospodar kraljevala med to krasoto jutra. Ta čudovita podoba zimskega jutra šemi je globoko zarisala v spomin.
89
od hx in lam

xorv^cxy-Nr^ nLaS^y, . ^o-cLcs. A-0- HLa^^Ä. oo "boS^zcr rv^o^vr^ii. ir*-'	. ^Lo-cKl^^-oIL
QpÄcS^ r^v>- OjOkJXrv^cy* , o£>-	0-0-	O^x. rv-\iu .
c^^oOC-otnO“ ^T>0-	(O-v- fXQ-2>lor~Y^ ^ c^Cx-	Qj-*sß_K.
CVO^ 0-d^J-^o~n->-L Xs-^ c3o. rv-va- ^>-L	(Z>-*-ßo- r>r^Qj?y-^a~c^ .
cl^o^cx r^O^\j-c-X^j3s. n	t cAx>- r^ocx Or^j-oi-Oj
rv-vO- <2^	2>-cßo- OJC^pOA, AJ-^r\ Qx^Ä-C^Q- .	^X^-
rv-o- cr\yotju<j rv-^^O^-^	QjO»-u^-v-vx^^ a>/v-n
CtcxxaJ?> ,	4o(i£iSK	ft-ot- orv-vv-
-Arv~\ r^^-*2rv^-Nc3^> (^y~w3ot-oocro ,	<2>-v-	(O-L
f^->r>cxrv\^>. .	OCri_r<>y>v^<vlPi-onjo- Aopuio
—*	a-x£>-^j- riovoro-^. oS2x. ^do- Oo- -V-^-vjz^v. oo^rw-cx-
rv-NOÄÄJ^p- . 5^tn^ocX	rv-vJ^rv-v^o^rr*	rv>o>-r>^v>-xi^pN
r^o^rv-^cx .	-Uoodu. o-ci-ocu^ß- Aj-No c_o_
^q	Cr-cÄcxz-v'-' , rvn_i»r-v^o^i>* 4oÄ-a_- rv^-OX^Ö-	o^Xa_
c>^tooci>l. ( CV^. rv*J'\>4^v-v--\o*	o-’ o^xÄov^xj . <^fe»-r>ß»-Ä- rv^v-uau , cicx
O-c-	ocxo-tn-no- "Lo- o-o5^=>. rv^o^	rv-\_>J?i^d2*-
>’	i
\l (jlVo^/vjÄjVvn €a£m rvwvö IaaaX* /WÖ. ^aXI^v ^,0^
Hfiy<K/wv$JL 'i.cib' Ožfvl . ^oCM^id/Vwl. a<2 M/iU*A\<MlW
CršOa. Ur/, AAQ/vvv> v *x^jtAA-0. ”* yV'tfjsWa^/vv^	'~- S-
/xi/y><jAj3v> — jMa. /v«a*» ?r\ti.'	|vv\^a{1/v^Xv\a do^i\ h~
LC/jiir ,
I^Äiywjß v/wvjJ^l /V\ikjsÄ/V?/V\Ä.{^	tl4<Jcr A/vvuJ- d'>V^
vdö^c^	. i«u nt xcL^juttM. C^t«, rwv^
VO^W tii-Co» , V	v/WvXUVaaSt aOpÄ/'iOA'V*. , cc,
Wvvvu UO- aJSOl^V.	^Ol.^U> /Wna-J «jjo o4*^3j
U, cryvvOvrsAt	*.
>1, Ü/y\A»Wtk&vva ^(xjAKj'a m- &^Ma\
•L. A^xuAfc Aj r>\AtAA. i. JLX^OjÖAAjO. /WO.
A . ^aÖu>CO- N/ ^»V<£^A.
2a. Art<cAu> V<.t^ tvwx cyvw» L*. ^rvoai^^' «AdtwClCA.
^ Oo- U^woo-	^Oo«CA<i;
j\jCL CüW^J O*. |A>/Ä |v«^2A/'t* 4a-m3ä	, Ta>wji 0- AaO/T
rvvvvo'pjiy>Xj^(ä ^ ^>t»>^vc^^(2AA^, ( o^lma^w. ( ^/VÖ^,LoTaÄ C— ?JlAftA6'tVA«C: • Z '^*>'0^'<AAVWN’v-IfCA^^A^O/vNjUA^vvs i^^ijJJ^rtyw^ /yvw^	\r
öü^»^;	^ W/vv, o^/v'AOAAxtc i^uci* o^J-Q,Ck
AJoCA/axA ( II- 6lC*a£^ä AaX	C|0 , O*	IlfxcCu. •
V AsAj'vKyvw^rvV. Cavmo- ^^rtySjij'u^ AAvaöfe>. OžN/ U. /'axaao^*A/vvs,	UNI\C£F . ^ wa«-^ /vaao- <>,'/vwfrvA^-
fVNX^' V^JyvvQ^ ä. ( 1. /UIÄA-Vwvr a-ä. (dtlfi» ICmX^
jrv/O-	j'Wt'G&'Ci -axi žuTvčiv^ «.^4-
cCüIaa<?v .
JO/aAa^vj Q. OAaajO- ril. Z>ta/WCLAAA& 0 4<CLQAKixwC
PoV^Gaw. N<£ frQn^owy r^y^o- fjjvofct; |«v, Pa^^aa^si, . r<rv<J*& aa^oav> k	aja/vwvUx/vK>T<t\ a	)
/vaj^AAAi^ yvA<fcvvHLx>tv U- a^Aava^	, Md /Vvä/wU
o», i. rnflAA^^	’• #'<'**	Wv-,
iOjAolt^o^S njj'j^Ožšii/Vj'O, j crv\ jv-o. a^Saw ^ A^OA^io- 2.	Aj0^8.^.t^ cni^xna^w »ü-^ .
d M	Ciubu. <yvw^> oi tAAJcV. o<AfovXCc t c^a,
Cjfjywvo ^vC/VUÄx^X	^vAü’tß^tAvLfr^ pi^/wA«l. Pov^i&\C;
rwwj tc^. JDOwaÄc^I^ j aJ^aa*A^I/v c^Ä. ^vä/v^ /w*	.
ToÄa> o^wd- <o-<. Ajaic o*\ticrC^t: ( dLa. |aXK^-'^>''v*a4>'
•Von»-.	Ć*A/v<Kr AAj'ii-§A>^ pi^yvvs*; aw^o- LV/<^bl^VirNa.,
{s*&^arw^\ AajQavx Jl Gl /vCAi jNyW\r pVVVvNA^ ( CL
IVwvaa	Cr\C>-> AaIc I OQ^ CA 'XW'NO Aj tiotiAA
|M3^^IlO<V^NX2^ AoVu5 , Vo-LA.^/J'-O" ^ OAvvaJ 04. |^Aa ^OAJQAvaa
( 0<A ajuA^q. jAÄ -»jOjvii. /W.OAWJ »jVoC^C.' (>ti^OVO>V,
Te c>0 CiäC». /wady^A. jSi: rawAjc» ^ o|vy<!iAACc dUr
/O^JjUj I CaaaXJ/vwO I^U-	"W- /VvUAižvŽt «jö- pA-» Jvsü^vvjCTlfc ,
V tx~v-\ Öot. v/V\Aa2/»v\a3 A> jN/V^^/hJI/VNAAA. /i*. ^wc •Luy^xAO’ ( ü^Caa! ifrcv v— wXx.'t <, CüiAWV. V /^NU/^ts^iAN aw>
Öo^' 'i-’t**. p>i. /VvL^'AAA/r<JA>-ÄAVvvy «M- f^OslŠrSrtii L/V\ pj^A^SLA/ls (^AXlö	vüyw^ Cr-. O«. ĆA U^Njyp-oCvU.'t ,
Ex&jJwuy nr, i/^vdj. , cVö- S-' X^JöteC.- /'AaS'J« Z£qs*JL Kil /VvjQ/Wv	Ca/'JH i^VVva vCVoq/vv\a |\ov'Ä-*rL.t.»i.CÄ.
rCaaCt -tjuAdU o/ Cnn^oO. .
TRT^NP HR^N/Ič^.a
-o-o-o-o-o-o-
-pxxM^Gy q> Oo&jClA/ mcuXnßv 'fiŽtzrru^ £ »TT 92.
Jävn^o;	U m-^M JjuO^	poM,
j^xr r^rlcy^t / /dxr^i. t yrofuzt <*o Cc^’a
W82 y^o ttA-fctsrus- y^-LtU) f.larr^c*L Jolvry-l&e,
^<T»0>1: /X holürJsit.	V -PoctAnoto ma ^rr^y>S
Anarr^S 4u ^Ucr^rrL<*r* j<_ &l J>*AU	^no
Mofdrno f O-Lca f^cLol: j-L^Mrrru	.
0loe>ctkev-&o cu M*n4°&s ^vrrv &U X^e>L^ .
i.Oj,Oyr^ v ^VrruŽaHA; Mt^Xao,
d^-ta j^c -ooxAcru: p*to ' f-° ^nnujjv -	^^ vTuy^Zt:
Aa filme f^Jccc Mene ykOtcmo yfAooCcxA: fm^^nxcruiicn^ &Urmcr>&le ^ fi-L /^p^rrrulL- V ctoLono( ^ JocUn-dc. dfidfo jjmo ^losnicKCi, oloiotZo.fif cCa	J/be<:i. moremo-
fictenxr /fvcdoh-, fi fi crpite. m< rr»oyt/ «>*€&■.
fiomjit-txs ff&a>iem£/^udt>eG(nr>,-&f.fivn^rMßt “	ybcJccC/C,
33
M*	"fcuLrvAA.
W.l.'M./ &.M.
“POMEBELJ£l^ *	^ n*
TOUEK-	f^vioinui,.
✓
CETT^TE^-’ ^ Cii^Id rrLOAjoxl^fO	Axvyv).
?ETEK:
'tAKĆa^
faty^LoAv»^	?A>i>Vuy
SOEOT^1 Uttu^Jl. fawvvjd	‘O nro^oj (vy
AjoLj^ud , C5L*^c&j ^Jtcvofcc!
rAJ&
rtvxi^vjto.
NEI^ELJ^. ^Ajntijrvcrvc&x* RtiaxJ r'<u:^	<iuar(\j.
'^caxÄnfij rötrmj rüfc/VL ^icAo^Tvi^»j •
fVLwv»	( Snj~
(Yr\ju ^3	rruXAtAifej
T06AĆN1K. BORUT,
B . (WoVuL
'WMSWtöMW
34
cMoj
Začelo se je novo šolsko leto in z njim tudi novi predmeti. Prvi dan še ni bilo resnega pouka, temveč nam je tovarišica razredničarka na tablo napisala urnik in kateri novi predmet bomo imeli to šolsko leto. To je bila tehnika.
Prišel sem v šolo, prvi dve uri smo imeli tehniko. Tovariš nam je povedal, kako se izdelujejo načrti. Ko sem prišel domov, sem takoj začel delati načrt za ladjo, To je bil sedaj moj konjiček. Začel sem delati čedalje več novih stvari. Ko sem načrt za ladjo preučil popolnoma, sem se lotil izdelave. Najprej sem moral dobiti material. Šel sem v ZLIT in prosil vratarja,če mi lahko da kakšno vezano ploščo in nekaj furnirja. Slučajno ga je nekaj imel pri sebi in mi ga dal. Takoj, ko sem prišel domov, sem vzel kopirni papir in nanj začel črtati razne dele. Ko je bilo to gotovo, sem moral vse te dele izžagati. Iz kota sem potegnil žago, ki je nekaj let samevala v kotu. Dobil sem jo za rojstni dan. Lotil sem se dele. Hoka me je zelo bolela. Potem sem opravil še drugajmanj važna dela. Ladja ji? bila končana.
Se veliko časa se bom ukvarjal z mojim konjičkom. Pred kakim tednom sem začel izdelovati nov dirkalni čoln, ki ga bo poganjal pravi elektromotor.
Andrej Grm, 6.raz.
95

mA/
inowj
JdSbu cl|vk11/J^ lWn. *5^/<r žilaAtoL
ixucLu ^oüxj. c/lou	xrmiSlsx) tnemur,
hnww aSmA/ar CJuaÄ/amW/, nnnjd^
Aftßjau tnemur, mw cwj)^ojMjt(v -^uEa/ cL^jujoJ-^^to^o/ mjJ^Sla) jjalLrcLJ^, rmiLaua/^()00rrnj. yui/H^mjCu,
'Pwixi ^ rxJ^» >pjoclj^jd^ di^ucmu.
Äu j?x^ rWfcu. oi(^^recL(fc/^lji!yi/
o(^J^ clxwijov. (Mojfü dUxirfu /h^Mwr^ioj ^asrv JW7e/aK)^/.
ŽdIatuu ^omUk/ihc/ ( ?). rran^oL
Sem članica Maldinskega gledaliäöa Tržič (MGT) .Za balet me je navdušila sestra Jolanda, ki je že pet let članica Mladinskega gledališča Tržič.,
Skupino vodi naša nekdanja učenka Bojana Kališnik. Začetek je še bolj te-
g/||*
žak; vem, smo v skupini same začetnice. Če bom pridno hodila na vaje, bom že kmalu nastopala pred publiko. To bo zame velik uspeh.
Za balet sem zelo navdušena, zato bom vaje pridno obiskovala.
Ker nekega dne nisem hotel poslušati matere, se mi je zgodilo tole:"Ko sem se sončil na soncu, je v daljavi odjeknil strel. Skočil som na noge in prisluhnil. Nekaj je šelestelo in pokalo. Tedaj sem zagledal črno pasjo glavo. Spustil sem se v dir, pe8 pa za mano. Dolgo mi je sledil.Kmalu bi me pes že zgrabil, ker sem bil pri zadnjih močeh. V daljavi sem zagledal mojo sestro, pomežiknil sem ji, da naj sovražniku prekriža sled.. Res je takoj stekla za mano. Tako sem se rešil tečnega psa. Toda stvar ni bila še govotva. Za mano je nekdo stopal z močnimi koraki. Bil je lovec, ki je prav gotovo iskal mene. To sem uganil, ko je mimo mene nekaj priteklo. Veste, kaj je bilo to? Če bi me zadelo,bi padel kot kup slame. Pravočasno sem se še umaknil. Končno pa zagledam rešilno grmovje. Ves sem trepetal, ko so mimo mene odjeknili težki koraki. Sedaj sem bil na varnem. Skrbelo me je za sestro. Zato sem se previdno vrnil domov. Pred pragom pa sta me že čakali sestra in mati. Mati me je uštela in rekla:"Kdor ne uboga, ga tepe nadloga!"
Nikoli več nisem ušel materi.
Dvakrat tedensko imamo vaje, ki se jih vsakič zelo razveselim.
Melita Lauseger, 5.raz.
c/rtf£u ooJTriO'hU /^^ti0^otki/)^u<X/ x/wxmüniOJ.^PKyrn^^ }& rfWMnv
). m/y ^ (v wyuim^xmjj Jxte, ßjQ^cy m^hco'.
um luvmrmjriwriu jfwOjiM^ jjucu^^ mm NKU) Wcun;; rmV rmj awiA ino/ ctm $vk>vu/. u^tkmw Imw/rv raou wm ^ cwhA&mj jutumjmj nwhn& w!hj.
rli|iQ/Yru1 da; l^vcu tidu cUu^y Mty s*yAu*j Jm |vnj(JÜ^bj
^IpfloiruL 2x?i^am;f ?).(waKcL
Vsako leto znova oživijo nekdanje kurirčkove poti. Tako smo tudi v petek,
2.	aprila, pp tretji učni uri v §oli heroja Bračiča sprejeli kurirčkovo torbico.
Učenka rtam je pokazala stvari, ki so bile v torbici. V njej je bil zemljevid, dnevnik, v katerega pišejo pionirji datum prihoda in odhoda kurirčkove torbice. V torbici so še različna pisma in pisala. Našo prireditev v šoli sta obiskala borca, tovariš Urbanc in tovariš Raztresen,
U
govorila sta nam o doživljajih med vojno. Na sporedu je tudi kratek kulv turni program, v katerem je pel pevski zbor, nastopalo je tudi nekaj uččncev iz nižjih razredov s svojimi recitacijami, na koncu pa smo vsi veselo zapeli.
Ju>j joxsn. AyCfct/i/rju.
39
Urška Pesjak iz 5.b razreda obiskuje osnovno šolo heroja Bračiča. Poleg šolskega dela se ukvarja tudi z glasbo, folkloro in novinarstvom. Prejšnji petek popoldan sem se pogovarjala z njo.
1. Urška, vem, da igraš klavir. Koliko časa že obiskuješ glasbeno šolo? Glasbeno šolo obiskujem že tretje leto.
2. Ali je potrebno veliko vaje za lepo igranje?
Če hočeš, da bi igral zares lepo, moraš igrati vsak dan najmanj eno uro.
3.	Kakšen uspeh imaš?
Vseskozi odličen,saj se pri igranju in tudi pri teoj-iji zelo potrudim.
4.	Kdo te vzpodbuja pri igranju?
Pri igranju me vzpodbujajo starši in delno tudi tovariš v glasbeni šoli.
5.	Po legi. glasbene šole obiskuješ tudi vaje folklorne skupine. Koliko časa že ?
Sedaj že drugo leto.
6.	Kdo te je vzpodbudil, da si začela hoditi k folklori?
Moj bratranec Branko.
•I
7.	Kj^-trte že vse nastopali?
V Mojstrani, Mokronogu, na naši šoli, na osnovni šoli Kokrškega odreda
i
v Križah.
8.	Zakaj si začela hoditi k folklori?
Predvsem zato, ker rada plešem in zato, ker rada nastopam.
9.	Ukvarjaš pa se tudi z novinarstvom. Kaj delate pri novinarskem krožku? Pri novinarskem krožku se pogovarjamo o raznih delih, pišemo spise,
'foc
obnove, intervjuje pa tudi kakšne pesmice se včasih lotimo.
10.	Ali je bilo že kakšno od tvojih del objavljeno v časopisu?
V časopisu sta bila objavljena dva moja prispevka, in sicer eden v Nedeljskem dnevniku, drugi pa v Dnevniku; tega sem bila zelo vesela. Vesela pa sem bila zato, ker moje delo ni bilo všeč samo tovarišici, mojim sošolkam in sošolcem, ampak tudi drugim.
Zahvaljujem se ti za odgovore in ti še vnaprej želim veliko uspejja.
Maja Tavželj, 5.rar.
RAlVESailD HE I
orr>A>	nn>nr^	^r^yue^
raAwu	rxolo'^ J»»»' ruum/ dtyrmsJ
. C\yriĻrru r- rw-.^	I (urlmJb* OJTUlJ
Ad	rHJLrrr^ar^*
C«Xd^. iLi ^ CUL c^rru. 1Ü—
^	-^O. ^ -V iLA»
ouE^kX ^ut>-ul>*^	'ruX*)	^ ^ormj rü
<3Dk»ojai LoflJ nUW	^>*
pj^L. nj orv^m. oruau n^u>«kcxti, S\d> riAM OW>nc
caX^;	^ ^	^
vxJLL ro^, üo,	°rtt^ln‘;1
CyrMulnxJjlOJ» ftAJvro Oj»J r^cAljj	t.	.
ött,, 'cmU--	^ axjrfuvru««)-	r^rnj fJi^L Ary*^
Akj «apj fXDLCtloj -hdbrrf* ojLfnruwSw •	fuumj JJcnoL
cio- ruLrraJ Dfv '^pj>OJiy>coJwoo» oj-^rvxitiÄj j Jru»* ranirru acu. ^ D^rnJ ^l^UcJoj	■■awvj Vxy rKLi	v|^yixx)iX
oyjJjpjj tvoJiniüjuA-J .
^Li^.E.E.W	(Elm»^cöi,
Aülktü
RÄMStlilO Mt 1

Mojega otroštva se zelo rada spominjam. Ker sta oči in mami hodila v službo, me je v začteku varovala mama. Pri njej sem bila sprva zelo pridna, ker pa sem iz dneva v dan bolj odraščala, sem bila tudi bolj navihana.
Spominjam se dogodka, ko je mama šivala nogavice. Prav potiho sem zlezla pod mizo in jo začela ščipati v nogo. Mama je nekaj časa to prenašala, potem pa me je zagrabila za roko, odvlekla izpod mize in mi jih dala po zadnji plati. Zelo užaljena sem odšla od nje in se skrila v kot, da me ne bi videla. Kljub temu pa sem jo imela še vedno rada.
Pozneje me je mami vpisala v vrtec. Ker smo stanovali še v Tržiču, sem hodila na grad v vrtec. V tem vrtcu je bilo prijetno, čeprav sama nisem marala hoditi vanj. Zjutraj, ko me je mami budila, sem se nalašč potuhnila, kot da spim. Ker pa se ji je včasih mudilo v službo, me je kar v spanju oblekla. Skoraj teči sva morali. V vrtcu me je sprejela tovarišica, ki je bila zelo prijazna do vseh otrok.
Moje otroštvo je bilo veselo, saj nisem imela še nobenih skrbi, zdaj pa je treba skrbeti za to in ono.
Moja enajsta šola se začne ob treh popoldne. S prijatelji se zberemo na igrišču, nekdo od nas prinese žogo, nato volimo in začnemo igrati nogomet ali pa košarko. Včasih igramo za sladkarije ali pa za brezalkoholne pijače, takoj se tudi dogovorimo,kdo komu plača. Če so igrišča
Katja Hadaš, 6.raz.
zasedena^sedemo na travo in malo poklepetamo. Včasih se pri igri tudi
skregamo, če kdo goljufa. Večkrat pridejo starejši in nas spodijo z igrišča, takrat smo mi mlajši zelo jezni.
Kmalu se zmrači in4utrujeni od igre, se vrnemo domov. Kdaj pa kdaj se med potjo domov ustavimo v slaščičarni in kaj sladkega pojemo.
Ime mi je Bojana. Stara sem enajst let. Hodim v osnovno šolo heroja Bračiča, v 5. razred. V šoli mi najbolj ugaja matematika, ker rada računam in rešujem tekstne naloge. Rada imam tudi angleščino. Rida preberem kakšno dobro in zanimivo knjigo. Naravo in živali pa imam še posebno rada. Poleti grem z mamico ali s planinskim društvom večkrat v gore. Doma imam papagaja Jaka, ki sem ga dobila od mamice za odličen uspeh v šoli pred dvema letoma. Rada prebiram šolska glasila in časopise, kot so: Stezice, Pionirski list, Stop, Jana in druge. Vsak teden pa kupim časopis KIH. V njem je veliko križank,ugank, ki jih rada rešujem. Doma pospravim stanovanje ali pa opravim kakšno drugo delo v kuhinji in s tem pomagam staršem pri delu. Kosila pa mi zaenkrat ni treba kuhati, ker ga skuha babica.

Robi Levstik, 7.raz.
Bojana Ribi£, 5.raz.
y[o5
•V grmu mi prepeva kos, nisem bos.
Na nogah'mam šolnčke, v rokah pa svetle rinčice.
V	drugem grmu sraka kraka, jaz dobila sem nečaka.
V	grmu mi lepo prepeva, sraka kraka, kraka sraka.
Ko pa slavček se oglasi, kričanje se umiri.
On lepo prepeva mi,
TRILILI, TRILILI.
Darja Studen, 7.raz.
rrrvejiow/
mvoouocxy
cx>cr>wuo rvvoLouoj rrr^OucA^ou >|/v\mx. (V< öofi^1 •Jf- o^LaS-aj .
ryn^-> r\Ay^ (	t
*r»v 'V' jULoVaj Xn*xf*s
IL~.
c3^VjkL
toJLiv,
i^jasnyx* */r\Sv*» a^vv^u .
c$-<V	MA>-O^A*<.
AM- ajO^JL
Lt-.
Xi^leJUJL,
5. rvxM^e^L
'io/
Vsak izmed nas je poln upov in načrtov. Postati, kar sl sam najbolj želiš. Doživeti nekaj, v kar vlagaš vse svoje delo, znanje in trud.
Zdaj, ko sem v osmem razredu in se bo treba odločiti, kam po osnovni šoli, že imam načrt, ki pa še ni uresničen. Spet bodo na vrsti nove skrbi in potrebna bo volja*, samo tista volja, ki te pripelje do resničnega uspeha. Vendar pa^ljudje smo Ijudje^in zdaj eden razočara drugega, zdaj drugi
Učenci osmih razredov smo postavljeni pred težko odločitev, odločitev o izbiri poklica. Vsak od nas bi rad dosegel to, kar si želi. Dekleta se odločamo za poklic frizerke, šivilje^prodajalke, fantje imajo raje poklice, kot so strojni tehnik, lesni tehnik, zdravnik in še mnoge druge.
Tudi samaveliko razmišljam o svojem poklicu. Doma mi pri tem večkrat pomagajo starši, v šoli pa učitelji. Odločila sem bom za poklic ekonomskega tehnika. To pa zato, ker me veseli matematika in posebno rada vidim, če mamica iz tovarne prinese delo in ji lahko kaj pomagam. Mogoče pri tem poklicu vidim le dobre «stvari ^ slabih pa ne. Slabe so na primer, da je treba osem ur presedeti, da je delo ponavadi enolično. Toda trdno sem se odločila, da bom opravljala prav ta poklic. Doma se pogovarjam s starši. Pogovarjamo se tudi o drugih poklicih, o štipendiji in o vsem^kar me s
prvega.
Romana Šparovec, 8.raz.
tem v zvezi zanima. Mogoče res^kot pravi naslov, preveč zidam v oblake in kruta resnica me bo nekoč postavila na trdna tla. Jaz pa vendar upam, da bo moja bodočnost lepa. Meseca marca bo prišel čas za dokončno odločitev. Do takrat pa bom premišljevala o poklicih in o tem, za katerega se bom dokončno odločila.
Ob koncu šolskega leta pa se bomo sošolci in sošolke razšli, vsak bo krenil na neko določeno pot, pot do svojega cilja, svojega poklica. Z nami pa bo odšel spomin na dni osnovne šole, lepe in težke. Ostale pa bodo prazne klopi, a jih bodo zapolnili učenci današnjega sedmega razreda. Saj življenje vse uredi po svoje. Nastalo praznino takoj zapolni drugo živo-bitje.
Nataša Kern, 8.raz.

^jicucLcaa cvx>«icJ^L rucLomvj
m cvj
e^AaJksi.
Zvečer, ko ležim v postelji in čakam spanec, večkrat premišljujem o življenju, o tem, ki sem ga preživela, in o onem, ki me še čaka. Svojih najbolj rosnih let se ne spomnijam najbolje, ker so pač daleč. Spoznavam jih iz pripovedi staršev, iz fotografij. Včasih grem na podstrešje k svojim igračam in vsaka od njih mi pove svojo zgodbo.
Bolj kot o svojem otroštvu, ki se počasi, a vztrajno poslavlja od mene, pa razmišljam o svoji bodočnosti. Pravijo, da smo sedaj v najtežjih, a tudi v najlepših letih, v tistih letih prve ljubezni, ki jo spremljajo tisti znaki; oh, le kdo ne pozna trenutkov, ko ne veš, kam bi z rokami, ki se ti potijo in tresejo, in z opletajočimi nogami, ko zardevaš in jecljaš, pa ne veš zakaj^v resnici pa si tako srečen. Počutiš se, kot da boš zdaj zdaj poletel. In ko bodo ta leta mimo, ko ne bom več učenka, ampak le ena izmed tisočih, ki se borijo za vsakdanji kruh, kaj bo z mano? In ko si bom ustvarila dom, družino... Vsaka taka stvar bo pomenila opeko več v zidu mojega življenja. Sedaj si predstavljam, kakšen bo moj mož, moja edina želja je sreča v življenju.
Smo tudi v letu, ki je odločilno za našo bodočnost, kajti pred nami je izbira poklica. In spet je tu vprašanje: bom uspela, si bom izbrala poklic, ki me veseli? Zavedam se, da je moja bodočnost odvisna od mene same, kajti kdo se bo trudil za moje boljše življenje, če ne jaz sama? Vem tudi, da ne bom mogl^ vseh odločitev prepustiti času, naj opravi svoje.
S takimi in podobnimi mislimi se konča prenekateri moj dan, dan, ki je še brezskrben, poln pričakovanj in že^ja, ki se mogoče ne bodo nikoli uresni-čile.
Alenka Dolžan, 8.raz.

Mi mladi, kakor pravijo starejši, si zidamo svetle gradove, saj smo v dobi odraščanja in različnejših spoznanj. Vendar naša spoznanja še ne sežejo daleč, tako da imamo še vedno svetle upe in si pravimo:"Saj bo še vse bolje." To si mislim tudi jaz.
Včasih, ko sem prost in nimam dela, se ozrem v bodočnost kakih deset let naprej - in se vidim v čisto drugačni luči. Ravno sem končal šolo in se lahko zaposlim. Pridem domov in vidim ženo, kako mi plete pulover za zimo, saj bo zima gotovo hladna. Lepo jo pozdravim, nato pa sedem v udobem naslanjač, kjer se lahko odpočijem od napornega dela. Ko si malce oddahnem, si zaželim sprehoda v gozd. Povabim ženo, ki pa seveda mojo ponudbo odkloni in moram sedaj oditi sam. Tudi prav!
Ko pridem na rob gozda, se vidi v svetlem soncu lepa mavrica. Nato se v drevesnih krošnjah oglasijo ptički, ob smrekah se s srebnim sijajem svetlikajo biseri rose,	ki	se je v senci ohranila	še od jr r-\	n visoke
krošnje dreves se rahlo	zibljejo v vetru. Zdaj pa	grem globlje	v	'-ozd. Tu
mi izpred nog skoči zajček, ki je le za las ušel mojim stopinjam, oo' pa mi prekriža srna, ki se je zaradi neznanega razloga preplašila in sedaj beži, da si reši glavo. Jaz pa se samo smejem, saj jo je gotovo prestrašila kakšna majhna zve£r.	In	res! Bila je veverica.	Ravno zdaj mi	je vrgla
smrekov storž pred noge	in	gotovo je ravno tako naredila tudi	s	srnico.
Sedaj pa opažam, da postaja zelo temno in da se bom moral vrniti domov.
Ko stopim v sobo, me žena okara, kje sem tako dolgo hodil in kaj, za vraga, sem počel. Potem mi še reče:"Sezuj si vendar čevlje, da ne umažeš nove preproge!" Ubogam jo in res vse storim po njenih željah. Ko ji hočem povedati, kaKšne lepote sem videl v gozdu, se mi smeje, češ da sem otročji in da se grem otroške igre. Pa nič zato, meni je bil sprehod všeč in to ženo nič ne briga. Zadovoljen grem nato spat.
Nato se spet povrnem v sedanji čas in živim naprej, kakor bi kdo rekel-po starem.
KOVOR NEKOČ IN DANES
Gradivo za tale spis sva vzeli iz KRAJEVNEGA LEKSIKONA SLOVENIJE (Državna založba Slovenije| Ljubljana 196€), iz zapiskov v časopisu GLAS, ki jih piše Črtomir Zorec in izhajajo pod naslovom POGOVORI 0 TRŽIČU NJEGOVIH KRAJIH IN LJUDEH,in iz kronike župnije Kovor.
Samosvoja, velika vas v bližnji tržiški okolici je Kovor. Po številu prebivalcev je bila pred 100 leti največja, danes pa sta jo že prehiteli Bistrica in Križe. Vendar pa je s prek 500 domačini vas še vedno kaj pomem-no naselje. Posebno, če jo stare listine omenjajo že v enajstem stoletju. Odkrito rimsko zidovje pa izpričuje, da je tod mimo vodila stara ljubeljska cesta na Koroško.
Izvor krajevnega imena je zavit v temo ugibanj. Tisto, da so se stari Kovorjani radi pretepali s koli "kou", je le ena razlaga. Druga razlaga je, da bi se ime kraja utegnilo naslanjati na kovanje. Obstaja pa še tretja razlaga, da je morebitni izvor imena v številnih kalih, ki jih na kovorskem zemljišču ne manjka. (Kal je navadno plitvejša kotanja s stoječo vodo, lahko pa je tudi ime za razmočen, močviren kraj, največkrat pod kakim pobočjem).
Na vidni vzpetini nad vasjo stoji cerkev. Današnja cerkev je bila sezidana leta 1740. Hrani tudi več slik kranjskega slikarja Leopolda Layerja. Opremljena je v baročnem stilu.	j.
Med vojno je bila v župnišču belogardiščjrna postojanka. Belogardisti so odšli Sele po požigu župnišša(9. maja 1£M5.
Vas Kovor je med NOR dala mnogo življenj za svobodo. 15.julija 1942 so Nemci kot povračilo za ustrelitev župana sredi vasi ustrelili lo talcev-domačinov. Talce so pokopali v skupni grob. Spomenik tem 10 talcem je postavljen na novem delu vaškega pokopališča. Napis pove:
"POSTOJ TOVARIŠ,SPOMNI SE MRTVIH,KI TU POČIVAJO.
NJHOVA SMRT JE RODILA NOVO ŽIVLJENJE."
Zaradi nemškega oficirja, ki so ga ustrelili partizani, so Nemci ustrelili 19. januarja 1944 na Meršolovi njivi 31 talcev. Spomenik talcem je izjemno lepo in z okusom oblikovan. Vrh kamnitega kvadra stoji bronasta'figura padajočega talca. Napis pove, da so spomenik talcem postavili svojci.
Sredi vasi stoji skupni vaški spomenik N0B;posvečen 32 padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja j.z Kovorja. Vaščani so junakom v spomin postavili veliko marmornato skalo. Napis na njej pove:
"BREZ MRTVIH GRL ŠIBAK JE ŽIVIH GLAS,
KER NI VAS VEČ(ZATO STE VSEP0VS0D(
SAJ SMRT JE ŽIVLJENJU DAROVALA,"
Danes je Kovor vse manj kmečki, saj velja že za izrazito delavsko vas. Večina stalno naseljenega prebivalstva služi kruh v tržiški industriji.
V vasi je nekaj kmetov, skoraj vsaka hiša pa se ukvarja z vrtičkarstvom.
m
Skozi vas teče potok Cikavec, ki poleti usahne. Kovorjani pa se hvalijo tudi s sadovnjaki, kjer zore znane kovorjanske češnje. Vas na zahodni strani obdaja gozd, proti Brdu pa planinske senožeti. V bližini Kovorja je veliko prijetnih izletniških točk: Dobrča, Kriška gora, sveti Jurij, Storžič in še drugi hribi. Na visokih obronkih gora so planine, kamor kmetje poleti vodijo živino. Vas slovi po izjemno dobri pitni vodi, ki izvira v Žegnanem studencu.
Nataša Kern in Simona Zelič, 8.raz.
- .v.,-..s	■ >..• v..
.:V;\' v C*.i;•'-A’i'-.l-Z'h
~	« T'-V-
tekala
tovarna obutve
VIKO Tržič
Čevljarček je simbol obutvene tovarne Peko. Izdelan je iz lesa. Glavo ima v primerjavi s telesom mnogo preveliko. Na nosu mu tičijo očala, ilo, kaj pa mu bodo očala, ko pa so mu pozabili narediti oči. Tudi ust nima. Namesto las pa ima na glavi vato. Čeprav jih nima mnogo, so pa prav gotovo vsakemu všeč, ker se mu lepo podajo k njegovi obliki telesa. Na telesu ima značilen usnjen predpasnik, na katerem je izrezano ime Peko. Predpasnik ga varuje pri delu. V desni roki drži značilno staro čevljarsko kla-di-vo-f s katerim si pomaga pri svojem opravilu. V levi roki pa drži "Čevljarček" dve kopiti. S kopitoma si namreč pri delu določi dolžino, višino in obliko čevlja. Noge so mu, kot kaže, pozabili narediti. Zato so mu spodnji del telesa naredili tako, kakor da bi sedel. Če so že vsi stari čevljarji sedeli pri delu, zakaj naj bi potem on stal.
Gordan Boldin, 7.raz.
Kopit "pOntorHX
'\^mJ %3nsmx,
^BnKicio*-
a]Ws/r 'pkou
SžfcosTCs CXzdscL/*-cu’
■Sicrrvonaoo (Rcrniamco
1(ovAJKouia
Itlwi^lDohQ^
[jibuonjefö	qju*-c-~
fllitakč /

c>Ca3(.cxiio- '-JiJLrxw^
\ orv^OVtCL
J^WV\lui ^rro^TTO^'t-
[Hoy^ 7)«^'ak cXojCa '^Cyj'T^t vkojcü OkUmjo-^K-'^^lVor-t<H6xqcx40_ (jd^ <l^vt5 $X!^ hjcrvS»
lijuja ^qxöIxxa.
CÄui, 'bc^wG 'JCIŽo-cUulSv, 1J£oIy»'
'-^^>0 ^bcv+^rftjCX» "W/Vsfexx) Citn>^S^j crHajp. l3aA)':>J1^
cKLjua.
!%xAiyT- 5c^wlcwL, ^ifklxk ^Iaoo
*2)o^LLrrvC ^i^tnfX 'iKÜXC c)kÄ«JX.
'Sjarrr^>\Ö ^eX^CV
^ožv-o-ciR. ^Lcr^ö
Jkgco- JljUovfr.
-HsjC^bi ^Xm\XXi
^c- -^tua
^O^aO'YV?'! ^t^AxjCk
?o^-
/!koou- SeÄt-“XoVi^vow cAiarty.^-
l2'ocy>^-'^-cy
Cfbi/dsm Obfr
3iWAA<W'
^0-C^cJ~>
Tw>UV> ^^tvvtö
^>£<yKCL ÄiOi/ C<xV
‘'l'icwho 'Za^bnnĆ
y/x
IÖbkjucö	/juammr ovAX/imu JtJhu
iWKgwf5>iamou Ar?)<Atnxx; ^uHySaixuj
11/>«x3Uü}JLu /flcliW: cßo/Yu; [Y^wnjcxr^xix^u Ihrixrdboj
^ fMbpiinJku	ocilpLcr^ncvx^U;
whmnixy Mfuwmjy jfu jfirrvpjK^^	"Xcurmficr
1b«0*/
c/M/nXcrHü : Jcnoxx^	aKcü<lxi'%>xonfvam;
%Wuyru> ßUÜjcr ^ ic^vraaKßjij: dCiMa/	r c/KocjOO !ftum^ßJ2/
a/tu ^yrtcimjwkjL' /ocU^or
^iÄxyimsj jjxrrtÄj^;
c/lßi'&nrno'IStocUjuČ/
^cwlm^y/jt/KUvvj '. c/iLol^i/x/ c/I^ö^jlo
c(PfxiJ/jb Mxnmsj	cwrijoUm} ,laAiKmul^|/5x?ja/»^
%JŽHx/i(lou^r (iPuo|jLD| (yWjt^^^Winrbc/ c/ilo^juPuii !fcomiRo cMmMaoj %jjtfYixirri c/t^nli^'actW (^jqWü
,5xvu€^( t/ty/rtoou c/i(nion/>fu, ILrvLau
f^mcu Xaijw
jWa/rui^ cmrrmou c/Rjum^/ ylnvu
^otcKm^uiy; lftame/rWuy
TO/^owvru/ Aju>fto[/ru^:


JSIKlISlIgjp
''«SKS?8St,&	J,'. '•
....
■ <kv\\. .■ \VW'
-«»",'»•»»'••»>••• « ...... ■ •-!;.•.••-« M ......... :*-\™,:.„;.:;.^.V ,>*. X