Novo mesto, 24. septembra 1954 tat* ti m Stev.38 Leto V. Lastniki in izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje in Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Urejuje uredniški odbor. — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 33. •— Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu 616-H-T-24. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din. — Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. *0 Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje .n Novo mesto Govor maršala Tita Tovarili In tovarišice! Dovolite mi, da vas predvsem naj-topleje in od vsega srca pozdravim in da vam čestitam k temu velikemu dnevu, ki ga praznujete kot spomin na tiste slavne dni, ko Je ljudstvo Štajerske in teb krajev vzelo orožje v roke, da brani svoj dom, svoj obstanek in svojo neodvisnost. Lahko se postavi vprašanj«, ali je umestno, da se da"es po tolikih letih ljudje tako izrazito spominjajo in tako izrazito proslavljajo tiste težke dni. Menim, da je tudi danes — ko odvračamo tiste zle spomine in ko nudimo roko vsem, ki so nam povzročali zlo, z željo, da v bodoče takega zla več ne bo, z željo, da živimo v miru in sodelujemo med seboj — menim, da je še kako umestno, da ne pozabimo tistih težkih in velikih dni. V tistem času je bil mrak v vsej Evropi, težka mora je pritisnila vse narode, ki so občutili faSistični čevelj krvološtva in fizično uničenje. V tistem času smo bili edini v Evropi, ki smo imeli pogum, od prvih dni za-sužnjevanja naše domovine povedati zasužnjevalcu: »Ne! Nočemo tako! Ali mi ali ti«. Vzeli smo orožje v roke in šli v to borbo. (Odobravanje in aplavz). Razumljivo, da moremo prav zaradi tega biti ponosni na tisto, kar smo tedaj storili, ker je bil to primer za mnoge druge, ki niso videli nikakršnega izhoda iz položaja, n\:e ljudstvo ne sme nikdar pozabiti onih velikih dni, ko je tako slavno pokazalo svoj pravi lik, ko je tako vztrajno branilo pravico obstanka na tej zemlji in ko je, čeprav tako malo, dalo tako velik delež k splošnemu človečanskemu naporu, da se odvrne največje zlo na svetu — fašistično zasužnjeva-nje. Radujem se, da je danes tukaj, na tleh Štajerske, zbrano ljudstvo iz vse naše Slovenije, vsi ljudje, ki so lahko prišli, da se ponovno spomnijo vseh onih težkih dni, in da se vesele velikih uspehov, ki smo jih dosegli ne samo v vojni, temveč tudi po njej. Resnično smo lahko ponosni na uspehe, ki smo jih dosegli Tovariši ln tovarišice! Ce mi danes pogledamo rezultate, ki jih je dala naša velika osvobodilna borba, če pogledamo na to, da smo poleg zmage nad okupatorjem in ohranitve svojega obstoja ostvarili tudi druge velike rezultate, smo zares lahko ponosni, če danes pogledamo, kakšno je lice naše države, naše nove Jugoslavije, če pogledamo, po čem je ona vse nova, socialistična Jugoslavija, bomo videli, da so se ti rezultati izrazito pokazali tudi v nekdaj najbolj zaostalih krajih, v katerih prej ni bilo niti cest in kam šele podjetij in tovarn in v katerih imamo dar.es nova naselja, nove tovarne, nove ljudi. Mladinci in mladinke, ki so prej pasli koze in ovce in ki niso vedeli, kaj je Železnica in tovarna, delajo danes v naših tovarnah pri najbolj zapletenih strojih in ustvarjajo razne dobrine za srečo našega ljudstva, za dvig ravni življenja naših delovnih ljudi. (Odobravanje in aplavz). Ce gre človek po naši domovini, vidi, da danes ni niti enega kraja, kjer ne bi bili vidni v tej ali oni obliki rezultati naše velike osvobodilne borbe, revolucionarne borbe naših narodov, ki je izmenjala socialni lik naše družbe, borbe, ki Je ustvarila perspektivo za nadaljnji razvoj naše države, perspektivo, ki je danes jasna vsakemu našemu človeku. Točno je, da imamo še težave. Toda mi smo začeli iz nič, začeli smo po vojni golih rok, kakor smo začeli tudi v vojni z golimi rokami. Mi sina imeli tudi v času te velike delovne borbe za izgradnjo nove družbe, za izgradnjo nove Jugoslavije, zelo velike težave. Ali moremo biti mi neponosni na tako velike zmage, ki smo jih dosegli tako na delovnem področju, kakor tudi na polju odbijanja vseh laži in neresnic o naši zemlji? To so ogromne zmage, na katere smo res lahko ponosni — (odobravanje). Nova Jugoslavija in njeni narodi so s takim svojim značajem, duhom, dostojanstvom in doslednostjo pridobili v celem svetu velik ugled, takšen ugled, kakršnega si naši ljudje prej niso mogli niti zamisliti. Danes gleda cel svet v novi Jugoslaviji, ne kot nekateri pripovedujejo, državo, v kateri se izvajajo nekakšni eksperimenti, marveč deželo, ki je pomemben činitelj v skupnosti narodov, ki se danes borijo, da bi ohranili mir in ustvarili možnost sodelovanja med raznimi narodi sveta brez ozira na razlike v sistemu. Naši narodi so razumeli nujnost razvijanja zaostalejših republik Razume se, da so to rezultati tistega stoičnega boja od 1941 pa vse do 1854. leta, boja tako proti okupatorju, kot za ustvaritev boljšega in srečnejšega življenja. Jaz sem govoril o tem, da nam ni lahko, večkrat sem dejal, da nam ni lahko — in res nam nI lahko, ker imamo vse mogoče težave, tudi še danes. Toda, če pogledamo, če izhajamo iz tega, kaj smo že dosegli in v čem nimamo več težav, bomo videli, da smo že res zelo mnogo lahko ponosni na vele usoehe, 350 TISOČ LJUDI NA OSTROZNEM JE IZPRIČALO POLITIČNO ZAVEST IN ENOTNOST NAŠEGA LJUDSTVA - VELIČASTNE MANIFESTACIJE STA SE UDELEŽILA TUDI MARŠAL TITO IN PODPREDSEDNIK ZVEZNE VLADE EDVARD KARDELJ - TITO JE IZROČIL ODLIKOVANJA 5 ŠTAJERSKIM PARTIZANSKIM BRIGADAM - V VIHARJU NAVDUŠENJ IN POZDRAVOV JE MNOŽICI SPREGOVORIL MARŠAL TITO storili. Vzemimo eno najvažnejših vprašanj, vprašanje naših notranjih nacionalnih nasprotij, ki so obstojala v stari Jugoslaviji. Mi smo šli v borbo z geslom bratstvo in enotnost To geslo je lebdelo vedno pred očmi naših ljudi, tako za časa borbe« kot tudi po vojni in je danes že ustvarjeno, postalo je živa stvarnost, ker naši ljudje danes ne vedo več za nasprotja med našimi narodnostmi, naš družbeni sistem pa je tak, da ne more biti govora o tem, da bi lahko prišlo do kakršnihkoli nacional' nih nasprotij. (Tako je! Tako je! — odobravanje.) Mi dokazujemo v svoji državi v miniaturi možnost sodelovanja raznih narodnosti. Sicer je res, da so naše narodnosti tu sorodne, toda če dokončno rešeno. Bosna je v tem pogledu že dosegla druge, napredne republike. Gre samo še za Makedonijo in Crno goro, toda tudi to bomo čez leto, dve lahko rešili. Tako se danes v Jugoslaviji njeni narodi brez ozira na narodnost in drugo počutijo popolnoma enakopravne, ne pa zapuščene in zapostavljene. Oni vidijo v taki skupnosti svoje koristi in možnosti svojega razvoja, v taki skupnosti, kakor je ustvarjena, za kakršno se je trudila naša komunistična partija pred vojno, za kakršno se zavzema naša Zveza komunistov tudi po vojni in kakršno si tudi zamišljamo kot edino možno, da bi dosegli lepše in srečnejše življenje. (Dolgotrajen in močan aplavz). 0 našem družbenem razvoju, uspehih ter negativnih pojavih 1§S * '^•:..»-S,...., Maršal Tito pregleduje štajerske partizanske enote gremo zgodovinsko nazaj in pogledamo, pod kakimi pogoji so se razvijali posamezni naši narodi, tako Hrvati kot Srbi ali Slovenci in Makedonci in drugi, vidimo, da ni bila majhna razlika, ki je obstojala med njimi nc samo po združitvi (ko je bila še bolj podkrepljena), marveč tudi po koncu vojne. Mi smo uspeli odpraviti to zlo, ki je prei slabilo, tiščalo in razdruževalo naše narode — in to je ena največjih naših pridobitev. Danes je Jugoslavija monolitna država, monolitna duhovno, njeno ljudstvo je enotno, njeni ljudje pa — Srbi, Hrvati, Slovenci Makedonci in Črnogorci — ljubijo to skupnost, socialistično skupnost in vsakdo ima na svo jem terenu, v svoji republiki vse možnosti za kulturni, gospodarski in vsak drug razvoj. Pa ne samo to, marveč celo več. Mi smo ustvarili tako skupnost, v kateri je ljudska oblast uspela, da se ljudje zainteresirajo in da razumejo potrebo, da se v sklopu take skupnosti tisti kraji in tiste republike, ki so iz kakršnih koli razlogov zaostali v preteklosti, dvignejo na stopnjo, na kateri so tudi druge republike. Tudi na tem primeru se kaže, kako blagodejna je taka ideja, kako blagodejna je taka politika pomoči zaostailm, da bi se dvignili in da bi vsi skupaj uživali iste pravice, tako ekonomske, kakor druge, In vse možnosti za razvoj. Ml smo v tem dosegli velik uspeh. Skoraj bo prišel čas, ko bo to dviganje zaostalih Vi veste, da prihajajo razni ljudje danes iz tujine v našo državo, veste, da nas obiskujejo ljudje iz celega sveta, ker je postala Jugoslavija, nova Jugoslavija, resnično privlačna točka za najnaprednejše ljudi, celo za tiste, ki niso napredni, tn>da želijo vedeti, kaj se &J| ^aprav dogaja pri nas in k*la' gek&j takega mogoče pod kemunistić-nim režimom. Oni prihajajo v našo državo, da se prepričajo, na čem temelji taka enotnost naSih narodov, taka monolitna sila, taka dostojanstvena ljudska celota, kakršna je tu v Jugoslaviji In oni vidijo, da ja stvar v tem, ker je danes jasno vsakemu človeku v Jugoslaviji, razen kakšnemu sovražniku naše družbene ureditve tla narmli Jusostovije tahko najdefo svojo srečo sa-no v taki skupnosti in v take-n sistemu, kakršen je pri nas dane« (Odobravanje). Razume se, da mi nismo takoj v začetku našli popolnega sistema in da ni bilo takoj vse kot smo želeli, ker je lila naša dežela zaostala in jo je bilo treba najprej industrijsko dvigniti in poleg tega izvršiti luđi razne druge piiprave. Naš sistem se je postopoma vse bolj in bolj t. -jal k stalno popolnejši obliki. Nam tudi danes vsakodnevno življenje kaže. kaj moramo še iznupolniti in mi bomo tudi vnaprej izpopolnjevali svoj sistem. Tudi danes še torej ni vse kot bi moralo biti, toda dejstvo je, da smo prišli zelo daleč. Vzemimo n. pr. našo decentralizacijo. Nekateri ljudje iz tujine skeptično opazujejo upravičenost decentralizacije in pravijo, da bo v državi, ki jemno-gonarodnostna, z decentralizacijo nastal kaos in da država ne bo monolitna. Toda pokazalo se je, da smo mi z decentralizacijo, in to administrativno in gospodarsko, ter s predajo na upravljanje raznih podjetij in tovarn delovnim kolektivom, sprostili do neomejenih možnosti tiste ustvarjalne sile, ki so pri naših . delovnih ljudeh in prihajajo vsak dan vse bolj in bolj do izraza. Pokazalo se je tudi, da smo mi to storili pravočasno. Danes pa se kaže, da je treba nadaljevati po tej poti. Razume se, da moramo istočasno tudi zdraviti in odpravljati različne negativne pojave, ki imajo svoje korenine v naši preteklosti. In v tem je ena naših največjih pridobitev, ki nam jih je dala naša ljudska revolucija. Tovariši in tovarišice, ko govorimo danes o naših težavah, bom omenil tukaj nekater od njih, ker smatram, da je zelo važno, da se o tem govori. Omenil bi samo nekatere slabosti, nekatere pomanjkljivosti in napake, ki jih moramo odpraviti. Te pomanjkljivosti so bile že omenjene, toda one so taka stvar, ki imajo najgloblji koren v naši preteklosti in nam povzročajo v današnjem sistemu mnogo ovir in težav. Dejal sem, da nam je decentralizacija prinesla velike koristi, ker je sprostila ustvarjalne sile in dala polno pobudo. Toda pri tem so prišle do izraza razne tendence lokalizma, za katerega se ne more reči, da je narccaicstno pobarvan. Ta pri n?.s danes nima več narodnostne barve, recimo, da bi se pojavljal kot lokalizem Slovenije, Hrvatske, Srbije itd. To ni slučaj, marveč grt za drobnejsi lokalizem, ki je v tem, da ljudje često gledajo svoje drobne, svoje najožje interese, ne vidijo pa celotne naše skupnosti. V našem sistemu pa mora vsak naš delovni človek, vsak naš državljan imeti vedno pred očmi našo cc'.otno skupnost in temu primerno vskladiti svoje napore in svoje želje, tako da to ne bo škodovalo drugim. V našem gospodarstvu so dalje napake, ki izvirajo še iz nekaterih naših zakonov in uredb, n. pr. pri nepravilni razdelitvi dohodka. Tovarne in podjetja smo izročili našim delovnim kolektivom v upravljanje zato, ker to zahteva novi, socialistični družbeni sistem. To zahteva novi sistem, kajti brez take poti, da delavci sami vodijo podjetja, so lastniki proizvajalnih sredstev in tako sami v najpopolnejši meri lahko razvijejo svojo pobudo in najlaže dvigajo svojo življenjsko raven — mi ne bi mogli napraviti velikega koraka naprej. Toda mi smo izvedli decentralizacijo in dali podjetja v upravljanje delavcem zato, da bi bilo to v korist tudi ostalim članom naše družbene skupnosti, vsej naši družbi, da bi bila to spodbuda za dvig delovne storilnosti samih delavcev v podjetji".;, da bi čimveč ustvarili, da bi imeli čimveč sami in čimveč dali družbeni skupnosti. Nekateri instrumenti v teh naših uredbah in zakonih so postaji danes ovira tem našim stremljenjem. Mnogo so krivi pri tem tudi razni odbori spodaj, ki večkrat preveč globoko zagrabijo dobiček, ki ga ustvarjajo delavci, tako da delavci včasih od tega ne vidijo mnogo koristi, to pa jih ovira, da bi še bolj povečali svoj delovni prispevek in še več napravili. Seveda bomo morali te napake tudi formalno odstraniti, tu pa Se* obračam na tiste, Iti mislijo, da je tovarna molzna krava in da je treba 'z nje sedaj izvleči vse, kar je mrgoce. (Odobravanje) Delovni kolektiv, komuna in skupnost morajo biti ena celota. In ta komuna, v kateri obstoja tovarna, mora prav tako gledati na pravice in dolžnes-i teia delovnega kolektiva, ki vodi podjetje, kot gleda recimo osrednja ali republiška oblast. Le-ta nc more imeti drugačnega stališča v tem in mora poziti, da s svojim ravnanjem ne zmanjša irtterc?a naSib delovnih I*".di, da hi ustvarjal) čimveč in Sitti-boljše kakovosti raznih dobrin za našo družbeno skupnost. Za racioncstoefše trošenje živi! - predvsem žita Tu bi hotel, tovariši in tovarišice, povedati nekaj tudi o naših gospodarskih problemih sploh. Več let, in tudi letos, ko smo mislili, da bomo imeli najboljšo žetev, smo imeli nesrečo, da je bil donos v kmetijstvu nižji kot smo računali. Razumljivo je, da naj to naših ljudi nc skrbi, naj se ne boje, da ne bo kruha zato, ker bomo dobili namesto 2,5 milijona ton pšenice samo 1,600.000 ton. Tudi če pridelek ne bi bil za nad 100 tisoč vagonov manjši kot smo računali, bi bili merali še uvoziti okrog 30.000 do 40.080 vagonov pšenice. Zato naj ljudi nikar ne skrbi, da pri nas ne bo kruha in naj se zaradi tega spet ne prepuste raznim glasovom špekulantov, da ne bo, ne povsod, pač pa ponekod, nastala zmeda. Res je, da moramo uvoziti okrog 130.009 vagonov pšenice, toda mi smo že storili ukrepe v tej smeri in ta pšenica je že na poti. Ne sicer vsa, toda že danes imamo zagotovljenih 40.000 vagonov in poleg teh še toliko, torej skupno 80 tisoč vagonov. Ostalo bomo pozneje nabavili, tako da bo prehrana našega prebivalstva popolnoma zagotovljena. Potreben je bil velikanski -aper, da smo nabavili te količine pšenice, od katerih dobivamo velik del kot pomoč od Amerike. To predstavlja vrednost okrog 100 milijonov, in sicer ne v dinarjih, pač pa v dolarjih, če vzamemo tudi mast in vse drugo To je za našo plačilno bilanco velikanska obremenitev. To otežkoča izpolnjevanje obveznosti, ki jih imamo do tujine. Vse to je zelo težko, toda to moramo storiti, in to bomo storili. Izkoristil bi to priložnost, da povem, tovariši in tovarišice, da je velika in težka stvar graditi socializem ob takem naporu, ko moramo uvažati celo žito. Kajti, če ne bt morali uvažati žita, bi nam bilo mnogo laže. Kotel bi povedati to, da pri nas ni dovolj razumevanja glede tega. Zc večkrat sem povedal, da se pri nas razsipa, večkrat sem dejal, da pri nas ne računamo dovolj s tistim, kar imamo in s čimer bi lahko izhajali. Če vzamemo za primer, kako se pri nas troši kruh oziroma pšenica, in primerjamo z drugimi državami, ki imajo višjo življenjsko raven, bomo videli, da porabljamo v Jugoslaviji na prebivalca 200 kg na leto, v Italiji ki tudi porablja mnogo za kruh in druge pridelke, 154 kg, v Franciji 126 kg na prebivalca, v Nemčiji 124, v Belgiji 109, na Nizozemskem pa samo 99. Mi torej porabljamo dvakrat v«8 kot te države z visokim življenjskim standardom. Zakaj je tako, zakaj je pri nas tolikšni pritisk prav na to najbolj kritično hrano, na pšenico? Mislim, d? je vzrok predvsem to, ker so pri nas tradicije take, ker ljudje nimajo dovolj raznovrstne prehrane, ker jim je glavna hrana kruh in ker ne mislijo na fižol, krompir in drugo, ker jim je postransko vse to, kar je v nekaterih državah glavno. Potem pa tudi to, da razsipamo in trošimo nino?o več kot bi bilo včasih potrebno. Ne bom dejal, da te* velja za vse, vem, da naši delovni ljudje ne morejo trobiti več kot imajo denarja za nakup, pač pa razsipajo In ne trosijo racionalno po va?eh. Ce bi m?.!o spremenili ustroj prebrane, ko bi malo več kombinirali, bi bila mislim tudi hrana boljša in bi tudi lahko laže opravili s temi težavami. Razumljivo je, da bomo storili vse, da bemo v naši driavi pridelali čimveč žita — glede na skromne površine, ki ji!i imamo in tiste, ki jih bomo Iztrgali močvirjem Itd. ter glede na naglo naraščanje našega prebivalstva in naglo spremembo strukture prebivalstva, ki odhaja iz vasi v mesta, pa bomo morali še naprej uvažati žito. (Nadaljevanje na 2. strani) pogled na del udeležencev med govorom predsednik« Tita Btran Ž__ _ »DOLENJSKI LIST* ™^* Stev. SS Podjetja smo dali v upravljanje delavcem zato, da bi to koristilo vsej naši družbi! (Nadaljevanje s 1. strani) Pozneje gn, bomo laže uvažali, kajti cei nekaj let ne bomo Imeli dolgov, ki jih imamo danes, imeli pa bomo več našib strojev in drugih izdelkov za izvoz. Veste, kako smo mi prevzeli obveznosti do inozemstva in s kakšnimi roki. Prevzemali smo jih tedaj, ko so nas pustili na cedilu, ko so z nekaterimi sosedi bili prekinjeni vsi naši tako ekonomski, kakor politični in drugi dogovori, ko so začeli proti nam z ekonomsko blokado. Tedaj še nismo imeli zvez z zahodnimi državami, ne trgovinskih ne drugih, ali pa smo jih imeli zelo malo. Tedaj smo morali iti in na hitro roko voditi razne razgovore z zahodnimi državami, da bi dobili kredite da bi na nek način lahko nadaljevali z izgradnjo naše države in prehranili naše prebivalstvo. Razumljivo je, da tedaj nismo mogli postavljati pogojev, niti v pogledu obresti, nitji v pogledu odplačil, tako, kakor nam je ustrezalo, ker nismo mogli izbirati. Mi smo v tem časn da bi lahko sklenili pogodbo o enem ali drugem kreditu, morali pristati, da odplačujemo tudi tisto, zaradi česar se je nekdaj stara Jugoslavija zadolževala, kot so razne investicije, ki so jih tu imele Anglija Belgija, Francija, Švedska itd. Z vsemi temi smo sklenili pogodbe in se obvezali, da to odplačujemo in mi to odnlačn.jemo, toda vse to je veliko breme za nas. Ta odplačila so danes že dospela, plačati pa moramo tudi anuitete za tisto, kar smo od njih uvozili. Od njih smo uvozili razne stroje, ki so nam bili potrebni za naše tovarne, vi pa veste, koliko raznih tovarn je v Jugoslaviji danes in kakšne ogromne vsote stanejo te tovarne, ti stroji, ki jih moramo odplačati. Na primer, v letu 1952 smo odplačali 13 milijard in 900 milijonov dinarjev odnosno 46 milijonov dolarjev. To je velikanska vsota. Leta 19?! smo odplačali 23 milijard 300 milijonov din ali 78 milijonov dolarjev. Mi moramo odplačevati v dolarjih, v tuji valuti, ker oni dinarjev nočejo sprejeti. Letos znaša odplačilo dolgov 23 milijard 600 milijonov dinarjev. Mislim na obveznosti, ki potekajo prav letos, predvsem Tovariši, pri nas se Je v zadnjem času začelo malo prigovarjati v zvezi s povečanjfm nekaterih cen, čeprav to povečanje ne dosega baš neko nenormalno višino. Točno je, da obstoji in vprašanje je sedaj, od kod to povečanje cen. Ali je to rezultat krize naše ekonomike, ali je rezultat česa drugega? Ne, to nI rezultat krize naše ekonomike. To povečanje cen je rezultat nerazumevanja raznih ljudi, bodisi tistih, ki so v Industriji in ki izkoriščajo svoj monopolistični položaj, bodisi tistih v trgovini, In najbolj pogosto v trgovini. Njih ne Interesira vsa skupnost, ne Interesira jih, ali bodo na tržišču nastale težave, ali bo izzvana nestabilnost. Toda nje bi to moralo interesirati, ker nI vseeno, ali bo tržišče stabilno aH ne, toda vendar vidite, oni nam delajo težave In na razne načine umetno povečavajo svoje cene. To povečanje cen torej ni prišlo kot rezultat povišanja stroškov proizvodnje. V zvezi s tem bi hotel opomniti tudi na zelo negativen pojav, da imamo podjetja, v katerih teže za tem, da presežek dobička ustvarijo ne s dviganjem produktvlnostl dela, temveč > dviganjem cen In da gredo celo tako daleč, da zmanjšujejo proizvodnjo, da bi povpraševanje po njihovih proizvodih bilo večje In da bi tedaj dvignili cene. Toda to ni za nikamor, to je (mikom!, v naši skupnosti takemu gledanju nI mesta! (aplavz). Razumljivo je, da mora vsak naš človek z negodovanjem reagirati proti takim poizkusom. Mi bomo morali podvzeti določene ukrepe, da se to ne bo več dogajalo. To vprašanje cen je Sedaj bi vam, tovariši In tovarišice, želel povedati nekaj tudi o zunanji politiki, ker vem, da vaa to zanima. Takoj moram reči, da v sedanjem položaju ni lahko govoriti o zunanji politiki. Človek bi moral najprej videti, kaj bo nastalo is vsega tega, kajti v svetu Je precejšnja zmeda. Moram reči tudi to, da nI mnogo ljudi, ki bi vedeli, kaj bo Jutri. V glavah ljudi je nastal precejšen kaos. Jaz lahko vem samo to, zakaj je prišlo dn tega, ne pa tudi tega, kako se bo to končalo. V zunanji politiki Je namreč danes mnogo elementov, ki lahko zaskrblju- Tedaj nam bo laže, sedaj pa jaz tu apeliram, da naši ljudje vodijo računa o tem, koliko nam ta problem povzroča skrbi in težav in koliko bi nam bilo laže, če bi se malo bolj pazilo na prehrano in bolj varčevala do Velike Britanije v znesku 5 milijard, do nekaterih drugih držav pa mani- Z ozirom na našo narodno bogastvo iu vse tisto, kar smo mi že ustvarili, to ni veliko.. Toda vidite mi moramo sedaj na vseh straneh izpolnjevati svoje obveznosti in poleg tega uvoziti tudi kruh in drugo. Mi toliko ne moremo. Naš izvoz še zdaleč ni dosegel tiste stopnje, da bi lahko pokril pasivo v naših zunanjih obveznostih. In ne samo to. Naši skoraj najvažnejši izvozni predmeti, kmetijski pridelki, so letos majhni. Kaj lahko mi od kmetijskih pridelkov izvažamo? Lahko izvažamo nekaj mesa, svinje in drugo, torej malo. Vse to nam kaže, tovariši in tovarišice, da morajo ne samo oni, ki so v vodstvu, marveč vsak naš človek, vse naše ljudstvo vsakodnevno misliti, kje dobiti denar, da vse to plačamo, kakor mora misliti tudi na to, da je potrebno več varčevati da bi lahko izvršili odplačila- To bo trajalo še dve ali tri leta. Toda letos je največji pritisk. Potem nam bo laže. Jaz vam bom pozneje tudi povedal, zakaj nam bo laže. Toda moram vam reči, da je letošnje leto za nas precej težko. MI smo zahtevali od držav, katerim moramo letos odplačati svoje obveznosti, da bi odložile odplačila za nekoliko let. V tem smo uspeli z Nemčijo, sedaj pa kaže tudi z Anglijo. Upamo, da bomo uspeli z vsemi državami, ki so v tem pogledu zainteresirane, ker te države zelo dobro vidijo, da smo mi solidna država in zakaj letos ne moremo izpolniti odplačil. One to dobro vidijo in verjetno mislijo tudi na to, da so nam prej, ko smo bili v težkem položaju, ka-terikrat postavljali tudi malo težke pogoje. Moram reči, da je nam drago, ker oni to uvi-devajo, kajti oni bodo svoje dobili — ln to ne bo dolgo trajalo — nam pa bodo na ta način pomogli.. Vidite, tudi to je ena velikih skrbi, ki mora biti skrbv vsakega našega človeka, vseh naših ljudi. torej v glavnem rezultat nerazumevanja določenih ljudi, ki so na odgovornih položajih In ki Izkoriščajo svoj monopolistični položaj. (Aplavz.) Tovariši ln tovarišice. Jas sem Že govoril o tem. da so v našem plačnem sistemu anomalije, da one včasih Škodujejo našim delavcem in da zaradi njih delavci ne dobivajo svojo polno predvideno plačo. Taki primeri so bili, toda ne pogosto. Tudi o tem bomo govorili. Mi moramo popraviti ta plačilni sistem In storiti vse, da nihče v svojih lokalnih okvirih ne bo krnil samovoljno tistih osnovnih načel nagrajevanja delavcev, ki se morajo uvesti, nagrajevanja po učinku, po njegovem prispevku, po njegovem delu. Danes je nepravilna razdelitev dobička v posameznih podjetjih tudi zaradi tega, ker je nagrajevanje prilično nivelirano, ker še ni povsod uvedeno načelno nagrajevanje po zaslugi, po učinku dela. Ml bomo morali to prav tako popraviti v naših instrumentih, da bomo tudi na ta način dvignili interes in Intenziteto, da bi še v večji meri sprostili ustvarjalno iniciativo naših delovnih ljudi. Evo, tovariši ln tovarišice, to so nekatere stvari, ki nas ne morejo zavreti na naši poti, ki pa nas vendarle ovirajo, da bi Šli hitreje naprej, ki včasih vnašajo zmedo, ker glede na izkušnje v preteklosti Imajo ljudje pravico, da so zaskrbljeni, če do takih stvari tudi sedaj prihaja. To prinaša zmedo ln nestabilnost v našo skupnost. Te stvari moramo odpraviti in Jih bomo, toda pri tem nam morajo pomagati vsi tisti ljudje, ki so odgovorni za take anomalije. jejo svet ln za katere se ne more reči, kaj bo iz njih nastalo. Kakšen Je na primer sedaj položaj v Evropi? Vi ste videli, da Je nedavno v Bruslju in v francoski skupščini doživela konec Evropska obrambna skupnost. Ml nismo nikdar verovali, da bo ona oživela, vedno pa smo govorili, da Je to nedonošenček, da je to nekaj, kar je ustvarjeno umetno, nekaj, kar nima izgledov, da bi se ostvarilo, ker se je začelo gradili na nepravilnih temeljih. Ml smo rekli: kako boste ustvarili Evropsko obrambno skupnost, ko pa žive oni, ki bi morali sestavljati to monoltno udarno silo, kot rogovi v vreči ln Imajo med seboj mnogo nasprotij. Vzemite, recimo, Francoze in Nemce in rešite nekako najprej to, da vidimo, kaj bo s Saarom, da vidimo, če bodo Francozi vedno gledali nazaj, Nemci pa na nekakšen revanšizem itd., da vidimo, ali Je mogoče tu najti nekakšno rešitev — da ti dve državi, ki morata biti temeljna baza za evropsko združitev, lahko najdeta svoj skupni jezik. Toda oni so šli mimo tega In so hoteli za vsako ceno ustvariti nek organ, neko telo, ki je bilo zamišljeno v tistem kritičnem času, ko niso imeli niti vojske, niti drugega, telo, ki je bilo zamišljeno na hitro roko. Potem je šlo dalje, a potem je prišel neuspeh. Jaz mislim, da to ni nikakršna katastrofa, da so še načini in pota, da bi se v Evropi ustvarili odnosi, ki bodo prinesli ne samo varnost navzven, marveč tudi stabilnost znotraj Evrope same. Če ml danes ustvarjamo neko evropsko skupnost, ki izhaja še it preteklih časov, iz časov, ko se Jaz mislim, tovariši In tovarišice, in to sem rekel tudi onim tujcem, ki prihajajo k meni, da je treba tu delati zelo premišljeno, da sc je treba truditi, da bi ti narodi pozabili preteklost. Ml smo pozabili preteklost, namreč odklonili smo tiste slabe spomine, toda preteklosti same nismo pozabili in vemo, da bi lahko v prihodnosti delali bolj pametno. Celo več. Mi smo tu na Balkanu, kjer so razlike v sistemu velike, prešli preko raznih sporov in drugega ln smo ustvarili neverjetno lepo skupnost, ki Je pripravljena iti združena v obrambo svoje neodvisnosti In medsebojnega sodelovanja. Ali so v Evropi večji antagonistični problemi, kot so bili tukaj? Ni jih sličnih, jaz mislim, da so tam relativno manjši problemi, ker Imajo Identičen sistem. če oni hočejo rešiti svet pred novo katastrofo, potem danes ni treba nstvarjati blokov ln se samo vojaško pripravljati proti nekomu, marveč bi morali gledati na to, kako bodo ustvarili kolikor toliko znosno stanje v Evropi sami ln postopoma odklanjali antagontstične elemente, ki še obstojajo. Treba je samo gledati manj nazaj, pa več naprej. Prav tako Je treba manj potencirati rasno neposredno nevarnost (po mojem mnenju sedaj nt neposredne nevarnosti za agresijo), ln več gledati, kako bo združitev Evrope dobila čim bolj zdrave temelje, čim boljšo notranje odnose. S tako evropsko skupnostjo, a tako skupnostjo nove oblike, ki bo uničila antagonizme, ki bo ustvarila medsebojne tesne zveze in sodelovanje v onih vprašanjih, ki so v korist vseh evropskih narodov, s tako EOS, smo ml dejali, smo pripravljeni sodelovati, nikakor pa ne s tisto, kakršna Je bila zamišljena prej. Kaj bodo oni storili sedaj, ne vem. Želim pa reči eno, In to sem povedal nekega dne tudi nekemu Inozemskemu državniku, da smatram, da nimajo prav oni, ki bi želeli držati Nemčijo nekako stalno na verigi. To nI mogoče, nI mogoče dolgo časa držati na verigi tako življenjskega ln tako sposobnega naroda, ki se zaveda svoje narodnostne biti. Držati ga tako pomeni pozročiti, da Ii njega nastane prav takšno bitje, kakršno je bilo po prvi svetovni vojni, ker so se dogajale napake. Nemčija Ima pravico, da v skladu z mirovnimi pogodbami dobi svojo suverenost. Jaz sem to povedal. Njej Je treba dati možnost, da bi bila oborožena do take stopnje, ki ustreza koristim tudi drugih narodov, toda ne bi smela biti utilitaristična. Z eno besedo, da se počutijo enakopravne, da tisti elementi, ki danes tam zopet rovarljo, ne bi ponovno pridobili tal ln v bodočnosti spremenili Nemčijo spet v neko silo, ki bi ogrožala sosedne narode. Na to Je treba gledati In jaz sem jim to stalno govoril. Na to je treba gledati, ne pa samo Iti nato, da se sedaj na vsak način ustvari neka fronta — združen^ fronta. Imajo že Atlantski p ».V t. Menim, da ta pakt koliko-koU je imel svoj »raison d'etre« v danem trenutku, danes vs* bolj dobiva politično, Ideološko pobarvano lice — a to je borba proti komunizmu. Za nas je zaradi tega nesprejemljivo tisto, kar so nam nekdaj sugerirali, da pristopimo k Atlantskemu paktu. Mi smo pobarvani s socialistično barvo, in v nekem bloku, ki Ima antisociatistične tendence nI mesta za nas (aplavz). Lahko sodelujemo v raznih vprašanjih, lahko sodelujemo !>■ v neki meri sodelujemo / Atlantskim paktom, toda samo v določenih omejenih vprašanjih, v vprašanjih borbe proti agresiji, v vprašanju ohranitve neodvisnosti tako naše, kakor Je smatralo, da Je Sovjetska zveza še ogroževalna agresivna sila in ko oni niso Imeli oborožitve, potem je treba spoznati tudi to, da je danes v svetu vzpostavljeno ravnotežje, da so danes tudi oni močni in da ni razlogov za kakršno koli naglico. Sedaj Je večja nevarnost znotraj Evrope same, ker se v današnjem položaju pod takimi odnosi ustvarjajo elementi za neko ne bližnjo, toda daljšo bodočnost, elementi, ki bi mogli privesti do tega, da se lahko ponovi tisto, kar smo doživeli v prvi in drugi svetovni vojni. Ko se namreč dane. ustvarja neka enotna Evropa, bi bilo potrebno gledati na to. kaj bo v perspektivi čez deset in dvajset let, gledati bi bilo potrebno, da se nikdar več ne ponovi ono, kar je bilo, kajti mnogi narodi v Evropi se bojijo danes, da bi se lahko ponovilo nekaj podobnega onemu, kar je bilo v pretekli vojni, .ker se ne ve, kakšne demonske sile lahko pridejo v tej ali oni državi na oblast, ker se ne ve, ne bo 11 fašizem zopet zmagal v neki državi itd. vseh držav tukaj. Toda vsaka ideološka borba, vsaka eventualna namera preventivne vojne nam je tuja in na tem ne moremo sodelovati. Mi smo napravili tukaj na Balkanu neko posebno formacijo, Balkanski pakt med Turčijo, Grčijo In Jugoslavijo (aplavz), to je formacija, ki ni pobarvana z nikakimi ideološkimi barvami, to je formacija, ki je nastala Iz nuje, zaradi obrambe svoje neodvisnosti in svojega mirnega življenja, formacija, ki ni naperjena proti nikomur, niti nima kakih preventivnih ali drugih namer proti komurkoli, temveč ima edino za cilj, da očuva svoje meje, da očuva svoje mirno življenje. To je zadostna garancija, da ta del Evrope ne more tako lahko sopet postati sod smodnika. Vse vojne v današnjem obdobju so že postale absurdne ljudem, ker, kakor se je pokazalo v novejši zgodovini, nobena vojna ni rešila vprašanj, zaradi katerih je nastala, temveč jih je samo komplicirala, odnosi pa so postajali vse slabši In sedaj preti, da pride do vojne, ki b^b'la lahko samomor čioveštvvn,<• vrši s propagando, se krijejo tudi druge stvari, imperialistične Itd. Notranja ureditev v raznih državah je stvar dotičnih narodov In oni bodo sami sposobni najti pot, ki ustreza njihovim koristim. Prej aH pozneje bodo to pot našit. Mi smo proti taki borbi ln zato se danes ne moremo strinjati s tisto propagando, ki se vodi zunaj frontalno proti komunizmu. Nam se reče: »Ml mislimo na sovjetski komunizem.« Dobro. Jaz ga ne bi Imenoval tako. Ce se govori proti komunizmu, potem pomeni to, da morajo hiti proti komunizmi kot Idr jI Marxa. Engelsa In Lenina, *»rotl eni novi ustvarjalni Ideji, ki len« družbo naprej. Mi smo proti takemu s<:i Hšču In se ne moremo z vami strinjati In se v trm ne bomo nikoli strinjali. Mi smo sicer uašli svoj način izgradnje so- cializma, ml smo našli novo, : drugo pot, a vsebina mora biti resnično socialistična, mora temeljiti na tistih velikih mislih, ki so jih dali naši veliki učitelji Marx, Engels in Lenin. (Odobravanje.) In še več. Razume se, če bi nekdo dejal: »Saj ste tudi tam imeli to«, bi morda v nekem smislu imel prav. Toda Jaz sem Že dejal, da je pri ogromni večini človeštva postalo absurdno reševanje spornih vprašanj z vojno. Toda sporna vprašanja obstoje. Kako sedaj ta vprašanja rešiti? Razume se, jaz tukaj ne morem dati recepta, toda vztrajno je treba iti po poti, da se ta sporna vprašanja rešijo na miren način. Hotel bi tu poudariti neko drugo stvar, to je vprašanje možnosti obstoja takega sveta, kakršen Je: socialističen, komunističen, kapitalističen in kaj vem kakšen. V svetu so države z različnimi sistemi, aH naj gredo one sedaj v križarsko vojno druga proti drugI in da tista, ki bo močnejša, vsili drugi svoj sistem, aH naj sodelujejo v takih pogojih, kakršni so. Jaz mislim, da je danes edini Izhod prav v tej koeksistencl različnih sistemov v svetu. To je edini način, da se preprečijo spori in prav taka koek* sistenca zahteva, da se prekine s propagandistično ideološko borbo v obsegu, ki zavzema celo grožnje z vojaško silo itd. Potrebna ln možna je koekslstenca med ljudmi v tem smislu, da sodelujejo pri tistih vprašanjih, j Evo, na primer, ta naša politika sodelovanja s vsemi državami je našla svoj izraz v nedavnem vzpostavljanju ponovnih diplomatskih odnosov s SZ, Madžarsko, Bolgarijo, Romunijo. Albanijo ln sedaj s Cehoslova-ško. Kakšni so bili naši odnosi do včeraj, kaj smo mi doživeli od leta 1948 do danes, kakšno ogromno škodo Je naie ljudstvo utrpelo, pod kakšnim strašnim psihološkim in drugim pritiskom smo bili, česa vsega niso delali proti nam? Toda tisti trenutek, ko so oni dejali, da žele normalizacijo, smo mi dejali: Evo, mi smo za to. Mi nismo slega spomina, mi menimo, da je absolutno nemogoče, da vzdolž naših meja Žive ti narodi —, s katerimi nismo Imeli sporov, temveč s njihovimi vodilnimi ljudmi, — a da ne bi vzpostavili kakšno tako normalno stanje, da se enkrat vendarle odvrnejo spori, ki so se dogajali, da se več ne dela huda kri med našimi ml nismo dogmatiki, ml smo tu omogočili in se trudili z vsemi silami, da v praksi ostvarjamo te velike misli, te velike ideje, da damo resnični lik socialistične države. Mi jih oplajamo in to bomo delali še naprej za srečo našega ljudstva, tako da nam glede tega nihče ne more prigovarjati. ki so v korist enih in drugih. Toda ni niti ene države, oziroma ni dveh držav na svetu, ki ne bi imeli medsebojnih skupnih interesov, na katerih bi mogli sodelovati. Razume se, da to lahko izgleda malo kot utopija, če sc pogleda, kako in na kakšen način se danes zunaj dogodki razvijajo. Toda to ne bo utopija, kadar bodo ljudje doumeli, da je to edini izhod, da je to edina možnost: koekslstenca, mirno sodelovanje in delo z vsemi silami proti agresiji, proti vojni. To je danes naša naloga ln naloga vseh progresivnih ljudi. Naša država, ki je tudi doslej v OZN in povsod bila v prvih vrstah tistih, ki so d? Jall svoj prispevek za ublažitev sporov med narodi, ki je vedno dajala zdrave realistične predloge ln si s tem pridobila velik ugled zlasti pri državah, ki so imele nesebične misli ln cilje* mora nadaljevati v tej smeri. Tudi naši ljudje, ki bodo šli v inozemstvo in tu v državi, vsi morajo delati na tem, da se mednarodni spori, če jih že ni mogoče popolnoma odstraniti, vsaj ublažijo. narodi. Z eno besedo, šli smo preko tistega, kar je bilo. Razumljivo, mi tega ne bomo pozabili in tam kjer je potrebno, bomo to že povedali, toda mi smo to postavili na eno stran, mislili pa smo na normalizacijo kot bistveno za naše življenje in odnose s temi narodi. Razumljivo, da ta normalizacija ne gre bal tako hitro, toda zadnji čas se kaže, da so oni uvideli, da ne more biti normalizacije samo v besedah ln da bo potrebno, da se malo pokaže tudi na delu (odobravanje). Tudi oni so začeli v tej smeri. Mi pozdravljamo ta poskus s njihove strani, pozdravljamo ga ln radi bomo sprejeli vsako gesto dobre volje. Razumljivo, to nikdar več morda ne bo tako stoodstotno, temveč vedno s kakim zrnom soli, toda vendarle se bomo trudili s svoje strani in storili vse, da bo ta normalizacija dobila pravilen odnos, da bo koristna tako za nas kot zanje. Mi delamo za mir in 1 sodelovanje med narodi Ali bi danes bil lahko kdo na kateri koli strani in ali ima nekdo pravico prigovarjati nam sedaj, da ne bi bila potrebna ta normalizacija in da bi se bilo treba namesto tega še naprej prepirati z njimi? Nihče nima te pravice. Morda bi komu to tudi ngajalo, toda nam ne ugaja. In ne samo nam, marveč vsemu svetu. Vsako takšno delo v svetu do-prinaša danes kolikor toliko k pomiritvi položaja in to je bilo potrebno, da se ne bi reklo, da je tu najnevarnejše žarišče. Doslej so govorili, da je Jugoslavija najbolj ogrožena, da je njej treba pomagati itd., toda vedno so poleg tega mislili še nekaj drugega. Nam danes ni prišla voda do grla. Mi smo bili izolirani od vseh, pa se nismo bali. Danes pa se je treba še manj bati, ker imamo močno armado, imamo enotno ljudstvo, imamo tisto, kar reši pošteno in hrabro ljudstvo. Mi mislimo, da je to prispevek k miru in da je potrebno, da mi to storimo. Da. toda normalizacija pod kakšnimi pogoji? Hočem tudi to povedati. Ta normalizacija s Sovjetsko zvezo, Bolgarijo, Češkoslovaško, Madžarsko, Romunijo in z drugimi ne more, razume se, biti izvršena tako na slepo, da se objamemo in poljubimo drug drugega in kot da je vse minilo. Ne, ta normalizacija ne more spremeniti in ne sme spremeniti naše dosedanje zunanjepolitične linije v tem smislu, da bi mi menjali danes naš odnos do držav Zahoda, s katerimi smo v najtežjih časih sklepali razne pogodbe in razvijali sodelovanje. Glede lepa se pri nas ne bo ničesar spremenilo, mi bomo z njimi sodelovali, kot smo doslej. Ta normalizacija tudi ne more imeti vpliva na naš notranji razvoj, na našo pot v socializem. Ta normalizacija mora izključiti vsako vmešavanje enega v notranje stvari drugega. (Močno odobravanje.) Na tem principu, tu vam je na^a roka, mi gremo in bomo sodelovali gospodarsko in tam, kjer je potrebno in kjer bomo videli, da je pravilno in da se strinjamo — tudi politično. Mi govorimo pred vsem svetom jasno, mi ničesar ne skrivamo za kulisami, mi smo bili vedno odprti in tudi danes iznašamo svoje stališče tudi v tem vprašanju odprto pred ves svet, pa «Sj misli kdo kar hoče. Toda naša zavest je čista — mi delamo za velik cilj, za cilj miru in sodelovanja med narodi. Med tisoči Dolenjci in Belokranjci so bili na Ostrožnem tudi novomeški taborniki Na Ostrožnem je bil drugi zle t slovenskih tabornikov-Več kot tisoč se jih je v taborilo pod platnenimi hišicami. Prišli so iz vse Slovenije, da so se udeležili taborniškega mnogoboja, prvega tekmovanja svoje organizacije. Tudi novomeški taborniki so bili zraven, pa še dobro so se odrezali. Slavje na Ostrožnem je bila veličastna manifestacija slovenskega ljudstva. Množice so navdušeno pozdravljale visoke politične in vojaške predstavnike, goste iz Trsta in Koroške, predstavnike slovenskih izseljencev in preživele borce. Med drugimi so bili na častni tribuni Miha Marinko. Boris Kraigher, Franc Leskovšek, Ivan Maček. Posebno častno t'e bilo odlikovanje slovenskih irigad, ki jih je maršal lito S seje 0L0 Črnomelj Družbeni načrt za letos fe Na se i i obeh zborov 7. septembra letos je OLO Črnomelj obravnaval izpolnjevanje družbenega načrta v prvem polletju in sprejel več sklepov. Posamezna podjetja so v prvem polletju znatno presegla proizvodni načrt tako po količini kot po vrednosti. Med takimi podjetji sta zlasti lesna industrija >Zora« in tovarna pletenin >Belokrnnjkn00 ''inarjev, v drugi od "5.000 do 10 ''**) din, v tretji od 4.000 do 6.000 din in četrti kategoriji od 3.000 do 'J.OOO din- odlikoval za herojsko delo med narodnoosvobodilno vojno z redom zasluge za narod 1. stopnje. Organizacija proslave je bila odlična. Poskrbljeno je bilo za hrano in zabavo, pester je bil tudi kulturni spored. Neverjetno veliko ljudi si je ogledalo »Prodano nevesto*, ki jo je uprizorila mariborska opera z gostovanjem Vilme Bukovčeve. Tudi kinematografi so predvajali Filme vso noč. Veliko slavje jc za nami. Ostali bodo spomini, predvsem spomini na številno množico, ki je do kraja vdana svojemu voditelju in socialistični stvari, »Velebit« - naša druga največja ladja 23. avgusta so v reški ladjedelnici dogradili ladjo »Velebit«, ki je za »Triglavom« naša največja ladja, saj ima nosilnost 1700 ton. Po poskusni plovbi bodo novo ladjo izročili jugoslovanski linijski plovbi. Skupno s »Triglavom« in »Lovčenom« bo »Velebit« vozil na redni progi Reka— Daljni Vzhod. »Velebit« ima kabin za 12 potnikov, njegova ' največja hitrost je 17,5 milj na uro- Ker letos zaradi hladnega in mokrega poletja grozdje pozneje zori kot druga leta, je bilna seji sprejet sklep, da se s splošno trgatvijo pocuka do 15. oktobra. Na tej seji so odborniki tudi dali priznanje posameznikom, ki sos svojim osebnim požrtvovalnim delom pripomogli k veličastni prosi,-v i dneva Vstaje ln desete obletnice pri Bfa zasedanja SN< »S v Bel] krajini. Na oredlog predsednika OLO so sklenili, da bo ena prihodnjih sej OLO na Mirni tfori, f.ko. da si bodo odborniki obenem lahko ogledali to pomembno turistično pridobitev Bele krajine iu Cele Dolenjske. Odplačila tujim državam nas letos najbolj bremenijo Zvišanje cen so pozročila podjetja, ki izkoriščajo svoj monopolističen položaj Odkloniti je treba vse tisto, kar razdvaja Le na zdravih temeljih lahko pride do združenja Evrope Sporna vprašanja je treba reševati na miren način Radi bomo sprejeli vsako gesto dobre volje Stev.38 Stran 9 ini Vinica sedal drugače? Prijazen kraj je Vinica v Beli krajini, rojstni kraj nase-ga velikega pesnika Otona Zupančiča. Toda ta prijaznost, slikovitost okolice in bistra Kolpa, ki teče mimo, je tudi vse, kar lahko ta kraj pokaže devet let po končani vojni. Izgleda, kot da se polet novega povojnega časa Vinice ni dotaknil. Družbenih investicij v gospodarstvu po vojni ni bilo, elektrifikacija podeželja se šele v zadnjem času močneje žiri, splošna kmetijska zadruga je šla v likvidacijo, kraj še nima šole, železniška zveza Crno-melj-Vinica je še vedno samo pobožna želja mnogih prebivalcev. Edina gradnja po vojni je novi most čez Kolpo. fte-s je, precejšen dsl krivde, da Vinica po vojni ni napravi, la večjega koraka naprej, nosijo posamezni ljudje, ki so iia vodilnih mestih v občini vedrili in oblačili zadnja leta. Ni jim bila mar blaginja skupnosti, šlo jim je samo za osebne koristi in privilegije. Pri tem pa je vse obsodbe vredno še to, da so se ponašali z legitimacijo Zveze komunistov in nastopali ne kot komunisti, pač pa diktatorji in samovoljneži naj, DO TEDNA Navzlic obilici pomembnih rnednaronih dogodkov, ki so bili spet v minulem tednu povezani s prizadevanji okrog zahodnoevropske obrambe, se moramo v našem pogledu omejiti predvsem na dve stvari: na zunanjepolitični pomen govora predsednika Tita na* Ostrožnem in na otvoritev IX. zasedanja Generalne skupščine OZN. Velik odmev na Titov govor nam že sam dovolj zgovorno priča, s kolikšnim zanimanjem je svet sprejel besede našega predsednika. Vse znane brzojavne agencije, časopisi, radijske postaje in celo televizija so objavili obširna porodila z Ostrožnega in posneli najvažnejše dele govora. Brž za tem so se pojavili tudi številni komentarji, ki soglašajo v priznanju, da je Titov govor prispeval k razjasnitvi mednarodnega položaja in ga realno analiziral. Izkazalo se je torej, da je svet predvsem ocenil pozitivno vlogo jugoslovanske zunanje politike v boju za mir, za sodelovanje med narodi in za uspešno reševanje mednarodnih sporov. S tega gledišča je predsednik Tito očrtal evropske probleme, ki so zašli v zagato. Nakazal je pot, po kateri bi jih bilo mogoče urediti in se izogniti nevarnostim nove vojne vihre. V tem smislu jc grajal politiko blokov in se zavzel za misel, da je treba pri urejanju evropskih vprašanj upoštevati prav vse široke možnosti sodelovanja, ne pa se omejiti le na vojaško plat, ki postaja vse bolj grozeča. Le na ta način bi prišli do stalnejših oblik sožitja in spravili med seboj sprte države, dosegli ustrezen razvo.f dežel v različnimi notranjimi sistemi in onemogočili agresivne težnje. Upoštevajoč tako politiko, ki jo Jugoslavija dosledno uveljavlja, moramo razumeti tudi vse naše mednarodne odnose. Med temi naj omenimo na eni strani Atlantski pakt. na drugI Pa blok vzhodnih držav. Predsednik Tito je zelo jasno dejal, da postaja Atlantski pakt vse preveč orožje tako-imenovanega »protikomuni-stičnega« boja, ki je postal za mnoge kroge po svetu izgovor za razne nedemokratične in mirnemu mrvo ju škodljive podvige. Jugoslavija jc pripravljena sodelovati tudi z Atlantskim paktom v njegovih iskrenih prizadevanjih proti agresiji, odklanja pa njegovo enostransko opredeljenost. Prav tako Je treba razumeti tudi urejanje diplomatskih odnosov z Vzhodom. Posebno pristnega sodelovanja najbrž ne bo moč doseči, toda s sodelovanjem, ki bo koristno za obe strani, bomo prispevali k zboljšanju splošnega svetovnega položaja. Vsakdo mora primati, da se povsem tem naša zunanja politika strogo ravna po načelih Ustanovne listine OZN. To pa so mednarodno priznana načela, upoštevanje katerih bi prineslo koristi vsemu človeštvu. Posebno pomembno Je poudariti to ugotovitev v Času letošnjega zasedanja Generalne skupščine OZN. ki sije na prve seje sestala v torek v New Yorku. Ne glede na zelo obširni program tega zasedanja smemo spričo raznih okoliščin upati v uspešno uredite- vsaj nekaterih medna-ro^nT problemov. Dve pogla-vit i okoliščini sta naraščajoče MU" tj* *a prizadevanje OZN »» vse večja pripravljenost posameznih držav, da se x razgovori in pogajanji lotevajo spornih zadev. Hodanje zasedanje v New Yorku pa s svojo Širino in ugledom, ki na uživa OZN, utegne še več do-soei In uspešno spraviti z dnevnega reda obstoječe svetovne nevarnosti In nevšečnosti. slabše vrste, i omadeževali S tem niso samo lik komunista, oblatili so tudi ljudsko oblast in pri preprostih ljudeh zbudili nezaupanje do nje. To neza-upajne niti danes še ni popolnoma odpravljeno, kajti posamezni krivci še niso bili klicani na zagovor in nezaupljivi ljudje v viniški občini mislijo, da se zadeva končala z izključitvijo teh ljudi iz mno-čičnih organizacij in odstranitvijo s položajev. Temu pa ni tako. Vsakdo, ki je zagrešil kako nezakonito dejanje, se bo zagovarjal pred sodiščem, za ostalo, komunista in borca nevredno početje pa jih bodo obsodili delovni ljudje sami. oziroma so jih že obsodili. KAKO SO GOSPODARILI? Tako kot je ustrezalo njiho_ vim osebnim koristim. Začelo se je z delitvijo agrarne zemlje. Reven bajtar, oče dveh padlih borcev, ki je brez zemlje, je dobil od agrarne reforme manjšo njivico. To mu je odvzel »komunist« Avgust Culiberg, kjer si je hotel prav na tej parceli postaviti hišo, čeprav ima precej lastne zemlje. Ne da bi upoštevali upravičene agrarne interesente, so si delili zemljo tudi drugi podobni »komunisti«, n. pr. Stegne in še nekateri. Najbolj zagonetna je za vsakega prebivalca propast splošne kmetijske zadruge, ki je izkazala ob koncu lanskega leta skoraj dva milijona din izgube. Tudi v njej so imeli prste posamezni vodilni ljudje viniškega gospodarskega in političnega življe, nja. Kadar je kakšno blago u-strezalo njihovemu okusu, so znižali cene in ga pokupili. Tudi pri uslugah z vožnjami SLOVO OD NOVEGA MESTA 5. septembra je bil slavnosten zaključek 7. letnika rezervne pešadijske oficirske šole v Novem mestu. Okoli 850 gojencev je uspešno opravilo končne izpite. Na slav-nost so bili povabljeni predstavniki oblasti, množičnih organizacij in podjetij. Pred* stavnik generalštaba in polkovnik Nikola Pečanac sta pozdravila postrojene gojence in jima čestitala k uspešno opravljenim izpitom za rezervne oficirje. Tudi zastopnik Mestnega komiteja ZKS in Aerokluba Novo mesto sta jima čestitala in izročila najboljšim knjižna darila. Za zaključek Je spregovoril zvezni ljudski poslanec tov. Jaz-binšek. Sledilo je slavnostno kosilo, kjer so si učitelji in gojenci poslednjič stisnili roke. Drugi dan jih je posebni vlak odpeljal iz Novega mesta na njihove domove in službena mesta. Kmalu bodo prišli v šolo novi mladi ljudje, ki se bodo v Novem mestu seznanili z najmodernejšo tehniko vojskovanja. Pričakujejo Jih velike nove vojašnice, ki bodo vsakomur lahko nadomestile dom. S. K. z zadružnim vozilom so vedno našli postavke, po katerih Je bila vožnja zanje poceni. To so lahko delali, saj so bili člani upravnega odbora,, potrebne finačne kontrole nad pošlo, vaniem pa tudi ni bilo. Najboljšo sliko zadružnega gospodarjenja kaže poslovanje zadružne trgovine v sanaciji pod upravo okrajne Zadružne zveze, ki izkazuje od februarja do septembra več kot milijon din dobička! Ljudje so upravičeno ogorčeni spričo škode, ki io je utrpelo gospodarstvo s takim upravljanjem v zadrugi. Veliko vedo povedati tudi o obnašanju teh ljudi v gostilnah. NOVI PREDSEDNIK JE NIKO MALIC Dolgo so občani viniške občine pričakovali, kdaj bo vendar pri njih zaropotalo. Ko so posamezniki že skoraj izgubili upanje, je le prišlo. Množične organizacije so izključile iz svojih vrst take nevredne člane. Prejšnji predsednik občine Kajin, ki je tudi med izključenimi, je na seji občinskega odbora 1. sept. letos vpričo predsednika OLO Janeza Zuniča podal ostavko. Kaj drugega mu tudi ni kazalo. Odborniki so nato izvolili za novega predsednika občine Nikota Malica, ki ga vsi poznalo kot poštenjaka. Za to sejo občinskega ljudskesa odbora-ki je bila dokaj burna in živa irdilo, da pomeni prelomnico v ielu občinskega ljudskega odbora Vinice. Odborniki so Gradilišče Šolskega kombinata na Vinici sklenili, da bodo v bodoče posvečali vso pažnjo občinskemu gospodarstvu. Sedaj ima občina samo dve podjetji: mesnico in mizarsko delavnico. Obe podjetji samo životarita. V mizarski delavnici so le trije mizarji pa brez vsakega stroja. Vinica ima samo eno gostišče in še to privatno. Vsaj eno občinsko gostišče bi lahko dobro uspevalo. V kraju je 'zelo potrebna pekarna. Da bodo razširili mizarsko delavnico, jo o-oremili s stroji ter ustanovili podjetje »Pekarna«, so sklenili odborniki na tej seji. To so sprejeli kot obvezo za občinski praznik, ki bo 21. oktobra. Tudi sklep občinskega ljudskega odbora da z novim letom obnovijo splošno kmetijsko zadrugo, kaže, da je slabega vodenja občinskega gospodarstva na Vinici konec. Občinski ljud- Z dotacijo okraja in sredstvi občinskega proračuna so letos začeli z večjim popravilom vaških poti in cest. Nadaljujejo z gradnjo ceste proti Bojan-cem, ki bo predvidoma dograjena prihodnje leto. Tudi proti Učakovcem urejajo cesto, pri čemer veliko prispevajo vaščani sami s prostovoljnim delom. Občinsko pot Preloka-Zuniči so vaščani popravili sami, le za strelivo je prispevala občina. Podobno so napravili prebivalci Dami j a s potjo od Razvaj do Damlja, ki so jo razširili in uredili za avtomobilski promet. Še to jesen nameravajo pričeti z razširjanjem občinske ceste Stara Lipa—Razvaje, ki veže cesti Črnomelj—Vinica in Vinica—Stari trg. Ta zvezna cesta bo usposobljena za ves promet. Se občinska cesta od Dalnjih njiv sjaNOV TEKSTILNA TOVARNA NOVO MESTO bo odprla v oktobru „Novotebs manoiaktar PRODAJALNO S TEKSTILNIM BLA8ffffi iN KONFEKCIJO NA DtlOBi V NOVEM MESTU, Glavni trs 25. v novi stavbi DOZ-a Imeli bomo bogato izbiro volnenih tkanin in vsesa ostalega tekstilnega blaga po najnižjih cenah Potrošniki, v Vašem Interesu je, da kupite dobro blago iz največje izbire, brez posrednikov in najceneje Posebnost bodo volneni ostanki ¥ Belokranjske vasi pod Gorjanci bodo dobile dobro pitno vodo Problem, kako preskrbeti Belo krajino z dobro pitno vodo, muči Belokranjce že dolga desetletja. V Črnomelj ln Semič je sicer z zajetjem studenca na Blatniku nad Semičem pritekla pitna voda že L 1898, malo pred zadnjo vojno pa je Iz potoka Obrha dobila vodo tudi Metlika. To je bilo v glavnem vse; neštete vasi pa so še naprej životarile ob bornih presihajo-čih studencih ln kapnicah. Kot marsikje v Beli krajini se bo zdaj tudi v belokranjskih vaseh pod Gorjanci vidno obrnilo na bolje. Ze od spomladi so namreč tu na delu zidarji in delavci, ki zajemajo Številne večje in manjše studence v gorjanskom pogorju ln predgorju. Tako so v Vrelo Bajako-vlc speljali zajeto vodo Belega potoka, Votnaka, Podvotnaka ln Cvetkoviča. Zgrajeni bodo novi rezervoarji na Glavici, v B u sinji vasi ln na Hrastu, tako da bodo ž« v prihodnjih mesecih dobili vodo Hrast, Gornji in Dolnji Suhor, Bušinja vas, Lokvica, Trnovec ln Grabrovec, 2e letos bodo zajeli tudi vo- do Šestnajstih drugih studencev nad Bojanjo vasjo ln Keserl. Vsi t! studenci bodo imeli do 8 litrov vode v sekundi, kar bo zadostovalo, da bodo z dobro pitno vodo oskrbljeni Svržakl, Curili, Rosalnice, Radoviči, 2e-Iebej, Božakovo, Križevska vas, Boldraž, Radovlca In Se nekateri kraji. Na ta skupinski vodovod pa bo priključena tudi Metlika, ki se bo le v slučaju hude suše preskrbovala sama s klorirano vodo Iz Obrha. Tako bodo verjetno že drugo leto vse te vasi in tudi Metlika preskrbljene z dobro gorjansko pitno vodo, tako da bodo po dolgih stoletjih lahko brez skrbi izginili blatni, z algami pre-preženl vaški kali in nehigienske kapnice. Petdeseta obletnico mature Leta 1904 je na novomeški gimnaziji maturiralo 30 abi-turientov. Te dni so se sestali v Ljubljani k prisrčnem svidenju ln slavju redkega praznika — zlate mature, Priiio je 11 še živečih sošolcev« Sestanek jc počastil tudi nekdanji profesor slovenščine 81-ietnU profesor — Inšpektor Josip VVcster, ki so se ga vsi na*».oči iskreno razveselili In ga najtopleje pozdravili v svoji sredi. Izmenjavanja misli ln spominov Je hilo toliko, da so »klcnill sestati se ponovno po p*t»h letih. M. Miklio —r ski odbor pa pričakuje,, da ga bodo pri njegovem prizadevanju podprli vsi občani in da ne bodo nasedali raznim kriminalnim tipom, ki hočejo ne_ razpoloženje ljudi do prejšnjih »komandantov« na občini izkoristiti za blatenje ljudske oblasti sploh. BODOČI RAZVOJ KRAJA JE ODVISEN OD ŽELEZNICE Prva večja povojna pridobitev Vinice bo nov šolski kombinat, ki so ga pričeli graditi letos. Skupno bo pet stavb, od katerih bodo verjetno tri že letos pod streho. Dela je prevzelo Dolenjsko gradbeno podjetje in gradnja kar lepo napreduje. Sedaj grade stanovanjsko stavbo in nižjo gimnazijo ter pripravljajo temelje za osnovno šolo. Nedogotovlje-ni načrti resno ovirajo gradnjo. Občinski praznik in delovna v mag a v Straži Komunalna dela v brusniški občini Občina Brusnice je v svojem proračunu predvidela za komunalna dela 209.000 dinarjev. Ta vsota je majhna, čc p« pomislimo, da se ljudje za dela zelo zanimajo in bodo sami mnogo opravili, ugotovimo, da je to že nekaj. V občini je mnogo studencev in potov, ki jih je treba popraviti, govore pa tudi o vodovodai, ki bi ga Brusnice že tudi lahko enkrat imele. Potreb je ie toliko, da gospodarski svet nikoli ne pride do krnja s svojimi računi- Postal je že skoraj nedelaven. naveličal se je mlatiti vedno prazin, slamo, saj marsikateri načrt Splava po vodi. ker primanjkuje denarja. Vendar ga je po vojni v brusniški občini le marsikaj izboljšalo. Za popravilo poti v RateKu je občina prispevala 29.000 dinarjev. ljnd|e pa so opravili del v vrednosti 37.000 dinarjev. V teku so priprave za ureditev studenca- Občina bo prispevala 40.000 dinarjev. Enaka vsota bo šla tudi v Su-hadol, kjer bodo regulirali gorjanski hudournik. Veliko denarja bo požrlo močvirje za Brusnicami. To močvirje niti ni tako veliko kot nevarno. Uničuje mnogo zemlje, ki bi jo s pridom uporabili za obdelavo. Pa ne samo to. Stalno namaka cesto, ki je vsa razmeheana in vedno potrebna popravil. Ko bo močvirje osušeno, bodo ti stroški odpadli, kar se bo Že precej poznalo. do Kolpe bo prišla letos na vrsto. Letos je tudi nekaj več zanimanja za elektrifikacijo. Napeljujejo jo letos v Drenovcu, Perudini in Ziljah. Vaščani v Stari lipi so imeli lani ves material za elektrifikacijo na razpolago, pa niso marali elektrike. Večji gospodarski razmah viniške občine je odvisen od železnice, in od njene dograditve si veliko obetajo. Kdaj bo stekla in odprla možnost gospodarskega in kulturnega razvoja viniški in dragatuški občini, je težko reči. Nespametno bi bilo, če bi do takrat držali roke križem, kot so jih v pogledu družbenega gospodarjenja vse preveč držali do-sedaj. Zavihati rokave in složno odpravljati dosedanje napake ter iskati možnosti za gospodarski dvig občine, pomeni, ustvarjati temelje komuni. To pa je dolžnost vseh. V občini Straža so 13. septembra že drugič praznovali občinski praznik. Tudi letos so se za praznovanje dobro pripravili. Prejšnji večer je bila v dvorani zadružnega doma svečana akademija z izbranim sporedom in lepo udeležbo občanov. Na praznik zjutraj so prvi nastopili z mokrimi vajami, nato pa se je začel slavnostni del proslave. Občani so se skupaj s predstavniki ljudske oblasti in množičnih organizacij zbrali pred spomenikom padlih borcev v Vavtji vasi, od tu pa šli še pred spomenik padlih borcev v Stražo. Na slavnostnem prostoru pred križiščem cest, kjer so bili uredili tudi igrišče za odbojko, so o pomenu praznika in o naši vseljudski revoluciji govorili predsednik občinskega odbora Zveze borcev tov-Mavsar, predsednik občinskega ljudskega odbora Albin Stok in zvezni ljudski poslanec Avgust Jazbinšek. Razen novomeške mestne godbe je nastopil tudi pionirski pevski zbor pod vodstvom šol. upravitelja Borisa Plantana. Velik dogodek za vso straško občino, zlasti pa za Stražo, je bila svečana otvoritev novega vodovoda. Gasilci so pritrdili na hidrant cev in voda je brizgnila visoko v zrak. Občani so bili izredno veseli, saj se jiim je uresničila že dolgoletna želja — dobili so zdravo pitno vodo, in celo prej, kot so upali. Z delom so pričeli lani julija, sedaj pa ima Gor-Straža že vodovod- Tako so s praznovanjem občinskega praznika slavili tudi prvi zaključek del pri vodovodu. Z deli bodo prizadevno nadaljevali, dokler ne bo uresničen celotni načrt in bo dobila vodo sleherna vas v občini. Iz novega vodovoda je krepko brizgnila voda S seje LOMO Kočevje V torek 14. sept. je bila v Kočevju seja LO MO. V prvem deln so na seji obravnavali priprave za proslavo občinskega praznika, ki ga bodo slavili od 1. do 3. oktobra. Na glavni dan praznika, 5- oktobra ob S. uri bo imel LO MO slavnostno sejo, nato pa bo ob 9. uri veliko zborovanje na trgu pred spomenikom. Temu bo sledilo polaganje vencev na pokopališču padlih borcev na Trati pri Kočevju. Popoldan bo poleg drugih prireditev tudi teniški dvoboj med moštvi iz Novega mesta in Kočevja. Nastopili bodo tudi padalci. V Stari cerkvi bodo polagali vence na grobove padlih borcev, zatem pa bodo nastopili gasilci. V drugem delu seje so obravnavali predvsem gradnjo novega vodovoda. Kakor znano so začeli letos z gradnjo pri zajetju studenca v Slovenski vasi 'pri Ubrihu)- Dela pri vodovodu, ki bo dovajal prepotrebno vodo za Kočevje in bližnjo okolico, so začasno prenehala, ker niso še odbrani vsi potrebni načrti za vodovodno omrežje. Na seji je bilo tudi sklenjeno, da bo dal LO MO sredstva za nakup 50 kompletnih uniform za tretji letnik obveznikov predvojaške vzgoje. Sklenili so, da bodo predlagali OLO, da bi v prihodnjem letu reorganizirali predvoja-ško vzgojo, Kočevske ure Cas v kočevskih podjetjih gre skoraj pol ure navskriž. Vsako soboto namreč tulijo sirene poldne cele pol ure. Najprej začno v Tekstilani, potem na Novogradnji, pridruži se Rudnik in druga podjetja. Vsa pa čakajo, da odtuli najprej drugje, tako se vse zvrste nekako v pol ure. Človek, ki pride v Kočevje, ima občutek, da se je vse mesto vnelo in se bo vsak trenutek porušilo. Domačini smo se temu že kar privadili, vendar te »privajenosti« ne bomo še r£--vijali. 2elimo, da si podjetja urede ure in tulijo poldne istočasno, o—s prului prašek odlične kakovosti, počen« omosoča usodno oranje Obisk v tekstilni tovarni v Kočevju Ce človeka zanese pot v Kočevje, lahko izkoristi priložnost in si poleg drugih zanimivosti ogleda tudi tekstilno tovarno. Čeprav je ta tovarna malo znana, s svojimi izdelki lahko tekmuje z marsikatero tehnično boljše opremljeno tovarno volnenih izdelkov. Kočevsko tovarno so postavili tuji izkoriščevalci, ki so si polnili žepe ob trudu delavcev. Tovarna je zelo stara in bi jo že nekdanji gospodarji morali preurediti, za kar se pa niso zanimali. Delavec je delal v nehigienskih prostorih. Tudi danes se s prostori ne morejo preveč pohvaliti, vendar se že vidi napredek. Delavci preurejujejo stare prostore v nove svetle in moderne zgradbe, ki jim bodo lahko v ponos. Delavci vedo, da delajo zase in ne več za izkoriščevalce. Tekstilna tovarna v Kočevju Je usmerjena na predelavo volne, ima pa vse najvažnejše obrate tekstilne tovarne: pre- dilnico, tkalnico in apreturo. Predilnica je najbolj urejena, dovolj čista, svetla in prostorna. Čeprav je strojni park bolj skromen, lahko krije potrebe tkalnice, saj je razmeroma majhna in ima približno 30 strojev, od katerih morajo tudi nekateri počivati, ker ?■ že odslužili in čakajo, da jih zamenjajo novi moderni stroji. Apretura je najbolj zanemarjen del tovarne. Tu je delavčevo zdravje še vedno ogroženo. Brez zadostne ventilacije namreč ni možno odvajati kemikalij. Izdelki kočevske tovarne so po kakovosti podobni izdelkom novomeške tovarne No-voteks. Tudi kočevsko tovarno bi bilo treba modernizirati in izpopolniti, da bi ustrezala potrebam. Ko bosta preurejeni tovarni v Grosuplju in Kočevju, bomo ime-i v tem delu Slovenije tri lepe tekstilne tovarne, ki bodo dajale precej zaslužka in odlične izdelke. D. S. za čas od 24. sept. do 1. okt. Deževalo bo okni« 26. in 29. septembra ter 2. oktobra, ostale dni bo lepo sončno vreme. Pogled na gradiligfce stanovanjskih blokov t Gor. Straži Stran 4 ~ »DOLENJSKI LIST« Stev. Si Ameriški ro Šentruserčanom zmbuiantifi avternabs 20. septembra je Slovenska izseljenska matica v Ljubljani prevzela ambulantni avtomobil, ki so ga ameriški rojaki podarili Šentruperčanom. Ko bodo urejene formalnosti na carinarnici, pa bo v Šent-rupertu slavnostni sprejem. To bq za Sentruperčane velik praznik, ki se bedo zanj tudi skrbno pripravili. Novi avtomobil, 8 sedežni Chevrolet, je dragocena pridobitev za šentrupert in vso Miren.*ko dolino. Preprečil bo marsikatero smrt, ker bodo ponesrečenca lahko pravočasno prepeljali v novomeško bolnišnico- Dobro bo služil tudi gasilcem, saj je tako narejen da se sedeži odstranijo, na njihovo mesto pa se namesti gasilsko orodje. Največ zaslug za dragoceno darilo ima rojak Leo Strukel iz New Yorka, doma iz Šent-ruperta. Sedaj se mudi v rojstnem kraju im bo tudi navzoč-pri slovesnem prevzemu avtomobila. Leo Strukel je organiziral zbiralno akcijo, ki so se ji prvi odzvali rojaki iz šentruperta in prispevali lepe zrneske. Tako je John Brezni-kar iz Oaklanda v Kaliforniji prispeval 125 dolarjev, Mihael Kusel iz Chicaga pa 200 dolarjev. Zelo požrtvovalno je /.birala sredstva za velikodušno darilo Stru kijeva sošolka Vremenske nezgode so povzročile 87 milijonov dolarjev škode Letos so vremenske nezgode napravile našemu gospodarstvu za 87,32'5.1i7 dolarjev ali za dobrih 26 milijard dinarjev škode- Samo na škodo v kmetijstvu odpade približno 60%. Ostalo škodo pa so vremenske nezgode prizadejale industriji, prometu, komunalnim in vodnn-gospodarskim objektom. Povzročile so zastoj v proizvodnji in prometu. Voda je zalila in uničila ali zelo poškodovala mnogo posevkov. Neugodno vreme je oviralo pomladno setev teko, da je ostalo mnogo po- lja neobdelanega. Donava in njeni pritoki so po hudih nalivih tako narasli, da je ponekod voda popolnoma poplavila obsežna polja in travnike. Prizadeta je bila zlasti Baranja, eden najvažnejših žitnih predelov v naši državi. Strokovne komisije so ugotovile, da smo se lahko še hujšim posledicam \ Temenskih nezgod ognili samo z dobro organiziranimi ukrepi o pravočasni zaščiti in s pomočjo organov krajevnih oblasti ter enot JLA. iz Šentruperta Mary Sušterši- čeva. Rojak Leo Strukel je v zadnjih letih že večkrat obiskal rojstno domovino. Na svojem predzadnjem obisku se je spomnil šolarjev v Šentruper-tu, ki jih je obdaroval z le- Za gospodinje SADNI ŠTRUKELJ Ko zorijo marelice in češplje, prinašajo gospodinje dostikrat na mizo češpljene cmoke iz krompirjevega testa. Na Isti način lahko naredimo sadni štrukelj, ki ni nič drugega, kakor sadni cmoki v enem kosu. Za krompirjevo testo skuhamo krompir (po dva srednje velika računamo na eno osebo). Ko je krompir kuhan, ga odce-dimo ln razpolovimo, da se hi- Sentruperski ambulantni avtomobil — darilo ameriških rojakov. Spredaj rojak Leo Strukel pimi darili- šolarji so se mu oddolžili s prisrčno prireditvijo, ki pravi, da je ne bo nikoli pozabil. Izvršni svet LRS je poslal rojaku Štruklju pismeno zahvalo za vse rojake, ki so prispevali sredstva za novi avtomobil. Še posebno pa so jim hvaležni Šentruperčani. I. S. V predvojnih letih so se kmečki otroci že v osnovni šoli seznanili z umnim obdelovanjem polja, travnikov, sadovnjakov, pa tudi z živinorejo in Čebelarstvom. Nekateri stari šolniki so se pri tem pissbno odlikovali, se ljudstvu priljubili, da jih še dolgo ni moglo pozabiti. Bili so odlični teoretiki in praktiki, ki so mali v kmečki mladini vsbitditi ljubezen do kmečkega dela. Po osvoboditvi smo kmetijski pouk izločili iz učnega prrTrami osnovnih šol in uči-teli'šč. Naše stališ?e je bilo: osnovna šola naj da osnovno z~^Tve, strokovno pa naj se m1-dina izporM^iire rx> dovršeni osnovni šoli. To je dobra i----.-,--'»,.• 1 v I«-'—>—-•:; '--rt— polniuje v strokovni Šoli, ta-k"* naj se kmečki narašč^i 5to-br^zi teoretično in oraktično v kmetijski šoli ali tečaju. T^"a m ni bilo. Poledica ie gospodarska z^ost^-lost, posebno ?*> na Doleniskem. S-rno poglejmo v naše kmetijske šol o. na bomo videli, kako me je začel hud pritisk na vse, ki so z veseljem pristopili k mlademu društvu, posebno pa Še na člane, ki so bili Izvoljeni v odbor. Nanje je farovž imel velik vpliv, pa so odstopali drug za drugim, a večina, zlasti mladina, Je vztrajala navzlic nasprotnemu pritisku staršev. Mlademu društvu je odstopil Miha Zupane eno svojih gostilniških sob za knjižnico in čitalnico V nji so bili članom na razpolago domala vsi slovenKki časopisi, med njimi tudi. oj groza! »Slovenski narod«, ki Je bil nasprotnikom napredka največji trn v peti. Pevske vaje so bile v šoli s šolskim harmonijem, dokler jih ni na pritisk župnika občinski odbor kot lastnik šole prepovedal, misleč, da bo tako onemogočil kulturno delovanje društva. Mlado društvo, željno napredka, Je na to nekulturno dejanje občine odgovorilo s tem, da si je s svojimi skromnimi dohodki in lastnimi prispevki takoj kupilo harmonij ter dobilo posebno, še kar ustrezno sobo, ki je poslej nekaj let služIla za pevsko sobo. knjižnico ln čitalnico. Tako Je društvo dobilo lokal, kjer so se člani, posebno mladina, stalno shajali tn se kulturno Izobraževali. Vodstvu društva je bila prva naloga zbirati mladino, Ji nuditi razvedrila tn Jo s tem pritegniti nase. Mladini so bile na razpolago dobre ln koristne knjige iz precej bogate knjižnice, časopisi in razne priljubljene- zabavne igre. S tem pohajkovanju po cestah ln obiskovanja gostiln. Ob prostih večerih in zimskih nedeljskih pu- so mladino odtegnili večernemu poldnevlh se je vsa mladina, in tudi odrasli člani, zbirala k čitanju, igri in zabavi v društveni sobi. Tu so bila predavanja in medsebojni razgovori o vseh življenjskih, kulturnih in gospodarskih vprašanjih, kar Je na mladino dobro vplivalo; tu se Je mladi rod vsestransko izobraževal ln utrjeval v naprednem duhu. Ob lepih nedeljskih dneh pa je društvo prirejalo Izlete v naravo in bližnje kraje ter s pesmijo in šalami prijetno ln pošteno zabavalo. Složno in koristno društveno delo, izobrazba in poštena ter prijetna zabava Je odprla marsikomu oči, da Je spoznal koristno delo društva ter se vključil vanj, z njim sodeloval in tako množil vrste članov. Nasprotovanje društvu sovražnih ljudi j« bilo čedalje bolj neučinkovito tn društvo je imelo vedno več prijateljev. Dolenjske Toplice so postajale kulturno središče tn dober vpliv Je začel učinkovati tudi na okolico. Vsako dobro ln koristno zadevo Je društvo krepko podprlo ln sodelovalo ter z delom dokazovalo svoje napredno kulturno poslanstvo. Prva svetovna vojna Je preprečila vsakršno delovanje. Večina članov je bil« mobilizira- na; odšla je v vojno v trdnem prepričanju na konec zatiralke slovenskega naroda — trhle Avstrije. Ženske, ki so ostale doma, pa so čuvale društveno imetje. Po vojni se Je pričelo v društvu Še živahnejše delo, ker Je dobilo v prostorni vojaški zidani baraki, ki Je med vojno služila za vojaško bolnišnico, dovolj velike prostore, da je lahko razvilo svoje kulturno prosvetno delovanje. Nasprotovanje nekaterih ljudi je ostalo brez slehernega vpliva. Dolenjske Toplice so bile že po ogromni večini napredne ln pripravljene za ustanovitev telovadnega društva Sokol. Ko Je društvo meseca avgusta 1920 zelo slovesno praznovalo 15-letnlco svojega obstoja tn delovanja, Je to slovesnost kronalo z ustanovitvijo društva Sokol. Sčasoma so kulturne potrebe zahtevale enotnost kulturnega delovanja Zato se Je po skleou občnega zbora bralno ln pevsko društvo razšlo ln prešlo z vsem imetjem v sokolsko društvo ter v nJem dalje opravljalo svole kulturno poslanstvo. Sokolsko društvo si ie v nekaj letih zgrn-dilo svoj lastni dom. ki Je postni trdnjava napredka v Dol. Toplicah. Svojo neoporečno naprednost in veliko ljubezen do domovine so pokazale Dolenjske Toplice tudi v narodnoosvobodilni vojni, kar je italijanski okupator začutil takoj, ko Je zasedel Dol. Toplice. Med Topličani, ki so bili v vrstah Sokola ln med prijatelji sokolstva ni bilo narodnih izdajalcev, ni bilo belogardistov. Izjemo je delalo le nekaj zapeljanih mladeničev, ki niso smeli biti pripadniki naprednih društev. Ko je bil pregnan okupator !n je zasijala svoboda, napredne Toplice spet niso zaostajale. Bile so med prvimi, ki so ustanovili prosvetno društvo, sedanje KUD, ki nosi ime »Maks Henigman« po junaškem borcu za ivobodo, organizatorju OP v Dol. Toplicah ln junaku, ki Je padel med prvimi žrtvami leta 1941 v borbi proti Nemcem; ie v smrtnih krčih je bodril tovariše, naj se neustrašeno borijo proti sovragu. Bralno in pevsko društvo Je začelo oratl napredno ln kulturno ledino v Dol. Toplicah kot predhodnik sedanjega KUD ter s svojim delom doseglo, da so Dol. Toplice kulturno napredne In da vsestransko delujejo za pravo socializacijo naše domovine. D, G. podobna prašiva. Prasdva delu-Jejo dalj časa in bo vsak hro*č, ki bo priSel v dotik s prašivom, poginil. Na ta način boste preprečili večje okužbe v naslednjem letu. Kako se lahko razširi hrošč v ogromnem številu, lahko vidimo na njivah Vojaške ekonomije Srebrnlče. Kdor Je videl Pojav hroščev na tej ekonomiji, nc bo več dvomil, kako neva-rcn Je ta škodljivec. Zaradi pomanjkanja hrane »o se hrošči »na veliko« selili. Močne okužb« v letošnjem letu nam narekujejo, da moramo v prihodnjem letu računati na obvezno škropljenje krompirja. Prašiva dobite v kmetijskih zadrugah po zelo znižanih cenah, ker okrajni ljudski oabor prispeva Velik del Drugo leto bomo imeli več nafte Proizvajalci in predelovalci nafte »o na tridnevnem posvetovanju na Reki ugotovili, da Je možno, da se bo pridobivanje ln predelava nafte povečala prihodnje leto za približno 35 tisoč ton. V kratkem bodo začele obratovati v Slsku kombinirane naprave za predelavo nafte z dnevno zmogljivostjo približno 1000 ton. Med najvažnejšimi vprašanji je spravilo In prevoz nafte ln njenih derivatov. Poudarili so. da Je treba zgraditi najmanj 400 cistern-sklh vagonov. Itev.38 »DOLENJSKI LIST« Stran S To in ono iz topiiške doline Letos so na obrobju naše doline lepo obrodile slive. Ljudje že desetletja kuhajo iz njih žganje. Skrbni gospodarji pa slive suše. Težko je pri manjših gospodarjih, ki Imajo velike družine. Mnogi so otepli že napol zeleno sadje ln ga prekuhali. Otroci pozimi ne bodo Imeli krhljev, temveč bodo pili žganje. Gornje Sušice imajo ime po kraškem potoku Sušica, ki privre po pomladnem in jesenskem deževju iz kraških izvirov, teče nekaj mesecev, v poletni vročini pa popolnoma usahne. Vas In okolica nimata talne vode. Ob hudi suši je tudi v kapnlcah zmanjka. V vaškem vodnjaku voda kljub dolgotraj* nemu deževju naglo usiha, saj črpa skoraj vsa vas Iz njega vodo za kuho, pranje ln živino. Prav bi bilo, da bi jim kmetijska zadruga Poljane dovolila uporabljati vodo iz velikega vodnjaka pri svojem hlevu. Vodnjak je velik ln poln, bližnji vaščani bi brez škode lahko napajali živino ln prali s to vodo, posebno še, ker KZ Poljane nima letos nobene živine. V Jurjevici so igrali Rokovnjače Kulturno umetniško društvo »Svoboda« v Jurjevici pri Ribnici je v nedeljo 12. septembra postavilo na oder zadružnega doma v Jurjevici Jurčičeve »Rokovnjače«. Clanl igralske skupine »Svobode« so to igro dobro naštudirali. Predvsem moramo pohvaliti nosilce glavnih vlog, tako Grego, poglavarja rokovnjačev ln druge. Ugajala je tudi scenerija za posamezna dejanja in kostumi. Res bi lahko nekaterim mladim Igralcem stranskih vlog očitali še to in Gabrje Gabrje je bilo med vojno precej prizadeto in porušeno. Vaščani sedaj marljivo obnavljajo uničene domove in nI še dolgo, kar jim je v njih zasvetila električna luč. Pa niso še zadovoljni. Zelo si žele imeti prosvetno dvorano in že premišla-jo, kako bi začeli zidati prosvetni dom. Predvsem mladina si želi razvedrila, pa za svoje udejstvovanje nima prostora. Adlešičke terice Lepega vremena so predvsem vesele terice, saj jim gre delo pri namakanju, sušenju, trenju lanu in konoplje najbolje od rok. Kodelje so še spravljene ln čakajo pridnih rok, ki se bodo v dolgim zimskih večerih zbirale na prelji ln pri tkanju domačega platna, ki ga po zaslugi »kumeka« Boža Račiča že marsikje poznajo. Letošnja razstava domačega platna je pokazala, da se je domača obrt v Adlešičih zopet dvignila. Prepričani smo, da bo razstava prihodnje leto še pestrejša, saj ]ma domača obrt v Beli krajini bodočnost, ker so njeni izdelki tako kvalitetni, - da, bodo imeli precej kupcev. UBIL GA JE Cvetko Hudoklin in Alojzij Bokse sta se v Šentjerneja sprla. Bokse je pograbil stol in udaril Hudoklina po glavi. Udarec je bil tako močan, da je Hudoklin na posledicah umrl- ono, ker so pač še novinci, vendar je igralska družina kot celota dobro zaigrala. Velika dvorana zadružnega doma je bila polna gledalcev. Jurjevšktm Igralcem bi svetovali, da bi šli z »RokovnjačI« gostovat na odre prosvetnih domov v Ribniški dolini. Iz Uršnih sel Trgovski ln gostinski prostori KZ Uršna sela so pod streho. Veliko gospodarsko poslopje, k! stoji na najprometnejšl točki tega kraja, je ena najlepših stavb daleč naokrog. Zgradbo zida občinsko gradbeno podjetje Gotna vas. Iz žužemberske Sole Letos so učenci osnovne šole in dijaki nižje gimnazije v Žužemberku prišli v lepe, na novo prepleskane in očiščene prostore. Osnovno šolo obiskuje 136 učencev. Zanimivo je, da prevladujejo dečki. Dopoldne ima pouk gimnazija s 187 dijaki. Zjutraj prihajajo od vseh strani: peš, s kolesi in avtobusom. Nekateri imajo dolgo pot, saj morajo sem in tja prekoračiti tudi po 10 krn dnevno. Navadno so najbolj oddaljeni med najboljšimi. Težave bodo tudi zaradi pomanjkanja učnih moči, knjig itd- Na šoli je ustanovljena pionirska organizacija in mladinski aktiv v IV. razredu gimnazije- Obnovljen je Podmladek RK. Učenci tudi že zbirajo prispevke za nezgodno zavarovanje. Mladini in njenim uičiteljem bo treba mnogo truda, da bo delo v vzgoji in izobrazbi uspešno. • K. M. Toča v Rutah Preteklo soboto je v popoldanskih urah divjal v va^eh okoli Rut v velikolaški občini hud vihar z dežjem in točo. Toča je v tem letnem času precej redek pojav. Ker je bila debela, je prizadejala precej škode koruzi, fižolu, povrtnini in do/.or«vajočemu sadju. Lovski posvet v škocjanu Nedavno je lovska družina iz Skocjana organizirala redni posvet svojih članov. Pogovarjali so se tudi o strelski družini, ki jo bodo organizirali in se vanjo vsi vključila. Ustanovni obČn,i zbor naj bi bil 26. septembra 1954. — Vabimo vse strelce, da se zbora polnostevilno udeleže. POŽAR V VASI GRIČ V vasi Grič pri DobKcah je ob pol devetih 4. septembra nenadoma pričel goreti senik Alojza Butala. Senik je bil naenkrat ves v plamenih, saj je bilo v njem približno 15.p00kg sena; rešiti se ni dalo ničesar. Lastnik ima okoli 250.000 din škode, sicer je imel senik zavarovan, a za majhno vsoto. Organi javne varnosti raziskujejo, kdo je povzročil ogenj. K. M. DolenjevaSkl Igralci v Kočevju Igralska družina iz Dolenje vasi pri Ribnici je v soboto U. septembra gostovala v Kočevju z dramo »Kovarstvo In ljubezen«. Velik obisk je pokazal, da Kočevci cenijo dolenje-vaške igralce. Tudi tokrat so mladi Igralci Iz Dolenje vasi dobro zaigrali In dokazali, da že dobro obvladajo odersko umetnost. —enn— Iz Metlike Pred kratkim je bil v Metliki velik požar, ki je uničil trem gospodarjem vso krmo. Menijo, da je bil požar podtaknjen. -t * Večkrat smo že brali, da je v Metliki društvo za olepšavo mesta. Čudno, da njegovi člani še niso opazili sitranišč, oziroma njhovega »duha,« ki prevzame človeka, ko pride po glavni cesti na trg. -t Na občnem zboru so razpravljali tudi o udeležbi lovske družine na proslavi »Štajerska v borbi«. Od 24 lovcev se bo proslave udeležilo 15 članov. A. S. Folklora v Adlešičih Adlešlčka folklorna skupina si mora za svoje nastope narodne noše Izposojati. To je povsem odveč, če pomislimo, da Imamo doma platno ln šivilje, kl znajo marsikaj napraviti. Tudi mladenke same bi lahko izdelale zase in za svojega fanta (soplesalca) nošo. Tu jim ne sme biti žal časa In dela, narodna noša ima vendar vrednost, saj jo bodo uporabljali še vnuki. So pa že Preločanke bolj skrbne, kar se noš tiče. V Mirni peči potrebujejo pekarno S kruhom je v Mirni peči križ. Vozijo ga iz Trebnjega, pa ga večkrat zmanjka. Ze zjutraj ga pokupi gostilna, za de^ lavce, ki jih je v Mirni peči vedno več, pa kruha nI. Občinski ljudski odbor se za pekarno bolj malo zanima, ker so skoraj vsi odborniki kmetje, kl kruha ne kupujejo. Zato naj bi se problema lotil zbor volivcev. V. NABIRALCI ZDRAVILNIH ZELIŠČ! Izkoristite ugodno vreme ln nabirajte naslednja zdravilna zelišča: LIST: Malina list Robida List RASTLINA: Smetlika . Jeternik Materina dt KORENINE: Arnike ... Gozdne jag Regrat rumeni Gladež ..... PLODOVI: Glog .., Jerebika Odkupna cena: kg 120 din kg 60 din kg 25 din kg 22 din kg 100 din kg 180 din kg 22 din kg 400 din kg 180 din kg 400 din kg 180 din kg 300 din kg 120 din kg 55 din kg 180 din kg 120 din kg 220 din kg 35 din kg 32 din kg 50 din kg 300 din Poleg navedenih zeližc odkupujemo Se razna druga zelišča. - Pojasnila dobite v vaši zadrugi ali direktno v skladišču GOS A D, NOVO MESTO (Bršljin). SUHE GOBE (JURČKE) odkupujemo po najvišjih dnevnih cenah. GOSAD - Ljubljana - Skladišče Novo mesto SPOMINU VATR0SLAVA 0NDRISKE Po dolgi bolezni je 12. septembra umrl vsem Novomešča-nom dobro znani in priljubljeni glasbenik—amater Vatroslav Ondriska, čelist, ki je svoj instrument, eden najzahtevnejših, igral tehnično dovršeno, umetniško in z »vso dušo« kot le redki čelisti. Njegove solo točke na koncertih orkestra KD Dušan Jereb so bile za poslušalce resnično doživetje. S smrtjo tega prizadevnega in požrtvovalnega člana KD Dušan Jereb je nastala v novomeškem glas- Koloradarji na pohodu Kaj takega še nisem videl kot v ponedeljek 13. septembra. S kolesom sem se vračal iz Straže proti Novemu mestu. Na cesti pri SrebrniČah (ob ekonomiji) so se mi oči ustavile na številnih malih živa-licah, ki so lezle sem in tja po cesti, večinoma od njive proti gozdu. Začuden sem obstal, ker so se mi živalice videle nekoliko suimljive. Pogledal sem pobliže in ugotovil, da so te živalice koloradski hrošči. Bilo jih je na tisoče, saj je bila cesta v razdalji kakega pol kilometra skoraj polna živih in mrtvih hroščev, zlasti ob krompirjevem nasadu na zapadni strani ekonomije. Hrošče sem zasledil na cesti vse do Broda. Prav gotovo niso bili vsi na cesti, pač pa jih je bilo še več v travi in na njivah. Po vsem tem lahko sklepam, da jih je bilo ogromno-Očividno je ekonomija v Srebrničah gnezdo tega škodljivca. Prav gotovo ni nihče vse leto pregledal krompirjevih nasadov, še manj pa škropil. Kdo bo odgovarjal za posledice? Ta razmnožena golazen bo delala resue preglavice še več let, zlasti, če ne bodo temeljito razkužili vsega zemljišča na ekonomiji in okoliških parcelah. Dopisujte v »Dolenjski list« mt$NAVZG03A Slovensko-hrvctska odbojkarska liga 2emsikc: T V D PARTIZAN (Novo I manjkalo, da ga ni zapravil. Se- mesto) : AOK MLADOST (Zagreb) 0:3 (12:15, 13:15, 4:15). V nedeljski tokcnd so se maloštevilni gledalci skoro že veselili nad nav.dcz,n:m uspehom domačih igralk, ko je že zgledalo. da zmagajo v prvem ln drugem nizu. Po začetni premišljeni Igri v obeh nizih so kmalu prišle v veliko prednost, tako v prvem 12:6, v drugem pa celo 6:0 in 9:2. Obakrat pa so nato popustile, kot bi odrezal, ter klonile pred silovito ofenzivo nasprotnic. Tako so zamudile redko priložnost, da Izkušenim igralkam iz Zagreba iztrgalo Vlad c". če 'že ne dva niza, v tretiem Je prišla do Izraza tehnična premoč In boljša rutina Mladosti. Najboljše Igralke pri Mladosti so bile St.lepanovič, Mra-vlmac In Llpov&eak. Za Partizan so nastopile: Knafllč, Ostanek, Erjavec, Kegtovlč, Ponca. Pasco-lo. Vix;r'ncc. fimalc in MlsleJ. Sodil Je Romih. MOlkl] TVn PARTIZAN (Novo mesto) : OK GRAFIČAR (Zagreb) 8:1 (12:15, 15:7, 15:10. 15:12). ParUznn: Pučko. Dolenc, Slmtč, Medte, Sonc. Lapajne, Romih, ing. Sodnik. Grafičar: Rađan Luka, Ra,puh, Velčck, Radan Ante, Dragojevuć, Marekovic in Tudja. Čeprav sc Grafičar nahaja globoko na dnu prvenstvene lestvice hrvaSko-slovenske odbojkarske lige, predstavlja vseeno borbenega nasprotnika, ki do kraja ne kloni. Prav radi le značilne borbenosti le v prvem nizu hitro pričel nabirali točke in še prodno se 1e Partizan zbral, le Grafičar vodu z i:o. Vse drugače Je šlo v nasled.nl In nizih. Partizan le hotel popraviti slab vtis iz prvega ntan In po odlični Igri v drugem nizu Izf-nnčll. Prav tako je šlo tudi Se v tretlrm nizu. k! Je orav tako prinesel partizanu uspeh. V le pri stanju 9:9 se Je zbral in z gotovostjo osvojil tudi ta niz. Prav dobro igro so pokazali Dolenc, ki sicer mi bil povsem razpoložen, Pučko, Sonc In Medic. Glavno moč Grafl'čar.ia so tvorili Radan Ljka, vel ček in Rapuh. Z nedeljsko zmago se Je Partizan uvrstil na drugem mestu prvenstvene lestvice in Ima dobre izglede za vstop v zvezno ligo, medlem ko bo Grafičar izpadel iz slovensko-hrvaške lige. To tekmo, ki 11 je prisostvovalo kakih sto gledalcev. Je sodil Ba-iičevič lz LJubljane. Prihodnjo nedeljo bo Partizan inic! na BVOdfR) Igrišču za nasprotnika varaždinski Tekstilne, katerega Je spomladi na njegovem terenu premagal s 3:1. NOGOMET *TVD PARTIZAN (Novo mesto) : NK DOMŽALE (Domžale). V nedeljo se srečata na stndl-onu domači Partizan ln NK Domžale v prvenstveni tekmi Ljubljanskega T. razreda. Na srečanje opozarjamo, ker je v tem prvenstvu to prvi Partizanov nastop na domačem Igrišču. SAH Turnir tretjekategornikov gre h koncu Pretekli teden smo obetali Br-klčev naskok na mejo osmih točk, mejo za osvojitev druge kategorije. Naskok se Je Brkiču posrečil, čeprav Je z Avscem le remi-zlral. Slavko Brkič, ki Je tako postal drugokategornik, je povsem zaslužil ta častni naslov. Bdi je najsolidnejši igralec na turnirju ln do sedaj ni izgubil nobene partije, le z Verbičem in Avscem Je remizlral. Igrati mora še s Kastelicem in Milanom Brklčem, ki sta oba kandidata za drugo kategorijo. Od ostalih kandidatov se Je meji najbolj približal Samo Medle, ki Je dosegel 8 točk, osvojiti mora le še dve točki iz dveh partij. Avsec Je s sedmimi benem udejstvovanju zelo občutna vrzel, orkestralcl pa so zgubili nele mojstra—Selišta, ampak tudi resničnega sotova-riša in blagega moža. Rajni Vatroslav Onđriska je bil rojen 1886 v Iglavu na Mora vskem kot sin glasbenika. Že kot mlad fant je kazal izredno zanimanje za glasbo. Po visokošolskih študijah na Dunaju in v Zagrebu, je služboval v več krajih Hrvatske. Polnib 16 let je bil sreskl načelnik, bil je banski svetnik in nazadnje šef odseka za notranje posle in namestnik poverjenika bivše banske izpostave v Splitu. Na tem mestu so ga aretirali ustaši, ga zaprli in obsodili na 20 let težke ječe, on pa je takoj, ko si je nekoliko opomogel, prebežal v Slovenijo, kjer je do konca vojne bedno živel, brez vsake podpore ali pokojnine, ker ni hotel prositi okupacijske oblasti nikake službe. Sele po osvoboditvi je bil od naše ljudske oblasti upokojen ln je pričel redno prejemati pokojnino. Rajni Vatroslav je bil zelo dober tovariš, družil pa se je po največ le z glasbeniki. Zelo veliko časa je posvečal orkestru in vajam — nobene ni zamudil. Pa tudi doma je ure in ure vadil in igral na svojem priljubljenem instrumentu. Bolezen, ki jo je dobil v Le-poglavi, mu je počasi izpodjedala zdravje in končno je moral kloniti, star 68 let. Počivaj mirno v bratski slovenski zemlji! —f— Revija jazza V torek, 14. septembra so se Novomeščanom predstavili združeni orkestri Doma Jugoslovanske ljudske armade, KUD »Dušan Jereb« in Študentski plesni orkester z Revijo moderne lahke glasbe. Kljub visoki vstopnini, je bila dvorana kina »Krka« polna. Program Je vseboval klasično moderno glasbo in čisto plesne točke. Dirigent Božidar Kos, mlad študent strojništva, je Novotne-ščanom poznan glasbeni talent ln obeta, da bo postal odličen vodja tudi večjega orkestra. To je bil prvi Javni nastop tega orkestra, zato najbrž tisto malo treme In včasih neskladnost, kl Je motila. Drugače pa je orkester zadovoljil. Posebno je uga- jala trobenta, ki Je na taki višini, da jo lahko uvrstimo v kateri koli slovenski orkester te vrste. Dobro je opravil svojo nalogo tudi klarinet, ki je v rapsodiji otožnosti navdušil vse poslušalce. Za nekatere plesne skladbe, kot South Pacifis, Manhattan in Dixie je publika toliko časa ploskala, da so ji morali ponoviti, pa tudi Gershwinovega »Amerikanca v Parizu« so dvakrat zaigrali. Revija je uspela in pričakujemo, da bomo še v tej sezoni lahko poslušali novo. Prireditelj? obljubljaj- da bodo gostovali z Revijo *di po drugih mestih Slovenije, najprej pa v Kočevju In Brežicah. ZA DOLCHJtKE GASILCE KJE SO CEVI? Gasilsko društvo v Gabrjih pod Gorjanci je kar delavno. Vključuje 40 članov: 30 moških in ženska desetina. Imajo redne štriinajstdnevne vaje, ki so prav dobro obiskane. Tudi dom so si že postavili, ki je bil med vojno popolnoma uničen. Društvo ima ročno brizgalno, ki bi še nekako zadostovala. Pereče vprašanje so cevi. Delovno področje gabrskega gasilskega društva je dokaj obsežno: pet precej raztresenih vasi, v katerih požari zaradi nepravilno urejenih podstrešij, niso nič čudnega. To so vasi: Gabrje, Jugorje, Gornji Suha-dol, Hrušica, Pangerč grm. Vode v teh vaseh ni veliko, saj imajo samo v Suhadolu in v Gabrjah vodovod, drugje pa uporabljajo pri gašenju vodnjake m studence, ki niso povsod v vasi, še manj pa pri poslopju, ki gori. Zato bi potrebovalo društvo precej cevi. Sedaj jih Ima 100 metrov, kar je odločno premalo. Večkrat so že prosili Okrajno gasilsko zvezo, da bi jim dodelila cevi, pa ni bilo pravega uspeha, oziroma je bil uspeh tak, da smo cevi sicer dobili, potem pa so jih takoj odpeljali v 2užemherk z obljubo, da bomo prišli tudi mi na vrsto. Do sedaj ta »vrsta« še ni prišla mimo, da bi se nas usmilila. Pričakujemo pa, da se bo to kmalu zgodilo. točkami turnir ž« zaključil. Tako Je tudi z Mlhellnom. kl je dosegel 6 točk. Ta teden bo turnir zaključen, prihodnji teden pa bomo že ob j avl Ll vrstni red. Prvenstveni brzoturnlrji v septembru V petek, 24. septembra bo ob 20. url redml mesečni brzoturnlr za prvenstvo SD Novo mesto, kamor so vabljeni vsi šahisti. Prihodnji petek bo ob Isti uri brzoturnlr za prvenstvo novomeškega okraja. Vabljeni so tudi šahisti Iz Trebnjega. Črnomlja ln ostalih krajev Dolenjske. SD Novo mesto -o—w Atletsko prvenstvo Dolenjske TI. artletsko prvenstvo Dolenjske bo v Novem mestu 25. in 26. septembra. V soboto bo ob 15. uri slovesna otvoritev vseh atletskih nciorav na Loki ob Krki. Tekmovanja se bodo udefležlU najboljši atleti lz Kočevja, Črnomlja, Trebnjega ln Novega mesta. To bo največja atletska prireditev na Dolenjskem. Tekmovali bodo za orehodnt pokal kl ga je dala atletska zveza Zakaj gre Šah na novomeški gimnaziji rakovo pot? četrtem pa le l ma precej zata. Marsikdo se še spominja prvih povojnih let na novomeški gimnaziji, ko Je šah zajel veliko dl-jaštva. Zadnji čas je zanimanje za šah zelo padlo, pa tudi Igralci se posebno ne Izkažejo. Preteklo šolsko leto Je bilo na gimnaz-IJl neka) ftahlstov iz »stare« generacije, kl so zaradi mature odpovedali pcmoč mlajšim. Tako Je 80 "Stojan Puc* le životaril. Tudi letos se ne obeta bolj razgibano šahovsko Mvljonje na gimnaziji, ker so »star!« odšli, mladih pa nI veliko. Zato bi bilo treba spet začeti nri pioniri'h v pr-»art.zan n en ado- vem razredu. Tako Je začel tudi JU in nI dosU ' prof. Dobovšek prva leta po voj- 16-letni Kastelic v državni reprezentanci Preteklo nedeljo je bilo v Zagrebu državno atletsko prvenstvo za Junlorje V zelo ostri konku-,-,.„,■! so s.' dobro odte/ali sin venski atleti »L|ub!|ane« In »Odreda«! Mladinec Penka (L}.) je postavil v motu krogle nov državni rekord: lfi.22m. Tudi talentirani Puc 1e 9 !*•« "a lio m Z zaDP'kaml doseg«-! prvo -mesto. Mladin«! Tratnik Je OIVOJU na 1500 m prvo mo;tn s BtlOffl 4:(M).«i. Tudi mladi metalec kopja Kaste- lic lz Črnomlja, kl Jc tekmoval za Odred, Je stopil na mostiček zmagovalcev. Z rezultatom 50,28 Je osvojil tretje mesto. Zvezni kapetan Lenart ga Je uvrstil v državno reprezentanco mlalftlh mladincev, kl bodo 26. septembra tekmovali z Avstrijci v Mariboru. To Je prvi primer, da bo belokranjski športnik oblekel državni dre*. Mlademu atletu žel'mo It tnfiiigii u .in-ha. i^- n.l s šahovskimi krožki, k1 so odllono uspeli, saj so iz njih izšli vodilni novomeški šahisti, ki so znani že v republiškem merilu: prvokategornik Skerlj, drugokategornlk: Sila. Sitar. Doki. Me-Ide ln dru;;l dobri Sahlstl. S krožki jc. treba začeti takoj v začetku leta. Novomeško šahovsko druitVO Jim bo nudilo vso pomoč. PredeedhJik Kastelic je obljubil 5 šahovskih garnitur, kl Jih bodo Imeli za prvo silo. Zanimanje za šah bi se dvignilo z raznimi tekmovanji (turnirji, slmultankaml, dvoboji itd.). Začeti pa Je treba čimprej, ker tudi tu velja pravilo, da le čas dragocen. M Slovenije ln si ga Je lansko leto v Kočevju osvolll tamkajšnji »Partizan«. Zanimivo Je, da se bodo teKa prvenstva udeležili samo člani »Partizana«, fcl zlasti na Dolenjskem premorejo precej dobrih atletov. Program bo pester, saj bodo tekmovali skoraj v vseh atletskih panogah, razen v teku preko zaprek. Zanimiv bo skok ob palici ln metanle kladiva. Veliko število tekov na kratkih, srednjih ln dolgih progah bo poživilo prvenstvo. Vsako društvo in šola lahko prijavita neomejeno število atletov. Ker Je program zelo obšrtren, bo prvenstvo tralalo dva dni. Začelo se bo v soboto ob 15. url, nadaljevalo pa v nedeljo ob 8. ln IS. url. Zaradi prvenstvene tekme v r/ibojkl, bo pr-vonstvo končamo ob 10. uri. Tekmovalni prostor bo ozvočen. Trije orvi tekmovalci v vsaki pa-nogll bodo slovesno prejeli d'liplo-me. Z otvoritvijo atletskih natprav na naši Loki še novo igrišče ne bo popolnoma urejeno. Marsikaj bo počakalo še za prihodnje leto. Prvega maja bodo s svečano otvoritvijo ln množičnim! nastopi Izročena svojemu namenu vsa igrlftča ln prostori. Nogometna tekma v Kočevju Nogometna Igrišča klubov, kl spadajo v ljubllansko nogometno podzvezo, so zopet zaživela. Preteklo nedeljo se Je začelo prvenstveno tekmovanje II. razreda, v katerem sodelulc osem nogometnih klubov, med nt'ml kar dva predstavnika Kočevja — Partizan ln Svoboda. V I. kolu. kl le bilo odigrano 12. t. HI. sta s<" v Kočevju srebala Muhi lanski Krim ln domača Svoboda, TVmičin! so s! zagotovili zmago šele v drugem delu Igre. Tekma Je bila zaradi velike vro čine zelo naporna in je zahteva la od igralcev veliko požrtvovalnosti. Rezultat tekme: Svoboda Krim 4:2 (1:1). Za Svobodo so dosegli gole: Podbevsek 2. AndoljSek ln Du-r.niovlč po enega. V prijateljski nogometni tekmi pa 1e v Ribnici Garnizlon JLA premagal kočevskega Partizana s 5:1. Tekma Je bila vsled mraka predčasno zaključena. KINO Kino KRKA Novo mesto Od 23. do 27. septembra: švedski film Plesala je eno samo poletje. Od 28. do 80. septembra: ameriška risanka Veselo ln brez skrbi. Od 1. do 5. oktobra: ameriSka barvna komedija Charliejeva tetka. Kino Dolenjske Toplice 25. In 26. septembra: mehiški film En dan življenja. 29. ln 30. septembra: francoski film Pravici Je zadoščeno. Kino Črnomelj Od 24. do 26. septembra: Eva podeduje raj. Od 28. do 30. septembra: Mreža. Kino Kočevje Od 24. do 26. septembra: argentinski film Zena morja. 29. in 30. septembra: ameriški film Mesto iluzij. Kino Loški potok 25. ln 26. septembra: ameriški film Pet prstov. 2. in 3. oktobra: francoski film Divji deček. Preklic Podpisana Flek Ana, gospodinja, lz Talčjega vrha št. 13, prele licu jem besede, ki sem jih govorila o Suhorepcu Jakobu lz Otovca fit. 12, kot neresnične Obenem se tovarišu Suhorepcu Jakobu zahvaljujem, da ni vložil tožbe. — Flek Ana. Gibanje prebivalstva v Novem mestu Pretekli teden Je bilo rojenih 9 dečkov ln 11 deklic. — Poročila sta se: Mervar Jože, strojni mehanik iz Gotne vasi, in Vehar Milka, tkalka iz Žabje vasi. Umrli so: Kovačič Matija, delavka lz Vel, Gabra, 46 let. Barbo-rič Marija, zasebnlca, 91 let, lz Novega mesta. Marušič Marija, uZltkarlca, 55 let, lz Brezovega— Studenec. Blažlč Erna, otrok, 8 mesecev, lz Ragovega pri Novem mestu. Gibanje prebivalstva v Kočevju Od 1. do 18. septembra so bile rojene 4 deklice in 3 dečki. — Poročili so se; Votek Janez, de- lavec, in Šinkovec Marija, gospodinjska pomočnica, oba iz Kočevja. Baje Jože, delavec, in Košir Pavla, delavka, oba iz Rudnika. Pintarič Franc, zidar, in Nemec Emilija, delavka, oba iz Kočevja. Lipovec Anton, rudar, in Blazinšek Ivana, delavka, oba iz Zeljn. Zunec Maksimiljan, mizarski pomočnik, in Turkuš Marija, delavka, oba iz Cvišlarjev. Seme Anton, krojač, in Mestnik Ivana, gospodinja, oba iz Zeljn. SvajgelJ Zvonimir, delavec, in Tekavec Marija, delavka, oba iz Kočevja. — Umrl je Horvat Jože, otrok, 4 leta, iz Oneka. Iz novomeške podružnice Pretekli teden so rodile: Andr-llč Jožefa lz Brinja pri Sentru-pertu — dečka. Trontelj Marija iz Gor. Ponikve — deklico. Ce-čelič Jožefa iz Gor. Suhadola — dečka. Sulm Marija iz Stana pri Mlrnt — dečka. Klobučar Marija lz Smihela pri Novem mestu — dečka. Mužar Štefka lz Metlike — deklico. Vire Terezija iz Dol. Težke vode — deklico. Pavlin Kristina iz Pahe pri Trški gori — dečka. Blažič Jožica iz Gorenje vasi pri Smarjeti — deklico. Rebolj Anica iz Vavte vasi — dečka. Dular Milka iz Jurke vasi — dva dečka. Rozman Anica lz Laz — dečka. Jerman Ljuba iz Novega mesta — dečka. Kovačič Marija iz Sevna pri Vel. Gabru — dečka. Vidmar Vera iz KaSče pri Semiču — deklico. Robida Ivanka iz Sel pri Toplicah — deklico. Sl-mončlč Ema iz Cerovega loga — dečka. Skebe Ana lz Salke vasi — deklico. Kumelj Terezija iz Poljan — deklico. Zoran Roza-11.1 a lz Dol. Kamenja — dečka. Jovlč Danica 1z Novega mesta — dečka. Smole Terezija lz Brega r>rl Vel. Gabru — dečka. Mohar Fnnl lz Leskovca — deklico. Vo-glar Antonlla iz Svlbnika — deklico. Zoran Anica iz Smarjete — dečka. Sebolj Anica lz Damlja — deklico. Per Marija lz Vel. Cerovca — deklico. Becsan Antonija lz Gor. Brezovice — deklico. Velti^ Zor^a 'z Novega mesta — deklico, Hočevar Marila I? ZvItč — dečka. OsSnerSlč Marite Iz Hruševca — deklico. Novinec Jožefa Iz Praproč — deklico. MatkovIČ Tiriea Iz Dol. Toplic — deklico. — Čestitamo! M A11 OGLASI OPRATOVOD.TO za mizarsko nod-1et1e, samostolneea, veščega kalkulacij, načrtov ln organizacije dela. sprejmemo takoj. Za- časno zasigurano samsko stanovanje. »Mizarstvo«, Novo mesto, Trdinova c. 40 — p. predal 7. Pojasnilo K članku »Novice lz Trebel-nega«, ki je bil objavljen v 30. številki našega lista, so nam sporočili iz Mokronoga, da je bil mokronoški veterinar Janez Eržen takrat, ko so poginili 4 prašiči (omenjeni v dopisu), na nujnem bolniškem dopustu, zato ga seveda ne zadene nobena krivda. Sploh pa je bil tok zastrupitve prašičev tako nagel, da bi ne mogel pomagati noben veterinar, razen če bi bil že takoj na začetku zraven. Večer jugoslovanskih narodnih pesmi v Novem mestu Uprava Doma JLA v Novem mestu Je 17. septembra pripravila poslušalcem lep ln bogat večer jugoslovanskih narodnih pesmi. Gostovali so člani ansambla beograjskega Radia, sami popularni pevci in instrumentalisti, znani tudi marsikateremu novomeškemu poslušalcu beograjsko radijske postaje. Venček bosanskih narodnih pesmi Je odpel Aleksander Deiar*-vič. Nada Spa«olevtc Je pela su-martljske, mak^rtoneke In dalmatinske T»flrmi. narodna kola. rred-I vs<"u »umndiiskr*. Je svirai na frnU Sava Jeroijč. eden nalmrt-Uubllenelših Pinnov ansamMa beograjskega Radia. Pesmi in Je-remiča sta spremljala s harmo-nHro Radojka in Milotije Zivko-vič. Nalvee.1l usneh pa je požela Danica Ohrenič, zlasti s pesmijo »riđe si dušo. gde si rano...«, za katero je na festival v Lan-goulemu 'Anglija) dobila prvo nagrado. Zaoela Je tudi slovensko »Nmav čez izaro ...« RIT je skratka lep, visoko umetniški koncert narodnih pesmi in kol. Pevci, mojstra harmonikarja ln frulaš sn številnim poslušalcem posredovan mclodlko in svojstvene posebnosti iz bogate zakladnice ljudskih pesmi naSih bratskih republik. Uprava Doma .TLA, kl je že tudi poleti enkrat, pripravila podoben večer, zasluži pohvalo za svoje prizadevanj«, da nas neposredno seznani z vrednotami narodnih pesm? in folklore iz Južnih krajev nase dr« zave. Stran 6 »DOLENJSKI LIST« Stev.38 ,Ja stoletni ž« v prvfa se ru&« Se vedno so mi v spominu tisti veličastni in grozni dnevi krvavih bojev za Turjaški grad v septembru 1943. Po zmagoviti bitki z belogardi-stionimi postojankami v Begunjah pri Cerknici sem prišel v Prešernovo brigado, ki je takrat bila najhujše boje ta starodavno gnezdo Turjaških grofov. Živo so spominjam, kako smo se plazili na odrejene položaje cb spremljavi mitraljezov in rezkih pokih pušk. Beli. ki so branih grad. so imeli te robe dovolj v zalogi. Sedmega dne je borba za grad dosegla višek. Beli so, pijani od ruma, prepevali za debelimi zidovi, toda ure so jim bile štete. Naši topovi so že prebijali debele zidove, ki •o merili v podnožju do 4 metre. Nenaden in silen juriš na grad jih je zmedel. Skupina 60 partizanov je v naskoku zavzela grad in posadka se je morala predati. Beli izdajalci so stali v dolgih kolonah vsi bledi in prepade-ni. Z -obraza si jim bral obup in neizmerno sovraštvo do partizanov. Bili pa so med njimi tudi taki, ki so se glasno izpraševali, zakaj so se borili pod zastavo belih Vso kolono ujetih belogardistov smo odpeljali v Velike Lašče, cd tan. pa naprej v Kočevje- Beli so imeli v času bojev za grad razmeroma majhne izgube, na naši strani pa je bilo precej mrtvih. Pokopali smo jih na pokopališču v Velikih Laščah. Zmaga na Turjaku je imela velik vojaški in politični pomen. S Turjakom je padla zadnja sovražna postojanka v tako imenovani Ljubljanski pokrajini. Beli so bili dokončno pregnani iz osvobojenega ozemlja in so *e zatekli v Ljubljano, kjer sr> osnovali domobransko vojsko. Uspeh na Turjaškem grndu smo slovesno proslavili v Velikih Laščah. Velik je. bil vo- Pcglcd na grad je bil gro- laški plen; dobili smo lepo zen: gorelo je in pokalo, da je bil vse skupaj en sam plamen, v enem kotu gradu se je namreč vžgala municija. število pušk. mitraljezov, mi-nometaleev in drugega orožja, pa če hrano po vrhu- Niti ruma ni manjkalo. Moški pevski zbor KD Dušan Jereb iz Novega, mesta je 8. septembra gostoval na Bledu Spe! zločina mladoletnikov v New Yorku Newyorška policija jp i?ol^-vila letos avgusta skupmo 4 mladih zločincev, starih od 15 do 13 let, ki so v 11 dneh ubili dva moška in prc-'cepli dve dekleti. Po vsej verjetnosti so zagrešili še druge zločine. Vodja skupine je bil 18-letni Jack Kaslov. sodelovali pa so še 17-letni Levin Mittman, 17-Ietni Jerome Leiberman. dočim za četrtega člana skupine policija ni izdala imena. Na zaslišanju so povedali, da so izvrševali zločine za nabavo. Največja zabava je bila zanje, ko so do smrti pretepli nekega moškega in ga nato vrgli v vodo. Tega moškega so mladi zločinci našli v parku, ko je spal na klopi. Nepridipravi so mu na bose noge nri-tisnili gorečo cigareto. Ko je protestiral, so ga vsi štirje napadli in pretepli do smrti. Naslednjo žrtev, nekega 43 let Tetovarina dekleta Med britanskimi dekleti se hitro siri moda tetoviranja. Dekleta si dajo tetovirati predvsem imena svojih fantov ali pa verze, ki so v zvezi z ljubeznijo. Ni malo primerov, da ima tžko dekle čez cel hrbet tetoviran napis: »Jack me ljubi,« in podobno. Ker je na Angleškem veliko ameriških letalcev, ima veliko deklet tetovirana imena ameriških vojakov. Kako bi Izgledalo, če bi imela nekatera dekleta tetovirana imena vseh ljubimcev? Prav gotovo bi morale uporabiti za tetoviranje tudi kožo na stopalih in ušesa. Primorski Slovenec -glavni inženir Etiopije Slovenec Stanislav Konjedic, doma iz Plav pri Solkanu ob Soči, je bil imenovan za šefa Inženirskega oddelka pri obesin-skl vladi v Adis Abebi. starega moškega so prav tako dobili v parku ter ga na podoben način pretepli, dokler ni izdihnil. Hudo so pretepli tudi dva starejša moška, ki pa napada nista prijavila- Dve po 18 let stari dekleti so premlatili z bičem. Aretirani mladi zločinci ne kažejo nikakršnega kesanja zaradi storjenih zločinov. Kaslov se je celo norčeval iz za-sliševalcev ter s smehom na ustih vprašal, če misli, da jih bodo zaradi tega cvrli. (Umorili na električnem stolu.) Policija trdi, da so vsi štUnje mladi zlečinci sinovi bogatih staršev. Zmago na Turjaku moremo šteti med največje zmage v obdobju narodno osvobodilne borbe. »Slovenski poročevalec« je takrat zapisal, da je z /mago nad Turjakom simbolično prikazana zmaga delovnega človeka nad stoletnimi tujimi tlači tel ji in krvosesi našega naroda. Od takrat se je mnogo spremenilo v vasicah, ki so nekdaj" tlačanile mogočnim turjaškim gospodom. Razvaline mogočnega gradu nemo strme v zrak, okrog njih pa diha novo življenje. Mnogo se je izboljšalo od tistih časov. Tudi elektrika je zasvetila, skratka deželica Trubarja, Stritarja in Levstika si vztrajno gradi novo in lepše življenje-Karel Oražem Možje v krilih ne smejo v cerkev Na Škotskem po narodnem običaju tudi moški nosijo krila. Ta krila so zelo kratka in segajo nad koleno. Ko so prišli pred kratkim Škoti v takih krilih v Rim, jih vatikanska straža ni pustila v katedralo Sv. Petra, češ da imajo prekratka krila. Skoti pa so bili pametni. »Ce nas domači škof pusti v cerkev, nas morate tudi v Rimu,« so rekli. Vatikanska straža temu ni mogla oporekati. DOBRO JE ZAPISAL Slovenski napredni časopis v Ameriki »Prosveta«, ima med drugim tudi kolono »Stric Matic pravi...«. V tej rubriki objavlja razne smešnice in drugo šaljivo gradivo, pa tudi zelo krepke resnice so vmes. Eno tako je v obliki pisma stricu Maticu objavila Prosveta 5. avgusta letos. Takole se glasi: »Se nekaj md je prišlo na misel. Lepo število Junakov', ki so se, kakor pravijo, borili tam v Jugoslaviji proti komunizmu, je prišlo v našo deželo. Amerika jim je dala lepše in boljše ugodnosti ln več prilike za dobro življenje, ko pa marsikateremu drugemu priseljencu. Človek bi pričakoval, da bodo ti ljudje na en ali drug način izkazali hvaležnost naši deželi. .. Kakor veš je bila naša dežela zapletena v vojno s komunisti na Koreji. Na tisoče naših fantov je bilo pohabljenih, na tisoče jih je tam izgubilo življenje. Niso bili to profesionalni junaki, temveč fantje, ki so se odzvali klicu domovine in položili na njen oltar vse... Zdaj mi pa povej dragi stric, ali ti je kaj znano, koliko teh jugoslovanskih Junakov' je priskočilo na pomoč deželi, ki jih je tako širokogrudno sprejela? Jaz ne vem za nobenega, poznam pa jih mnogo, ki svojo hvaležnost Ameriki izkazujejo s tem, da dobre Amerikance denun-cirajo in blatijo. Je pač tako, kakor je rekla kača, ko jo je nekdo rešil iz precepa: ,Ne vem, kaj bi ti storila v zahvalo? Hm, pičila te bom!'.« OtjD® (d Prejeli smo pismo ameriškega Slovenca Franca Pleska, ki ga je pisal svojemu sorodniku Gustu Kozini, ki je prišel na obisk domov v Novo mesto. Franc Pleško je doma nekje pri Šentjerneju. V Ameriki je že nad 50 let. Bil je že sodelavec pri raznih listih, poskušal se v kleparstvu in drugih obrtih, potem je bil farmar, nazadnje pa se je zatekel v dom onemoglih v Libertvville v državi Illinois, kjer živi še sedaj. Kljub svojim letom je še veder in zdrav, le noge mu nagajajo. Se vedno se zanima za lepo knjigo, posebno rad pa seže po knjigi, ki je pisana v materinem jeziku in ki ga prestavi v staro domovino. Z Gustom Kozino, ki mu je pisal to pismo, je v daljnem sorodstvu. Objavljamo skrajšano pismo 1 Dragi sorodnik Gustl Kozina! Sprejmi mojo prijateljsko zahvalo za obvestilo s tvojim lastnoročnim podpisom na dopisnici, ki sem jo z veseljem prejel. Kmalu za tem pa sem tudi videl tvoje pozdrave v »Glasu narodu« dne 28. maja, ko nam kličeš na veselo svidenje čez pet mesecev. Dobro, z veseljem te pričakujemo! Moja želja je, da pri svojem obisku v Jugoslaviji ne boš prezrl naše krasne Dolenjske Vse nedeljsko dopoldne so bili Novomeščani in okoLičani nemirni. Kar naprej je rahlo bobnelo, včasih je močneje za-hrumelo :n takrat je priletel avion. Popoldne je aeromiting! Ze pred kosilom so kamioni vozijji ljudi na letališče v Prečno. Tam je bilo že nekaj tednov prej vse živo; pripravljali so letališče in hangar, pomagali so vsi. največ pa menda vojaki, ki jim gre za požrtvovalnost vse priznanje. Miting Se je začel. Motorna letala stoje lepo v vrsti na drugi strani letališča, sedem jih je. malo od njih pa počivajo jadralna kar na kupu kot jata belih galebov. Predsednik aerokluba je pozdravil gledalce, zastopnike oblasti, vojske in množičnih organizacij ter poudaril pomen letalskega mitinga. Letalstvo, predvsem jadralno, je tako lep šport, da ga skoraj ne moremo primerjati z drugimi, v vojni pa nam krepko pomaga braniti meje. Letala so startala drugo za drugim. Sivega tlvokrilca, PO- 2, prav gotovo poznate, saj skoraj ni dneva, da ne bi brenčal nad Novim mestom in njegovo okolico. Taki »polikarci«. kot jim pravijo piloti, so bili v nedeljo na letališču kar trije. Vsak je potegnil v zrak svojega jadralca: eden »Cav-ko«, drugi »Vajo«, tretji pa »Jastreba?. Ljudem kar ni šlo v glavo, kako sploh., more leteti letalo brez motorja. Čudoviti lopingi in vriji so jih očarali- Skok s padalom, z zadržkom. >Saj se bo ubil!« je kriknila neka ženica, vsem na letališču pa je zastal dih ... »Ah... l< so se oddahnili, ko se je odprl svileni dežnik- Za drugega padalca so zopet mislili, da bo pristal v potoku — pa jih je razočaral, ko je čisto suh prišel mednje. Akrobacijam z motornim letalom so pozorno sledili. Od strahu pa so Topet zavpili, ko sta jim dva »Matajurju« letala tako nizko nad glavami, da so jim klobuki odfrčali z glav. Pred kratkim so predsedniki občinskih ljudskih odborov novomeškega okraja skupno s predsednikom okraja in predsedniki svetov priredili daljši poučni izlet. Med drugim so si ogledali tudi svetovno znane konje v žrebčarni na Lipici pri Sežani-Ta žrebčarna je ena najstarejših v Evropi. 65 Nekaj gledalcev se je vrglo kar po tleh in si zakrilo glavo z rokami. Šaljivemu poletu so se od srca nasmejali. Nek zvit »Dolenjec« se je namreč prijavil, da si upa sam leteti z letalom. Nikica, pilot novomeškega »po-likarca«, mu je odstopil mesto.-. Da ste videli, kaj je potem tisti »kmet< delal z ubogim ptičem ... »Kmet« je bil namreč odličen, seveda preoblečen pilot. Skoraj na koncu mitinga pa je sprejel radiotelegrafist vest, da se bliža še eno letalo. Kmalu nato smo ga res zagledali nad Kalom. Motorja skoraj ni bilo slišati- Koles ni imel. Pilot je sporočil po radiu, da bo pristal. Nizko je preletel letališče in nato po kratkem zavoju pričel pristajati. Pod krili in kljunom so se pojavila kolesa. Ze pristaja... »Saj je tak kot reakcijski!« je vzkliknil nek gimnazijec, ki se na take reči menda spozna. Seveda se je lepo zmotil, toda od tal dvignjeni rep v obliki črke V in troje koles spredaj, je še marsikoga prevarilo. Je pa bilo to res najmodernejše ameriško športno letalo »Bonanza«. Potem so poleteli še oni no izžrebane srečke. Ves vesel je vzkliknil mali Mitja: »To je pa še lepše kot z avtobusom!« Modrost Povprečnost ne ustvarja več. nost. Kdor nič ne dela, se nikoli ne zmoti. Zaradi majhne napake se često zruši velika zgradba. Ce je še tako zakrito, svinja najde korito. Brez ir1 pralni pra ek za oranje finih tkanin f nima tekmece 1 na trž šču! ♦ ♦.»«.»« »♦>,♦««♦« CKRCGIE BODIČASTE Dopisujte v »Doienjski list« ZARES ČUDNO »Dva kosa potice sta bila v shrambi sinoči, Peterček, in zdaj je samo še eden! Kako to? »Res ne vem. Tako temno je bilo, da nisem videl drugega kosa.« „ »Zakaj imaš trak okoli pr. sta?« »Zena mi ga je privezala V opozorilo, da moram oddati pismo.« »In si ga?« »Ne, pozabila mi ga je dati!« OČKOVI LASJE »Mami, zakaj pa ima očka tako malo las?« »Ker mnogo misli, srček.« »O, zakaj imaš potem pa ti tako goste?« POCENI »Koliko te je stalo, da se Sena naučila voziti avto?« »Oh, štiri ali pet« »Tednov?« »Kaj še, avtomobilov!« PONOSNA MAMICA »Kako srčVcan je mali!« »Mislite?« »Da, in kako čist! Ali je to Vaš deček?« »Seveda«, odgovori ponosna mati. »Cele pol ure se je sam igral s srpkom na travi, ali ne?« »Da, tako priden je, kar sam %e moti.« »No, sedaj mi boste dali 50 dmarjev, jaz sem namreč čuvaj v parku!« * Ali ti je oče kaj obljubil te narediš izpit? »Nič. Toda precej bom dobil *;s o? r>" navttdirn!« »Pri repu ga že dobro držim, primi ga hitro pri glavi!« iu. severozapadnem robu Bele krajine, ob cesti iz Črnomlja proti Novemu mestu, komaj opaziš majhno naselje, Srednjo vas, skrito med velikimi hribi. Zdi se, kakor da se je nalašč umaknila v to zatišje, da bi ji nihče ne motil Šumenja kočevskih gozdov in žuborenja številnih potokov. Srednja vas spada v občino Semič, čeprav se od ostalih belokranjskih vasi močno razlikuje po podnebju in rastlinstvu, predvsem pa po svoji zgodovini. Do leta 1941 so v Srednji vasi živeli KoČevarji. Tja so prišli nekako pred šest sto leti. Tedaj so se zatekli v prostrane kočevske gozdove na ozemlju kočevskega grofa Thurna. Pri njem so izsekavali gozdove, posebno v okolici Roga, in si postavljali koče, pozneje pa je tako nastalo več vasi. Prva vas se je imenovala Koče, a njeni prebivalci KoČevarji. Pozneje se je to ime preneslo tudi na okolico. Thurn je bil zelo krut, zato so se KoČevarji večkrat upirali. Leta 1572 so sodelovali v hrvaško-sloven-Bkem uporu, kamor jih je po-vedel Ilija Gregorič, doma iz kočevsko vasi Ribnik. Upor ie bfi zadušen, Ilija Gregorič usnr.rčen, vendar pa so se KoČevarji še večkrat uprli. Za časa stare Jugoslavije se je na to ozemlje naselilo tudi nekaj Slovencev, te pa so KoČevarji vedno podcenjevalL KoČevarji so dobro živeli. Prodajali so les zlasti po Beli krajini in na ta način nekateri zelo obogateli. Ob razpadu stare Jugoslavije je v Srednji vasi nastal velik preplah. Ljudje so popivali, prirejali gostije in se pripravljali na beg. Neka stara ženica je vsako jutro hodila od hiše do hiše in vedno znova naročala sosedom, naj jo pokličejo, ko bodo bežali. Toda Kočevarje so kmalu omamile Hitlerjeve obljube, da so zapustili svdje imetje in odšli, še prej pa sfi na Gačah praznovali 600- letnico preselitve svojih prednikov. V Srednji vasi so ostale samo tri družine Kočevarjev, odšlo pa je tudi nekaj Slovencev, a jim je sedaj zelo žal Kmalu po odhodu Kočevarjev je to ozemlje prevzela italijanska uprava »Emona.« a občini Črmošnjice, kamor je tedaj spadala tudi Srednja vas. je načeloval Italijan Nano. Italijani so začeli deliti zemljo v najem priseljencem, ki so prihajali iz vseh krajev Slovenije in zaradi tega v Sruednji vasi Še sedaj ni enotnega narečja. Italijani so hoteli na naših tleh izbrisati vsako sled slovenske kulture; Nano je dejal, da čez petdeset let ne bo več tu nobenega Slovenca. Toda bilo je drugače. Slovenci tu še vedno žive, on pa je bil kmalu potem — aprila 1942 — ubit, ko se je peljal iz Semlča v Črmošnjice. To je povzročilo med Italijani velik preplah. Preiskali so vse hiše v Srednji vasi. toda zaman. Še bolj pa so se prestrašili, ko je še istega meseca Marjeta Rogelj Tedaj je bil v Crmošnjicah ustanovljen terenski odbor, nato pa SKOJ. Kljub temu, da je bila Srednja vas osvobojena, vojna vihra ni šla mimo nje. Tja so pogosto prihajali belogardisti iz Semiča ter večkrat koga vklenili, mu jih naložili »petdeset« ali ga odvedli v zapor. Junija 1943 pa so nenadoma vdrli v vas, kjer so bili partizani. Vnela se je borba. Vaščani so se poskrili po kleteh, kogar pa so domobranci zalotili zunaj, so ga sevali če »ima komunista« Eden med njimi je bil Slovenec, toda tega menda že sam ni več vedel. Ko ga Je moja sestra po slovensko vprašala, če je Slovenec, ni ničesar odgovoril, ko pa je vprašanje ponovila v italijanščini, le obotavljajoč se dejal: »Poko, poko.« Kljub vsem nevarnostim pa je Srednja vas kmalu postala žarišče partizanstva. Tu in v Crmošnjicah je bila večina partizanskih kulturnih dela v- Srednja vas med n a t*o d n 00 svobodiino borba odšlo iz Crmošnjic sedem mož v partizane, med njimi šolski upravitelj Ambroži^ — sedaj generalmajor JLA, iz Srednje vasi pa mol brat. Vse moške, ka:- jih je še ostalo v Crmošnjicah in Srednji vasi, so odpeljali v internacijo, na steno hiše poleg občine pa so napisali: Vincere, e vinceremo! Toda ponoči je nekdo z rdečimi črkami napisal poleg1 Ebemo, videt čemo! Meseca maja 1942, ko je bilo v Sloveniji osvobojeno prvo ozemlje, je bila osvobojena tudi Srednja vas in okolica. postavili k zidu Kovičeve hiše in tu je moral stati ves čas borbe, da so bili oni bolj varni. Partizanom se je posrečilo umakniti, eden pa je na robu gozda padel. Se huje so Srednjo vas prizadele ofenzive, zlasti roška. Italijani so prišli k nam, ko so se vrpčall iz Roga. Zažgali so vas Ribnik. Stale. Koma.-no vas. Topli vrh in AšeUce, nato pa so pridrll v Srednjo vas in kradli vse. kar so le mogli — niti prašiči niti drobnica niso bili varni pred njimi. Po vseh hišah so preiskav ali in spra- cev, med njimi 1e bil posebno zanimiv France Bevk z zgodbami svojih otroških let. Tudi Božidar Jakac je bival v tej vasi in tu ustvaril veliko umetniških del. Skupina Stlri-| desetih godbenikov pa nam le J nudila prijetno zabavo. Zato ' ni čudno, da se je Srednja vas ravno tedaj kulturno dvignila. V Crmošnjicah, pa tudi v Srednji vasi so večkrat prirejali mitinge in proslave, kjer so sodelovali palizani in civilno prebivalstvo. Posebno je uspela Gregorčičeva proslava leta 1944. Poleg kulturnih delavcev so v našo vas pogosto prihajali tudi naši vodatelji. Vida Tomšičeva je pogosto obiskala svo-jega sinek;, Janezka, ki je bival v Srednji vasi pri stari mami. Posebno dobro se spominjam komandanta Staneta Rozmana, ki mi je podaril lep svinčnik. Razen tega so bile V Srednji vasi tudi parti/nn-ske delavnice in bolnišnice, nekaj Časa tudi Glavni odbor AFZ in partijska šola. Pozimi 1943, je bila pri nas seja, n;i kateri je bil poleg drugih tudi Boril Kidrič. Jaz sem bila še majhna in sem smela seji prisostvovati sedeč na peči. Leta 1944 je bil v Crmošnjicah Glavni štab NOV in POS, v Srednji vasi pa SNOS. Od tu se je preselil v Črnomelj, kjer je imel februarja 1944 svoje prvo zasedanje. Zaradi tega so sovražniki r.a vsak način hoteli uničiti naše kraje. Junija 1944 so bombardirali sosednjo vas Brezje, toda poškodovali so le nekaj Kočevarjev, kajti partizanski štab. kl je bil prej tam, se )• že en teden pred tem preselil. V začetku maja 1945 je v Srednji \mm na lula prava zmeda. /. ene strani so piih 1-jali Nemci, z druge pa Jugoslovanska armada. Naši vojski so partizani postavili slavolo- ke, nato pa so odšli. Vaščani niso vedeli ali naj pričakujejo partizane ali naj beže pred Nemci, in ko so se na cesti pojavili tanki, si ni nihče upal iz hiše. Kmalu pa smo spoznali, da so to partizani in naši tanki. Nemci so se že na Stati žagi vrnili. Ti partizani so že Čez nekaj ur odšli in Srednja vas je ostala popolnoma prazna. Od nikoder ni bilo nobenih vesti. Tako niti vedeli nismo, da le že konec vojne. O tem smo zvedeli šele tri dni po osvoboditvi. Našo vas je objelo neizmerno veselje. Vsakdo je čutil, kafl pomeni zmaga, kij pomeni svoboda. Iz gozdov in taborišč so se začeli vračati naši ljudje. Mnogi pa žal niso dočakali svobode. V partizanih sta padla dva moža it Srednje vasi, eden je umrl v internaciji, eden pa za posledicami taborišča. Kmalu po osvoboditvi ro v Crmošnjicah, na steni hiše, kjer je bil med vojno Glavni štab. vzidali spominsko ploščo. Naši voditelji še danes mnogokrat obiskujejo te kraje in z nami obujajo spomine na najtežje, a obenem najlepšo irt n.i|lxilj veličastne trenutke bo-« ja ln trpljenja za svobodo.