23
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Državni zbor je tedaj z Naj visim točnim pisanjem v nadaljevanji zborovanja sklican na 28. dan januarija. Predsednik dr. S mol k a razposlal je uže pred nekaj dnevi vabilo k tej seji in je na dnevni red postavil zgolj prva branja.
Vprašanje, ali se ohrani mir ali ne, še nikakor ni rešeno, Bismarkov govor v nemškem državnem zboru se je sicer hvalil in deloma celo slavil v naših Jjoluradnih glasilih, ali vse drugače sodi o tem vprašanji borsa. Izrekoma zadnje dni padajo državne obligacije grozovito.    Naše  enotno   državno poso-
jilo „Notenrente" veljalo je še 4. januarija 83*20, padlo je dne 10. januarija na 82*65, dne 13. na 81*80, dne 15. na 81.70, dne 17. januarija celo na 8020. tedaj zgubi posestnik rente v 14 zadnjih dneh pri vsakem tisučaku celih 30 gold.
To priča, da se oni krogi, ki so najbolj občutljivi za vprašanje miru, vojske boje, in to po pravici iznemirja vse drugo prebivalstvo.
Razgovori  z   Romunsko  zarad   ponovljenja trgovinske  pogodbe  so   nekako obtičali,   kar je po vsem naravno.    Ker so   rešiti   nasprotna  si   vprašanja nasprotni interesi;   pa podučeni krogi trdijo, da je do konečni sklep pogodbe zagotovljen.
Gorica.   —  Povodom   interpelacija dr. Roj_c a poprijel se je deželni glavar grof Coronini  čisto no-
v_e_^jia<čela, kat^.g^i4cej^4§^K3P^^ p^rj^mentarn^^-^ivjj^nji s tem, da mu je zabranil interpelacijo citati do konca; nobeden no&lancev se tu ni potegnil za prosto besedo, in doživeti znamo. da se v Gorici celo opravilni red premeni tako, da bo prepovedana vsaiia kritika o delovanji deželnega odbora.
Štajersko.  —   Dve dogodbi dale ste v štajerskem deželnem zboru povod   k hudi  praski   med ve likonemško večino in pa slovenskimi poslanci. Da bi
¦v
se Nemcem v Ceski pritrkavalo v njihovih neutemeljenih tožbah zoper sedanjo vlado, spravil je zlozuani poslanec Ausserer, ki vvJ!r^^-Nk^yrjrpfesor m_rni-stil ravno častnega spomina, potom posebnega predloga v zbornico nareofio pravosodnega ministerstva do višje sodnije v Pragi septembia meseca preteklega leta. — Pri vtemeljevanji sklicaval se je Aus-serer posebno na to, da so Nemci en rod, naj bi-mgttJ^LL4LLJ4 in da je krivico prizadeto mu kjerkoli braniti povsod, dalje pa je sklicaje se na predlog Schmerlingov v gosposki zbornici udrihal po vladi na vse kriplje.
Namestnik baron Kiibeck bil je pri vsi tej dogodbi — gluh. Oglasil se je v imenu Slovencev poslanec M. Vošnjak ter zivrnii udrihanje Ausse-vJF^rj^vo se ve da dostavljajoč, da^^iin^^H^J^a^osti c^kr. oajnejtaika užojjeiLju]LajLf^^ ni^vl&d&. — Večina oddala je ta predlog posebnemu odseku peterih udov, v katerega je izbran tudi knez Lichtenstein in pa M. Vošnjak.
Druga še hujša praska med zastopniki Slovencev in pa Nemcev nastala je pri predlogu šolskega odseka, ki se glasi: ^Naznauilo, daje deželni odbor pri izvajanji deželnozborskega sklepa z dne 13. januarija 1886. leta gled,e odločneje gojitve nemškega jezika na vseh šolah na Štajerskem pri deželnem šolskem svetu našel najkrepkejšo podporo, jemlje se z veseljem na znanje in dežel nemu odboru se naroča, da se sporazume z vlado o tem, da se nadaljna gojitev nemščine na vseh  ljudskih   šolah   na   Štajerskem   temeljito   čuva.
24
Deželni odbor ima poročati o izvajanji tega sklepa, kakor tudi o nadzorovanji/ — V imenu slovenskih poslancev izjavil je dr. Dom inkuš, da se posvetovanj o teh predlogih ne bodo vdeleževali, temveč zapustili zbornici, ker iz teh predlogov in iz dosedanjega, ravnanja večine vidi se namen, po nem če-vati slovensko Štajersko. — Po tej izjavi odšli so slovenski poslanci iz zbornice. — Namestnik Kiibeck skušal je dokazati, da se Slovencem ne godi krivica. — Pri glasovanji bili so sprejeti vsi predlogi in so za-nje glasovali tudi Nemci konservativci , kar bo gotovo slabo vplivalo na daljno razmero med tema strankama.
Nemška. — Minuli petek dne 14. januarija odločila se je pomenljiva politična borba med Bismar-kom in nemškim državnim zborom po tridnevni hudi bitki zoper kneza Birmarka. — Bismarkova opozicija vpeljala je vso važno borbo z hvalevredno spretnostjo, tako, da se je moralo glasovati o predlogu Stauffenbergovem, ki je predlagal, naj se konečni obrok, do katerega se za sedaj dovoli število vojne v mirnih časih z 468.409 vojaki „d o 31. dne marca 1890 namesto po zahtevanju vladinem do 31. dne marca 1894. leta", tedaj za tri leta mesto za sedem let. Pri glasovanji po imenih sprejet je bil predlog Stauffenbergov z 186 glasovi proti 154, tedaj z večino 32 glasov, enako tudi po tem ves §. 1. g to spremembo.
Ko je potem hotel predsednik zbornice prestopiti k §. 2., oglasi se knez Bismark k besedi, da zbornici naznani cesarjevo naznanilo. — Zbornica se vzdigne in knez Bismark prebere cesarjevo naznanilo, da je zbornica razpuščena.
V^|engugla81}|o^in[i bilo je ptnej znano, da po izidu prvega glasovanja gotovo sledi razpust zbornice, zato 80_^s^j22^nrj^J|g^gi^p ^glasovanji ^poslavljali
gjjgffi^                    + tort »
Druga cesarjeva naredba določuje nove volitve za 21. dan februarija.
Razprava, o kateri smo uže v zadnjih „Novicah** omenili prvi Bismarkov govor, je bila enako zanimiva glede tega, da je pokazala prav živo podobo malo ugodnih političnih razmer v „zedinjeni" Nemški, enako pa tudi dobro osvetila sedanji splošni položaj evropejski. — Glede razmere Nemške proti Avstriji in Ruski izrekel se je Bismark tako-le: Težava naloge ni v tem naš mir z Avstrijo in Rusko ohraniti, temveč mir Avstrijo in Rusko. Tam je stvar dru-gača. So v resnici tekmejoči in med seboj nasprotni interesi, kateri tema obema našima prijateljema vzdr-žavanje miru med seboj obteževa bolje, kakor pa je za nas obema nasproti moč. Naša naloga je, te težave po moči poravnati, v obeh kabinetih biti zago-Voruiti   miru   nasproti   razburjenosti   časuiške  in   pa
parlamentariške vrste. Teh razburjenosti mi ni treba bolj natanko zaznamovati. Casništvo obeh dežel ir parlamentarizem one so bistvo nasprotovanja in težav s katerimi nam je računati pri našem prizadevanji premagati jih in biti zagovornik miru pri obeh kabinetih. Pri tem smo v nevarnosti, da nas v Avstriji še bolj pa na Ogerskem značijo „ruske", na Ruskem pa smatrajo za ,,avstrijskeu. To moramc uže potrpeti, in ako se nam posreči, ohraniti mii doma in mir v Evropi, to tudi radi potrpimo".
" Zanimiv je tudi odgovor Bismarkov na govor vodje katoliškega središča Windhorsta, ki je zagovarjal bistvo predloga Stauilenbergovega za triletno veljavo postave, temu je Bismark odgovoril: Jaz zahtevam sedem let, zato, ker mislim, da takrat ne bom več živel, čez tri leta pa še. Jeli bo živel poslanec Windhorst, ki je približno moje starosti, toliko časa, tega ne vem, pa želim mu, da bi živel še deset let. Zdi se mi pa, da se bodo laglje porazumeli med seboj, kedar mene in njega ne bo več tukaj".
Kako malo je Bismark navzet parlamentarnega duha, kaže njegovo pretenje v prvem govoru te razprave nasproti poslancem ljudstva s tem, da je rekel: treba bo predložiti postavo, po kateri se imajo kaznovati poslanci, ki s svojim glasovanjem domovino spravijo v nevarnost! — Pa, kakor rečeno, Bismark z žuganjem ni ničesar opravil, ali bo opravil kaj z novimi volitvami, videli bodemo o sv. Matiju.
Laška. — Grof Nobilant izrekel je deputaciji, da se mora tamošnja vlada odločiti, da podaljša sedanji bolgarski nevaren položaj ali pa na podlagi pogodeb išče poravnavo z Rusko; svetovati noče de-putaciji ničesar, da se mu ne poreče, da se vtika v to vprašanje.