Ish« ja Tok 4» »VT 1 In praralkov. Iiaued dnÜy «*®*Pt Bat» .Sunday, and Holiday PROSVETA GLAS1LO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ursdnlikl in uprsvnilki pro«toril M*7 South Lawndal« Ato. Off Ion of Publication: 1017 8. Lawndal« Ar«. Telephone, Hockwall 400« pro—YEAR XXX teta I« «MO AaSTceMÜn 'a?* Mu« l. im. CHICAGO» ILL., PETEK, 5. MARCA (MARCH 5), 1937 Subscription 00.00 Ysarly ÖTKV.—NUMBER 45 Acceptance for mailing at special raU of postage provided tor ta section 1108, Act of Oct. >, 1017, «uthoriiad on Jane 14, 1H8. .ewisova organizacija CIO izvojevala nadaljno zmago I* orporacija General Electric pristala na kolektivna pogajanja z reprezentanti CIO. Unija bo zahtevala zvišanje mezde desetih odstotkov, odpravo priganjastva in druge koncesije na konferenci, ki se prične IS. marca. Raztegnite v kampanje na druge industrije [New York, 4. marca. — Mogo-i korporacija General Electric včeraj naznanila, da se bo po-jala z Lewi8ovim odborom v rho sklenitve kolektivne po-dbe. Ta uposluje v svojih to-rnah okrog 60,000 delavcev. Lewiuova organizacija je v &jem zmagovitem pohodu pro-a v nadaljnjo veliko induetri-na polje, ki je bilo doslej tr-java kompanijskih "unij". Na-inilo o kapitulaciji General E-¡tric je prišlo po konferenci v iw Yorku, na kateri je korpo-cijo zastopal njen predsednik irard Swope in unijo James B. rey. Carey je predsednik U-;ed Electrical & Radio Work-i of America, ki je včlanjena Lewisovem odboru CIO. Konferenca med korporacijo unijo se bo pridela 15. marca rey je izjavil, da bo njegova janizacija zahtevala splošno Sanje mezde za deset odstot-, odpravo priganjaštva, skraj-ije delovnega tedna in druge nceaije. General Electric ima tnajst tovarn v raznih krajih nerike. Swope je sinoči potrdil poroči- o sklenitvi dogovora z unijo, ovajanja glede sklenitve ko-ttivne pogodbe s krajevno u-United Electrical & Radio orkers of America v Lynnu, iss., so v teku že dolgo časa in erajevno unijo v Schenectady-N. Y., od zadnjega decem-\ je rekel Swope. "Uradniki organizacije so zahtevali splo-o konferenco z reprezentanti rporacije In ta se bo pričela 15. Irca." Chicago, 4. marca. — Več ko 000 delavcev v Chicagu, ki so »sleni v tovarnah radioapara-in električne opreme ter pri-lin, bo imelo koristi od uspeha izida pogsjsnj med Le-hovo unijo in korporacijo Ge-irul Electric. Uverjeni so, da Kio dobili zvišanje mezde in we koncesije. |V tukajAnJi tovarni General E-ttric je uposlenih 4000 delav-v tovarni Western Electric Ciceru 16.500 in v tovarni e*tinghouse Electric 600 de-Kcev. Uradniki CIO so namig-i. da bodo šli zdaj na delo, da tegnejo v unijo okrog 2,500,-» telefonskih in telegrafskih kratorjev in drugih, ki so u-V industriji rsdloapara- Ljudske čete spet| okupirale Toledo Fašisti zelo iznenadeni in poparjeni Madrid, 4. marca. — Močna španska ljudska armada 80,000 mož je včeraj pridrla z juga in iznenadila fašiste, "kakor da bi padla z neba," v Toledu. Pod kritjem topov z bližnjih hribov je ljudska armada vdrla v To-ledo in okupirala vse mesto razen ruševin trdnjave Alcazar. Vse strategične pozicije ob reki Tagus so danes v rokah )judsk( milice. Fašisti so vzeli Toledc 28. sept. m. 1. Skupno s tem nenadnim napadom je bil izvršen tudi energičen napad od južnovzhodne strani na Talavero de la Reino, ki se nahaja 55 milj zapadno od M« drida. V tem kraju je glavni stan Francove armade, katera zadnje štiri mesece napada Madrid. Istočasno so bili odbiti vsi fašistični napadi ob reki Jara-mi. Vatikan in Hitler v novem konfliktu Konkordat z Nemčijo bo preklican in |I*wisov odbor je včeraj izvohal nadaljnjo zmagu v De-Wtu, ko j« bila njegova orga-^ija priznana kot predatav r» svtnih delavcev v tovarnah >rysler Motor Corp. pri kolek-vmh pogajanjih. Takosvanl de-A"kl «veti, ki so doslej repre-''tirsli delavce pri pogajanjih *'""Igrači jo, so bili odpravlje-Avtna unija bo odalej na-r'J govorila v imenu 67,000 daljav. k. „o uposleni v tovar-h < hryaler Motor Corp. K^nfrrem a med rudarsko unL J* A in baroni premoga v Wku je bila včeraj pretr-je dejal da ae Je to '-Jiio, da obe stranki dobita llk<» in dovolj ča sa za "razči pojmov". Prekinitvi razorov ne pripisuj« Uwis ikv ' ker ao se vse do '■>' r« prave med uradniki uni ( »' J^rnsU vršile v znamen-' K»j n^ga sporazuma. Berlin, 4. marca. — KatoliŠk in protestantovski krogi v Nemčiji se pripravljajo na akcijo pričakovanju, da Hitlerjeva vla da izpolni svojo grožnjo in začne z zaplenjevanjem cerkvenih posestev. Glavarji katoliške cer kve pravijo, da ta korak režims bo signal za preklic konkordata in prelom med Nemčijo in Vati kanom. Protestanti ne vedo, kaj bodo storili, toda spor med njimi Hitlerjevo vlado je vedno ostrej ši, odkar je Hitler odredil izvolitev novega vodstva protestan tovske cerkve v Nemčiji. Protestanti obtožujejo nacije, da hočejo pretvoriti državo v cerkev Katoliški voditelji pa pravijo da vsako poseganje države v nji tiovo lastnino in vzgojo njihove mladine je kršenje konkordata alf pogodbe z Vatikanom. Na-cijski tisk že dalj časa vodi kam panjo za razlastitev obširni cerkvenih zemljišč v svrho nase-itve prebivalcev, ki so brez zemlje. Domače vesti Podrobnosti o požarni nesreči Hartwick, N. Y. — K veliki nesreči, ki je zadela rojaka Fr. Hrena dne 22. februarja zgodaj zjutraj še to)*^Hrenova farmska hišaykatero je ogenj uničil, je bilayilara čez sto let in veliko poslopje. Imela je 10 sob in veli-erU B. Butta na obtožbo nekega mladega fanta, da ga je hotel spolno zlorabiti. ers. Mussolmi koče veliko število otrok _ Veliki fašistični svet ob-javil program Rim. 4. marca. — Veliki fašistični svet je včeraj odobril program, čigar cilj je porast Števila italijanskega prebivalstva. Na voji seji, kateri je predsedoval diktator Muasoltni, je rasprav-al o padanju števila rojstev in potrebi več otrok, da se v bodočnosti ojači oborožena sila I-»lije. Program vsebuje sedem točk, ki so: Prednost sapoellt ve in povišan-a v službi bodo imeli očetje ve-kega števila otrok. Tem se mora vlada oddolžiti, ker največ prispevajo k povečanju italijanskega prebivelatve Mesda mora bazirati na teori-i, da mora oče velike družine prejemati več kakor oni posamezniki, ki nimajo dosti otrok. Revizija zakonov, ki oo že v veljavi, da se zagotovi stabilnost življen-skih pogojev velikim družinam. Posojila in državna pomoč no-voporočenoem med mladimi de-avci in delavkami. Ustanovitev Splošne svežo velikih družin, levizija provinčnih in mestnih mej na basi ljudskega štetja, ki bo odrejeno 1.1941. Občine z ms-im številom prrf>ivalstva bodo zgubile javne institucije za stare ljudi, ker ne bodo potrebne. Ustanovitev centralne organizacije, ki bo pospeševala in kontrolirala vladni program jx>ra-sti prebivalstva. "Slovesno opozarjamo vse fašiste, da Je problem ¡»večanja i talijanskega prebivalstva najvažnejši, žlvljenekega pomena t» I-talijo", pravi faširftlčnl ' svet v svoji deklaraciji. "Ta je problem vseh problemov, kajti brez novega naraščaja ni mladine, in če ni mladine, ne moremo povečati naše milltariaitične sile, ris izvajati ekonomske ekspanzije in ne zasi-gurati bodočnosti domovine." Zmaga relifnih delavcev v Seattlu AVTNA UNIJA PREMAGALA Kratka sedeča stavka v Chicagu KRIZO V INDIAN! proti n~no,nim delovnim razmeram Ugnala je teroriste postala zopet sila lnl Chicago, 4. marca. — Sedeči atavkarji, ki so zadnji torek o-kupirali sedmo nadstropje knji JEKLENA VOLJA|*°ve,ni0® korporaclje R*g«nstel r\on akii7a trto irvr nfr na 800 ^th ave., so UKUANllA I UKJfc V | H6 ginoei umaknili, ko je korpora cija naznanila svišanje plače pet Anderaon, Ind. —■ Tukajšnja I centov na uro. V stavki je bilo svtna unija je srečno prevedrila savojevanih 40 delavcev, toda težko krizo, ki je paradoksno na-1 nadaljnjih 250 delavcev v istem ZA BLOKADO SPANUE JE VSE PRIPRAVLJENO Akcija fašističnih držav kaže na farso stala z zaključkom stavke pri General Motors in njenih podružnicah, med katerimi je tudi Gui-| de Lam p kompanija. Premaga- departmentu je moralo počivati. Stavkarji so tijavlli, da so morali delati SO do 34 ur na teden sa plačo 40 do 42 ip pol centa ns WPA pristala na zahteve vse la je teroristično kampanjo vigi-1 uro In to je bil vzrok, da ao ae u iantov, kompanljski unionisem in prli. Poleg «višanja mezde je kor tudi obsedno stanje in se sopet poracija obljubila skrajšanje de-poetavlla Čvrsto na noge. lovnega tedna na 44 ur, plačo in Vse to je v zadnjih par tednih pol za česurno delo in dvojno doaegla s serijo drsnih korakov plačo za delo ob nedeljah, pod vodstvom mladega organise- Nathan Reukberg, podpred torja Victorja Reutherja. proti sednik korporaetje, je dejal, da kateremu so vlgilanti dvignili je poravnava le začasna in da se antirdečkarsko kampanjo ter ga bo še nadalje pogajal s delavci. skušeN izgnati iz mesta. Unija Govorice o obnovitvi stavke Še je najprej podvsela izobraževal- niao utihnile. Delavci ao pridrža no kampanjo. V ta namen je iz- li kot svojega zastopnika odvet dala dve poaebni izdaji Aulo I nika J. M. Jacobas, ki je nazna Worker j s, kateri je uredil B. J. nil, da se bo danes vršil shod v Widick, urednik glasila kavču- svrho organiziranja unije In ds karske unije, ki je prišel v ta na- bodo delavci zahtevali priznanje men iz Akrona v Anderaon. Wl- unije. Med delavci je večje štev! d k k je eden naj milltantnejšth llo žensk, ki bodo poivane, naj pri delavskih urednikov in član soci- stopijo v International Women's alistične stranke, kakor tudi Re- Bookbinders unijo, uther. Korporacija Ima pogodbo z Iz Kljub obsednemu stsnju je u- dsjatelji magazina "Bequire", ki nija odprla svoj prejšnji urad, določa, da mora biti vsa aprilske katerega so bili razbili vlgilanti. naklada 700,000 kopij magazina Zadnje dni ee je premestila v no- rszpečana do 9. marca. Izdajate-,ve, večje urade z večjo dvora-jljl zdaj zahtevajo, da ee mora I no. Urade je shodom, tis katerem je govoril godbe Homer Martin, predaednik med- Hernia, Ont., Kanada. 4. mar. narodne unije. Ob tej priliki je — Devet delavcev Je bilo odpe poveljnik milice, kil ima okraj Ijanih v tukajšnjo bolnišnico po Madison še vedno pod kontrol», krvsvl bitki med grupo 300 ne-vrnil prebivalcem nekaj flvllnih stavkarjev in 40 stavkarjev, ki svobodščin, "če prevzamejo od- so okupirali livarno Holmes Co govornost za vzdrževanje reda." po Izbruhu sedeče stavke. Ne-To Je bila prva večja zmaga u- stavkarji ao v tej bitki Izgnali nlje. stavkarje li livarne. Več ko ti Iz ječe je dobila tudi 19 delsv- soč ljudi, med temi policaji, je cev, ki so bili zaprti več dni "In- opazovalo bitko. Policija se nI communlcado", na drugI strsni vmešala v spopad, temveč je le pa zahteva aretacijo Emoryja odpeljala ranjence v bolnišnico, Shipley je, gostilničarje, ki Je ob- ko Je bila bitka končana. Vsi ra-strelil devet eUvkarjev potem, njenci so stavkarji In nekateri ko so bili zvsbljeni v past. Proti bodo najbrž podlegli poškodbam kompanijl Je podvzela ofenzivo Obe skupini sta bili ot>oniženl z tudi a tem, da je vložila tošbo za| Meznlml drogovi, cevmi In dru odškodnino obatreljenlm delav cam. Vse te in druge akcije ao obr nile sentiment javnosti na strsn avtne unije, katero ao bili vigi lantl pred nekaj tedni s svojim terorizmom skorsj popolnoma razbili in jo tako rekoč pognali pod zemljo. Ker pa so organiza tor ji vzdržali na mestu, pred vaem Victor Reuther, Je »opet vstala prerojene Iti je FAŠISTI IZRABIJO BLOKADO ZA NAPAD? Skalnati plaz ubil eedem de- lovcev V M ont am /nak sol, dar not al s «jf^tg»! Stavkovni nemiri v Readingu, Pa. Reading. Pa.. 4. marca. — Prvi nemiri v tukajšnji generalni stavki v nogavičarskih to-varneh so prišli včeraj, ko so delavci e silo zaprli tovarno v predmestju -RobesoniJI. Cez 5000 delavcev v trinajstih tovarnah se je odzvalo generalni stav-kL ki se je začela 1. marca v Miaaoula, Mont., 4. marca. — Tri velike skale, ki so se včerej utrgale s vrha 500 čevljev visoke skalnate stene nad reko Flat-head. so ubile sedem delaveev in ranile tri. Delavci eo bili na delu pod steno pri gradnji jeza. Bergshire Co. Razetrelba streliva na Poljekem; IS mrtvih Varšava, 4. marca. — Velika ekaploaije munfcfje v Pionku Je včeraj usmrtila IS oseb poti, da organizira vaeh 10,000 avtnih delavcev v tem meatu. Ustanovila je tudi ¿enako "auxiliary" ali pomolno organize jo, ki obeta poatatl vredna po snemaika ženeke avtne organi zacije v Fl In tu, kjer Je imele ne malo zaalug za zmago avtnih delavcev. 2ene In hčere tukaj* njih avtnih delavcev organizira-l 2akon nevtralnosti Seattle, Waeh. — ravi diplom«tičnl poro-Čevelec M«nchester Guardiana, general Kranoo dobil v tem etu sledečo (»moč Iz Italije In Nemčije: Prve dni januarja Je odšlo Iz Nemčije 12,500 vojakov in večje Število baterij proti letalom in tankom. Dne 7. januarja Je ««pustilo Ne«pel, I talij«, osem tleoč voja-tov, ki so odplull v nenepovedan kraj— v ftpanljo, Dne 12. januarje Je parnlk Giuseppe Miragll« zapustil Ne«-Ik»| s lovorom vojneg« materi«!« n 30 CapronlJeviml bombniki. Dva dni pozneje Je iz istega ' mesta ladja l^ombardia odpeljala 4500 vojakov in dva škadrona tankov. l)ne 16. januarja Je odšlo it Neapla večje Število «rm«dnlh oficirjev na ladji Cedoma. Na 22. januarja Je ne dveh pernlklh, »«milo In Toacana, odšlo "neznanokam" šest tisoč I-talljanov in 160 ton municije. 1'arnika so spremljale tri podmornice — Narvale, Delfina in neka druga. Na 26. januarja ao štiri ladje | Umberdla, Mardegna, Cele-brie in Hicilia — odpeljale "pro-stovoljce" v ftpstil Jo, Parnlk (»mbsrdia Je v Geeti nsMII 100 topov, KK) ton munlclja In 4500 "prostovoljcev". Dno I. februarje je sepuetllo Italijo nadaljnjih tO,000 "prostovoljcev", ftpanska vlada je sadnje dni poročala, da is Italije še vedno prihajajo vojaški transporti sa Franca, namreč že |*Hem. ko so velesile "zaprle" mejo pravim in prisiljenim "prostovoljcem", Te dni Je tudi Muaaolinijev fašistični avei izrazil solidarnost z generalom Francom in namignil, da ga fašistična Italije ne bo pustile ne cedilu. fn prev v tej luči Je trebe gledati na blokado ftpenije, ki po iilaMs aa I gim orodjem, toda stavkarji, ki so bili v manjšini, so bili izraženi. Hitlerjeva protibolj-ieviika internacionala I Berlin, 4. m«rca. — V Beril-nu se Je ustanovila "Antlkomln-tern»" «II internaclonal« proti komunizmu, katere glavni stan «daj na I j,, v nekem hotelu. Fašisti Iz 20 držav so že zastopani v tej An-tlkomlnternl Iti v kratkem se vrši v Berlinu prvi mednarodni kongres. Združene države še nimajo zastopnika in naclji delajo ne vse pretege, da dobe koga iz Amerike na omenjeni kongres. U Kd Adems iz Illinolsa In Bo-phie Good, žena Victorja Reu therje. Vfidita učne tečaje in u vejeta ženake v aktivnosti orgs nlzacije oziroma delavakega gi banje. Te preokret situacije v A*d«r sottu je že dobil odmev po raznih krajih Indiane. Iz Indianepolise I je otirniio ne unijo 200 priti sprejet v senatu Washington, D. C., 4 marca. — Pittmanov zakonski načrt glede nevtralnost! Združenih dr žav Je bil včersj sprejet v senet ni tirnici z 62 proti 6 gleso-vom. Henator liorah Je vodil silno opozicijo, aH dosegel ni nič. Predlog gre zdaj v nižjo kon kllnskih delavcev, ki ao vprašali I presno zbornici, kjer imajo dru za organizatorja in obenem po- gi načrt nevtralnosti in pričaku «Ish svoje pristopne karte. TJe | jejo se vroče debete. t je avtne unije tudi po drugih krajih. Kljub svoji mogočnost pa j« bila ugnala v Flintu in potem premagana tudi v Andersonu . Tega unija ni dosegla s Joka vostvo bojazijlvrev, marveč i militantno Uktiko drznih in bojevitih mladih organ izatorjev katerih imena so se v večini slu čajev pfMČ zablešCele v javnosti IIP' "Fi »jI " noiriti I PROSVETA TUB BWLICHTBNIIEWT SUMU» n umiMA iLonrnu a. rmtroftNE JEONOTB I m Mwim Sri»»« (IM MM a* to*. «IM - M WU. 91M m «** Mtl m «to lato »M W S* Mal « ) to ntoi f«r tt» JU»obijala osvoboditev ¿ene iz politične sutnosti, predvčerajšnjim je pa pobijala ustanovitev avobodnega šolstva in nešteto drugih korakov splošnega napredka. Zgodovina Je zabeležila dejstvo, kako je katoliška cerkev fanatično pobijala uvedbo javnih šol v Združenih državah, češ, da si je "sam satan izmislil javne šole"! Toda javne šole so prišle kljub temu, prišla je ženska volilna pravica in prišla bo tudi osvoboditev otrok iz mezdnega dela. Pride še več—konec katoliške cerkve same! • . • e V Nebraski Je zlnirnica pred nokaj dnevi odklonila zakonski načrt, ki je nudil zdravnikom pravico, da smejo na neboleč način usmrtiti neozdravljivega bolnika, ako si bolnik sam to želi. Ta predlog je bil pobit največ na podlagi krščanskega arguments, ki se glssi, da "edini Bog ima pravico vzeti človeku življenje", nikdar pa ne človek. I kali Je prcdlagunl zakon dober in potrejjen, o tem ml ne bomo razpravljali. Fakt Je, da noben zakon na svetu ni bil in nikdar ne bo perfekten; vsak zakon se lahko zlorablja in to se godi neprestano. Nešteto neozdravljivih bolnikov je že izvršilo samomor. Zdi se nam, da bi ti samomori odpadli, če bi bilo zdravniku postavno dovoljeno, da lahko takega bolnika na neboleč način reAi nadaljnjega trpljenja. • e • Sili pa nas, da rečemo eno ali dve o hlpokrit-skem argumentu: "Edini Bok Ima pravico vzeti človeško življenje". Ne milijone in milijone človeških iivljenj so ljudje Ae vzeli v vojnah in oni. ki pravijo, ds reprezentirajo Boga in njegov nauk. najdejo v vsaki vojni "sveti boj" in "sveto vojsko", katero blagoslavljajo . . . Milijone. če ne milijarde človeških življenj so ljudje te vzeli indirektno s izstradavanjem, mučenjem in izkoriščanjem—in pri tem bestlalnem (Mičetju so navdušeno pomagali in še danea pomagajo tudi oni, ki pravijo, da predstavljajo Boga . . . Milijone človeških Iivljenj so te v tele države na vešallh, tnalih, grmadah in streliščih brez najmanjših ovir a strani onih. ki pravijo, da aluftijo Bogu . . . Baš zadnje dni so v Chlca-gu sežgali tri o*el»e na električnem stolu in niti ena člkaAka verska oblast ni protestirala, ker je Človek vzel življenje človeku! • e • V očigled temu mrtlokrvnemu faktu čemu potem še vporabljati hinavski argument, da človek nima pravice jemati človeškega življenja? Zakaj tega argumenta ne porabijo proti vojni, smrtni katni, ubljajočim rasmeram v industrijah. trgovini s strupenimi živili in pijačami in neštetim drugim načinom ubijanja ljudi? Zakaj tega argumenta ne naiterijo proti fašističnim pučem? Zakaj ga rabijo, kadar gre sa najbolj človečanako uamrtltev siromakov, ki so še do grla siti svojega trpečega življenja?—Odgovor Je lahek Moralistični hinavci vedo, kje se lahko ebneae njih blufft Glasovi k naselb "MI" v m Cleveland. O. — Tudi "mi" smo se udeležili prireditve Cankarjeve ustanove na 14. februarja v SND na St. Clair ave. Potem smo čitali, da se bo dne 20. februarja vršila prireditev in plesna zabava soc. Zarje, pa amo sklenili, da se udeleSlmo tudi te veselice. Kajti če »roo rdeči, moramo pač tja, kjer ao rdeči. Pa smo bili dokaj raz^araai, her je manjkalo precej onih, ki trdijo, da so rdeči. No, sedaj pa ne vemo, če so ali niso. Hočem reči, če so rdeči, ne po laseh, temveč v srcu. "Mi" verujemo v pravilo, da kakor se posojuje, tako se vraču je. Mnogi pa menda ne verjamejo v to pravilo, ali pa imajo slab spomin, da je posojilo trebs vračati. ♦•Mi" v naši metropoli, kadar se nam zdi, da je nekaj novega, da bomo udarili po A. D., po Plrcu in Debevcu, pa pridemo skupaj In Študiramo, "kako Jih bomo." Zakaj? Zato, ker mi smo napredni in se moramo boriti proti omenjenim in se borimo. Cez nekaj časa pa pozabimo, kar smo že sklenili in take zadeve ostanejo le v zapisniku. Na primer: imeli smo že pevske zbore, pa nas je kdo ujezil, pa smo enostavno ustanovili drugega. Nato je nekaj Časa vladalo velikansko navdušenje, prepir, zabavljanje in pismonoše so raz-našall pošto. Potem smo pa rekli, naj se sprijaznimo, ali pa je eden zbor poginil. Imeli smo soc. delavsko stranko. Toda to ni bilo dovolj. Sklenili smo, da moramo ustanoviti še drugo in smo jo ustanovili. Potem smo spreminjali imena, ker smo pač mislili, Če spremenimo ime, na primer v "delavsko stranko", da bodo delavci kar galopirali k nam. Ustanovili smo svoje novi-ne, ker ne maramo čakati, kaj nam pove Chicago. In spet smo računali, ker je tukaj — kakor zatrjujeta naša lista — 50 tisoč Slovencev, da se bo polovica naročila na napredni list. druga polovica pa na katoliški Ust, tako da si bosta delila vsak po tisoč naročnikov. Zopet smola. Lista morata kukati po zunanjih naselbinah, če se bi kje dobil kakšen naročnik. Tako je tudi z novo ustanovo. "Mi" napredni smo mislili, da bomo dobili dovolj naročnikov kar doma v naši metropoli. In zakaj jih ne bi? Saj je tukaj 50 tisoč Slovencev in od tega števila jih je polovica naprednih! Jako lahko se jih bo dobilo 5,000, pa ne gre in ne gre. Polagoma se jih bo morda dobilo tisoč. A kaj je en tisoč? In kaj se lahko zgodi ? I)a se bodo "ta navdušeni" umikali nazaj in izginjevali. Kar jih vidimo, jih videli več ne l*>mo. Nekdo, ki je bil za to, se je te umaknil. Pa kaj hočemo* človek ne more biti povsod. Vsaj tako on pravi, in tako pravimo "mi". Morda se bo pozabilo in bo polagoma zginilo. Poslušajte, ds vsm povem, ks-ko smo bili nsvdušeni za kulturno ustanovo Čitalnico! Obložili smo-jo z "bukvami", sliksmi in drugimi predmeti, hodili smo debatirat in predavat, potem smo |>a |K>polnoma pozabili, da je še kaj takega kot čitalnica, razen to, da včasl pokritiziramo onih šest odbornikov, ki se še udeležujejo sej in toliko skrbijo, ds stvar |>opolnoma ne zaspi. Vi tam zunaj boste rekli, kaj je vsrok, da v tako veliki slovenski naselbini nI več ftivlje-nje? Veste, to je tako. Nekaj o-nih, ki so svoječaano bili prece delavni, jih nI več, ker so se Izselili v večna levllča Drugi so odšli v druge kraje, nekateri ao se naveličali, tretji so hill "zraven" le radi buainesaa. četrti so se postarali, peti, katerih ni veliko, ne pa udejstvujejo sedaj tukaj. Meda j tam. nikjer pa ne izgotovijo dela. ki so gs pričeli, ker so si preveč nakopali na svoje buče Slovenska metropola ima približno sto aktivnih In naprednih, ki i ta nian kos vsemu, kar se u-utanavlja. ker moralo računati tudi na svoje delo. s katerim si služijo svoj kruh. Medtem pa je okrog tisoč naših naprednih, ki poeečajo prireditve, toda ts tisoč tudi ne more hiti povaod. Drugi pa ao In niso. jih vidiš In jih ne vidiš. Ce pa greš v nedelj« (lo|«ildne pred cerkev sr. VI• da, pred emrtmv sv Msrije ali sv. Katarine, tam jih bol pa videl mnogo, morda tudi nekatere take, ki ao napredni. Tam ae pa pozdravljajo a Pircem in Debev-cem. Saj gredo pod eno črno marelo. Ko vae to človek vidi, potem a Cankarjem zakliče: Hinavci ! ' iA « Zdi se mi, da so v naprednih vrstah ljudje ali "človeki", ki vpijejo: "Živio, Cankar!" pa bi jih Pire in Debevc kupila za en cent. To so namreč oni, ki lezejo rakovo pot! To bo zopet eden tistih dopisov, ki se nekaterim ne bo do padel. Jaz pa pravim z Martinom Kučarjem v Cankarjevih apisih <0. zvezek): "Ne prekličem ničesar! Ce hočete, poelušsjte dalje, če nočete, pustite! Kdor misli, da mu ne govorim po godu, naj misli, da ne govorim zanj!" Baš to je moje mnenje: Komur niso moji dopisi po godu, naj jih ne Člta, ker jaz jih ne pišem zanj, temveč jih pišem za one, ki se z menoj strinjajo. Kdor gbtori 6 otročarijah, je sam otročji — in takih Imamo veliko. Ko včasih poslušamo stare možaksrje, pridemo do spoznanja, da imajo pamet le desetletnih fantičkov, in taki pač ne morejo nikomur predbsclvsti o-tročje pameti. Etbin Kristan o Cankarju: "Cankar jo bil socialist še prej ko je vedel, da je socialist". Moja pripomba: Precej onih, ki so za Cankarja, ker pravijo, da so, so to le ha jeziku, ne pa v srcu. Kristan je zaključil svoj govor takole: "Cankar vidi zmago le rdečega človečanstva! Torej kdor je za Cankarja, naj pokaže rdečo knjižico!" V sredo 10. feb. sem se udeležil Norman Thomasovega govora v Delavskem lice ju na 2733 Hirsch Blvd. v Chicagu. Navzoči so bili tudi Alesh, Lotflch, Anna Lokar iz Aurore, Žagar iz_. North Chicaga, Anton Gardan, Pogorelec in Oblak. Priredili so banket v počast Roy Burtii in Franku Tragerju, tajnikoma soc. stranke. Italijanski sodrug Tony je serviral pristno italijansko večerjo, ki je bila dokaj okusna. Navzoči so bili tudi trije sodru-gi, ki so naslednji dan odrinili v Španijo bojevat se za ljudsko vlado in so bili deležni prisrčnih llvio klicev. Frank Bsrbičf 53. prošnje o tem ali onem vprašanju. Ns omenjenem pogrebu ssso pokazali, da nas lahko združijo skupiu hi terasi in Skapna čuvat-va, da anamo «impatieirati s prizadetimi, da se zavedamo skupne zgube. Tako se moramo tudi zavedati, da je tudi v vseh drugih odnošajih med nami uspeh le v skupnosti. V naselbini imsmo društva in svoj dom. Udeležujte se mesečnih sej. Po končanem delu na se-ah ps gremo lahko v spodnje domove prostore, kjer se pogovorimo in okrepčamo. Prijateljski bomo zapeli naše lepe slovenske pesmi in splošno veselje, sloga in napredek nam je zagotovljena stvar. Naš Dom si bo z na-nim sodelovanjem kmalu opomogel, da bo spet lahko začel s pevskimi vajami in igrami. Ne zanemarjajte domačih talentov, ki so pripravljeni sodelovati pri petju in igrah ter pri vsem našem skupnem kulturnem in gospodarskem delu! Naše življenje je kratko, zato ga moramo porabiti v skupno korist. Anton Zidaniek. PETEK, 5. mM Veselje In žalost Shsron, Ps. — Za veseljem in lost pride, pravi pregovor. Zadnjič sem poročal o veselih doživljajih, ki sem jih dočakal na Cla-ridgu in 8trabanu. Potem sem zvedel, da je v Sharonu v bolnišnici umrla mlada žena Antonija Kramar po težki operaciji. Sta ra je bila komaj 28 let. Zapušča žalujočega moža Franka, petletnega sinčka In dveletno hčerko ter mnogo sorodnikov in prija teljev. Bila je zelo priljubljena in spoštovsna, kar je pričalo eve Že cvetje, ki ao ji ga prinesli njeni prijatelji v zadnji pozdrav. Prišli so is Clevelanda in Bar-bertona in is mnogih drugih krajev, da ji izkažejo zadnje časti. Prišlo jih je toliko, da je le malo tako velikih pogrebov med nami vi katerikoli naselbini. Pogreb se je vršil v nedeljo 28. feb. popoldne it Slovenskega doma. kjer je počivalo truplo mlade matere. Na tisoče ljudi se je prišlo poslovit od nje. ki so Jo čislali. Pokojns Antonija ni bila člani- Veselice kluba SND . ,La Spile, III. — Narsvs se je pojagoma pričela prebujati iz dolgega spanja in vai z veseljem pričakujemo vesele pomladi. Da n le kmalu prišla! Gospodinjski klub SND bo priredil kartno zabavo v torek ). marca ob 8. zvečer v domovih prostorih. Tako je bilo sklenjeno na seji 3. feb. Drage članice! Vaša dolžnost je, da se vse udeležite, kajti to bo naša zadnja veselica v tej sezoni. Pripeljite svoj« može, hčerke hi sinove, da se skupaj poveselimo na naši zabavi! Naša tajnica Ana Trdin ima zelo veliko knjigo in cel kozarec črnila. V njeni knjigi je ile mnogo prostora za vpis novih članic v naš Gospodinjski klub. MeseČnina je samo 10c. Seveda, smrtnina se ne izplačuje, kajti za to se lahko poljudno zavarujete pri SNPJ. Naš klub sprejema stare in mlade. Želimo, da se nam bi pridružile naše sosede iz Oglesbyja. Klubov odbor vam bo šel z veseljem na roko, tako tudi klubove članice. Končno vabim vse skupaj, da se udeležite naše zabave. Pomnite, da se bo oddal lep "door prize!" Mary Furar, 98. Uspeh delavskega bazarja West Allis, Wis. — Poročati želim razveseljivo vest, ki se tiče delavskega napredka v tej državi oziroma v Milwaukeeju. Sploh je ta država že dolgo znana kot napredna, to pa zato, ker je že leta delala na gotovih fazah socialne zakonodaje. Citateljem Prosvete je menda še znano, da se v mestu Milwaukee prirejajo letni bazarji, ki jih aranžirajo napredno misleči de- fee naprave v vseh «sirih. Nadaljeval bo tudi s svojim starim atom v Milwsukeeju. Naj •m, da se njegova zavoda zelo razlikujeta od ostalih, ker sta urejena lepo in posluga dobra-Posneje enkrat bom kaj več pisal o pogrebnih zavodih in pogrebih sploh, rojakom pa že se-daj priporočam, da se poslužujejo domačega pogrebnega zavoda, ker njegov lastnik po svojih mestih vselej rad pomaga nam in naši delavski stvari. Vsled tega ga iskreno priporočam. Priprave za proslavo delavskega praznika dne 1. maja pri klubu št. 37 JSZ so v teku. Podrobnosti o programu bodo objavljene, posneje. Glede velikega delavskega bazarja lahko še dodam to, da je pripravljalni odbor preračunal, na podlagi po seta prvih dni, ds bo celotna udeleŽitev presegala število 200 tisoč, kar pomeni, da bodo prekošeni vsi dosedanji rekordi. Govorniki so se seveda spomnili tudi pokojnega Victor-ja Bergerja in pa pokojnega Roberta M. La Folletta, očeta znanih dveh sinoy, ki se tudi udej-stvujeta v progresivni politiki. Berger in La Follette sta bila pionirja v delavskem gibanju od-nosno progresivni akciji. Prvi se je dolgo vrsto let udejstvovsl v soc. gibanju v Milwaukeeju, Wi sconsinu in pf kot zvezni kon-gresnik v federalni zbornici v Washingtonu. S svojim korist nim delom si je stekel neminljive zasluge. Drugi ps se je čvrsto bojeval prdti privilegiranemu razredu v domači drtžavi in v zveznem kongresu dolgo vrsto let. Leta 1924 je bil predsedniški kandidat na združeni delavski listi, ki jo je podpirala tudi aoc. stranka. Joseph Radelj, 1C. — Naše aktivnosti La Salle, III» — Pevsko in dramsko društvo "Soča" je 29. januarja priredilo kartno zabavo in s prebitkom so si nabavili pevske in dramske potrebščine, katere so nujno potrebovali. Lepa udeležba je bila in naši rojaki in rojakinje so pokazali, da se zavedajo, da podpirajo dobro in plemenito organizacijo, ki širi lepo slovensko kulturo med našo tu rojeno mladino. Na pustni torek je pa Gospodarski klub SND obdržaval maš-keradno veselico v korist svoje blagajne. Udeležba je bila tudi na tej zabavi velika in blagajna se je za lepo število "copakov" pomnožila. Drugo kartno zabavo pa prire-de naše vrle članice Gospodinjskega kluba SND v torek zvečer 9. marca. Upamo, da se v velikem številu udeleže iz naše in o-koliških naselbin, kajti tudi U prireditev je v korist njih blagajne oziroma S. N. D. Na velikonočno nedeljo bo pa lavci, in ves prebitek od teh ba-|w>pet prijeten dan za tiste, ki zarjev se porabi v izobraževalne ljubijo lepe slovenske pesmi. Na namene delavstva. Letošnja ba-, ta dan bo tu rojena mladina, čla-zarska prireditev nadkriljuje ni pevskega in dramskega društ-vse prejšnje. Ze prvi dan je obi-; va "Soča", obdržavala četrti pev- ski koncert. Poleg tega bodo tu di uprizorili veseloigro "Gospa Kardula". Clahi se pridno pri- skalo bazar nad 42 tisoč ljudi. Ta velika delavska prireditev se vrši v prostranem poslopju Milwaukee Audltoriuma. Najeli so previjajo za prireditev, da se vse prostore v poslopju in še ni dm bolj izvežbajo in dajo avdi-dovolj. Toliko ljudi prihaja, da! Jenci čim več duševnega užitka, se pomalem pomičejo naprej. Društvo Soča si Je z lepimi pes-Programi na tej prireditvi so mimi in «^rim Ovajanjem iger bogati. Nastopajo razni govor- Pridobilo lep ugled v naselbini in nlkl: Governer U Follette in Golici, *ato Uudje radi poseča-ml!wauškl župan Hoan, dalje E- nJih Prireditve. Pričakuje se, mil Seidel, ki je bil prvi soc. žu- da 60 tw,i ta dobro obisksna. pan mesta Milwaukee in potem f,ri*etek bo ob dveh popoldne, alderman, Slovence najbolj za- T,ketl »kanejo samo 25 centov in stopa John Paulich. kapelnik ** P" rttnih S0*«- ------------------------------- mladinske godbe, ki šteje okrog Slovenski narodni dom bo na ca SNPJ. bila pa je članica dru- 50 mladeničev in mladenk, ka- Pn«ga In drugega maja prazno- štev KSKJ in J8KJ, katerih Čla- ttrj nastopajo tudi kot pevaki val dvajsetletnico svoje otvorit- " 1......-1" u ----------zbor in žanjejo splošno odobra- vc Nt Programu bo več zanimi- vanje publike. Mladim mutikan- vih 0 katerih bomo potom in pevcem ter njih učitelju Inei* Poročali v Prosveti. naše priznanje. I* tako naprej Obveščajo se vai društveni do še večjega uspeha! zastopniki in sastopnice, ki so Ako bi hotel podrobno opisa- bi" J!v10,je!ni 8,av!K>' ti vse zanimivosti te ogromne *t! 2°-*tl,laf SND» **> P^1»0" delavske prireditve, bi vzelo pre- dn* v sredo dn* 10- m*r' več časa in prostora. Poudariti c* Polo«mlh Ker bo želim le toliko, da vse izgleda, da U **10 vaina- 1,6 *otovo se bo naša dolgoletna želja o lil1"111' k**t[ 0(1 VM bo od- tdruženju delavstva, ki se je de- vhl#n u*Peh Plitve. Sveže in kislo zelje Piše dr. John L. Rice, zdravstveni komisar mesta New Yor^ Znanost je podelila dostojanstvo Ix>nii zelju. Se ni dolgo tega, ko se je gledalo dol na to plebejako zelenjavo. Boljfe r, cije in hoteli ga niso nič imeli na svojikfl listih—raxun kot "cole slaw"-^, d* d? njem ni prijeten za nosove bogatih odjem?1 "Corned beef" in zelje ali rebrca in kisb si mogel dobiti le v cenenih gostilnah »J! ni so jo spremili k zadnjemu počitku. Uhka naj ji ho ameriška gruda, priiadeti družini in sorodnikom ps moje globoko Možalj*' Rojski In rojskinje! Tukaj i-mate lep tgled. kako neobhodno ao nam potrebne naše slovenske podporne organitacije. Najboljša med njimi je aeveda naše 8N-PJ. ki Jamči svojim članom popolno svobodo verskegs in ogeb-nera prepričanja. ?.r parkrat sem omenil, kako lepa sloga vlada med rojaki na Atrahanu In v drugih naarlhlnsh. Tudi naša naselbina ne sme po znati nobenega sovraštva, temveč moramo vedno delati roka v roki ta skupni napredek. Ngša naselbina bo taslovela po vseh naših naselbinah, ako bomo skupno prijeli ta delo, od ksters«rs bomo val Imeli koriati. Delajmo skupno, ne glede ns osebno pre- Znanost pa je povzročila veliko spi* in zdravje ljudstva je s tem le pridobilo iskave v laboratorijih in na polju so dolu da listnate setenjsve so važen in potreben za vse Človeštvo in da vse vrste zelja imajo 1 je mesto v prehrani vsake družine. In znanost je tudi dvignila kislo zelje koti le dober živež. Dejanski nekateri prej^J poudarjajo, da je sok kislega zelja pravcat I zoper mnoge bolezni. Ne glede na izid vseh teh preiskav zdr.,, Ški stan in tudi občinstvo soglašata v tem,' so vse vrste zelja, vključivši kislo zelje, v« odličnega mesta v dijeti. Ti strokovnjaki darjajo dejstvo, da nas zelje preskrbuje 1 nom in drugimi minerali, da vsebuje prot in da je bogato na vitaminih. Naglačajo njegove vrline pri skrobutu in za gradnjo I Kislo zelje, za katero se v Ameriki ¿e rabi izvirno nemško ime "sauerkraut", je stalo jako popularna jed v tej deželi. Ker jtj zelje, fermentirano v slani vodi,>obdržuj« kakovosti svežega zelja. Fermentacija proii ja neko mlečno kislino, ki se smatra, daje like vrednosti, ker napravlja to jed bolj bavljivo. Sveže in kislo zelje sta poglavitno prepih skorbuta. V tem pogledu sta enakovredna s | radajzom in citronovim sadjem, ali ker sta k poceni, sta na razpolago vsem žepom. Zelje t di vsebuje vitamin A, ki preprečuje beri-beri druge bolezni vsled podhranjenosti. Gorila kot domača žival Policijskemu nadzorniku odlične pariške 1 ne četrti Monceauja so te dni zvečer naroi naj aretira nekega gorilo, ki je bil zaposkt tem, da je razbijal opravo svoje gospodinje, 1 ke Lecomtove. Po kratkem oklevanju sta dva krepka, s karabinkama in železnima di goma oborožena moža odločila, da naročilo I vršita. Gorilo naj bi izročila živega ali rarti ga. Ko sta policista stopila v hišo Lecomta se je jima nudil strašen prizor. Služabništvo bilo pobegnilo, v sobah je bilo vse drago« pohištvo polomljeno in razmetano. Iz iela, pok ji je žival prešla čez glavo. Sicer pa je isi stara gospa srečo, da je bil nje 10-letni nei doma, ko je začela opica spet razbijati, in ti tokrat še vse bolj temeljito nego dotlej. BI v vrtu, ko je zaslišal ropot in krike svoje s Dočim je služabništvo pobegnilo brez pustilo Lecomtovo na cedilu, je dečko *tal na policijo, ki je potem še pravočasno intert nirala. Človek brez vode Zanimivo vprašanje, koliko časa ti človek brez vode, so raziskovali na vneitj ču v Michiganu. Poskusi so pokazali, d» JJ človek prenesti izgubo tega življenskejra cilj ja samo do šestih odstotkov svoje telesne** Povprečni odrasel človek, ki tehta tov, bi n. pr. še brez resne škode prenesel i bo devetih funtov svoje telesne mokrot«.J bi ničesar ne pil in ludi ne jedel stvari, k ™ bujejo vodo, bi ta izguba nastopila I»/ treh dneh. Potem mu postane koža suha in™ ča, jezik usnjat in suh, oči se vderejo. S wai začenja smrt zavoljo žeje. ^ Dr. Frederick A. Coller t omenjene*« ^ da pravi, da potrebuje človek vsak dan na m 2000 kubičnih centimetrov vode, ki nsj ihmmil iirijii ktšMm ■h1 1 tera izpuhteva skosi koto in pljuča lilo v razne grupe, v delavsko federacijo. končno uresničila. Vsaj tako je izgledalo tukaj, ker je bil tako velik naval ljudstva na to povsem delavsko prireditev. Mimogrede naj omenim, da Frank Martinjak. IJ8TMCA UREDNIŠTVA St. Mary's, Pa.. N. P.: Odvisno je od članov društva, koga --------- — smatrajo dovolj tnačajnega za nas je naš slovenski pogrebnik svojega delegata. Točka pravil. Ermenc obvestil o otvoritvi no- ki določa kvalifikacije delegata, vega modernega ta voda. katere- ne pokriva vsšegs ugovora, torej ga so rojaki imeli priliko al o- je odvisno od članov samih, če gledati 27, In 2*. feb. To novo se strinjajo s naaori takega kan-poelopje poseduje vse najnovtj- didata ali ne. tera iznuhteva «coti kozo m pum«. namen'njegovih raziskav je bil ta da koliko vode mora dobiti kakšen pscient po^ racijah. Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete z dne 5. marca 1917.1 um rili Domače vaati. V Lowellu, Arit.. J* - ^ Itens Karolina Erček iz Kostanjevice n^j Delavske veatl. V Clevelandu so organiziranih delavcev pri stsvbnih n »tar 50 let. Med ljudmi pa je sirila govorica, da je poeest-k umrl nasilne smrti. Govorice prišle tudi na ušeaa orožnikov, so pogreb nato preprečili in ivali sodišče, ki je poalalo sod-komisijo. Ta pa je ugotovila pregledu trupla, da je Simon „ umrl zaradi poškodb na spo-vilu. Ugotovilo se je, da ao na-Simona nezavestnega v hlevu, ae več zavedel in je umrl. amenja kažejo, da je nekdo rl v hlev in spečega Simona ko obrcal, da se je onesvestil umrl. Osumili ao seveda bliž-sorodstvo, ki se morda naje dobička od Simonove smrti, orožniki so aretirali pokojni-Dvega svaka Jožeta Matjašiča njegovo ženo, atara blizu 40 , ter ju odvedli v mariborsko tniSnico. Toda oba zanikata rivdo. Preiakava bo skušala )gnati resnico in krivca. Pri kopanju umrl. —* Marinka železniška delavnica ima kurilnici svojo kopalnico, ka-or f»e hodijo kopat delavci in lx>kojenci. Te dni ae je šel ko-t tudi 84-letni upokojeni fe-zni&ki mizar Ivan Mraz, pri Dpanju pa ga je zadela kap in je mrl. Napaden podnevi. — Sredi poldneva so trije fantje iz Lim-uša in Hoč napadli voznika ranča lešnika iz Gradišča pri lesnici in mu zadali z nožem hu-d rano v prsi. Fant se je krvav prudil. Prepeljali so ga v bolni-lico, a težko, da bo okreva?. Na-adalce so izročili sodišču. H Za šalo — smrtne poškodbe.— r gostilni Pri framski kapljici v eki mariborski ulici so se sešli obrovoljni pivci, med njimi tu-i 33 let stari brivski mojster Iskar Marko. Bili so alkoholno «seli, pa so se jim zbudile pre-prne strasti do zabave. Za šalo d sklenili, da preizkusijo, kdo p močnejši. In so se šli nekak-no rokoborbo. Nasprotnik briv-a Marka je bil Očttno močnef-i, pa je Marka po vseh predpi-ih dvignil visoko nad glavo in reMil ob tla, potem mu pa še ra-nena pritiskal k tlom. Toda Mar-tu se je pri tem zlomila hrbte-lica, prepeljali *o ga v bolnišni-o, toda tam je že naslednji dan imrl. OroJništvo je uvedla pre-ikavo, toda ugotovilo jc, da je 110 le za pijano šalo in da torej trivca prav za prav ni mogoče [aznovati. Poizkušen samomor. — V Hujskem gozdu pri Teznem mariborsko predmestje) so na-li na drevesu obešenega 27-let-tesarskega pomočnika Jo-*ta Frusa izjloč. Prerezali ao rv i» ga prepSBali.v bolnišnico, Jer Jim je uspelo spraviti ga v ivljenje. Vzroka samomora ne "ara izdati. Inž. Šuklje umrl. — Nenadno ^ na Golniku — v zdravilišču a tuberkulozne — umrl inženir «ilan Suklje, star 56 let. Bil je «n predlanskim umrlega. 85-let-uga Kranja Sukljeta, nekdanje-« inmlanca na Dunaju. Inženir «ilan ftuklje je bil glavni tajnik veze industrijcev, dolgo vrsto P« tudi predsednik Inženir-** zl'<»rnice. Predlanskim ga je '«Mla tuberkuloza, -ki ji je zdaj 111 Golniku podlegel. Ker je bil je zelo zanimal za razne goapo-darske zadeve dolenjake pokrajine. Posebno se je trudil za graditev železnice St. Janž-Sevnica. Bil pa je tudi glavni v odboru, ki je zgradil lepVaninaki dom na Polževem nad Višnjo goro. Spomini sodruga dr. Henrika Turne Ko je pred dvema letoma umrl v Ljubljani v precej visoki starosti odvetnik dr. Henrik Turna, je vsa alovenaka javnost z leve in desne priznala, da je umrl z njim velik alovenaki človek, ki je desetletja pomagal graditi in širiti slovensko kulturo v raznih smereh. Z njim smo izgubili velikega človeka, predvsem velikega učitelja. Večino avojega Življenja je prebil prav za prav na Goriškem in vaa svoja najboljša moška leta je posvetil prosvet-ljevanju primorskega delavskega in kmečkega ljudstva. Da je primorsko ljudstvo politično najbolj izobraženi del Slovencev, je gotovo v veliki meri zasluga pokojnega Tume. Že ko je živel vj Postojni kot učitelj na šoli in kot domači učitelj pri Proglerjevih v Postojni, je začel a svojim izobraževalnim delom. Ko pa je preživel dolgo vrsto let kot odvetnik v Gorici, je priredil v Primorju najmanj 1000 sestankov in shodov. Bil je dober govornik, znal je najbolj učene atvari povedati tako, da sta ga kmet in delavec lahko razumela, in znal je zbuditi v njih samozavest in ponos. Ko ae je o-krog 1905 priključil socialni demokraciji, je pridobilo to gibanje izbornega učitelja, ki aicer sam ni hotel biti politik, marveč predvsem učitelj, a je prav s tem svojim izobraževalnim delom izvršil veliko politično dejanje. Dr. Turna je bil znan tudi kot alpinist, ki je do zadnjega ostal zvest svoji ljubezni do planin. Napisal je mnogo člankov in nekaj knjig o tem. Tudi je zbiral r*zno imenoslovje. Tako se je ti pr. za rastlinska slovenska imena zanimal že od mladosti in zapustil nam je veliko avežnjev raznih slovarjev, med temi velik botanični alovar. Kako plodovito je bilo njegovo življenje, to bodo najbolje pokazali njegovi spomini, ki jih je spisal še pred svojo smrtjo, a jih ni utegnil popolnoma pripraviti! za tiak, prej ga je pokoaila smrt. Sodrug Turna je namreč nekaj let pred avojo smrtjo začel pisati svoje spomine, češ morda ao kaj važni, če ne za drugo, za pouk. Kajti maraikdo se bo iz teh spominov lahko marsičesa naučil. Opisal je svoja mladostna leta in napisal o tem poglavja, ki izdajajo vešče pero in bistrega opazovalca. Kako se je družina sprva "dobro stoječega" nato skoraj obubožanega čevljarja prebijala skozi življenje, to je opisano z vso odkritosrčnostjo, ki smo je vajeni pri Turni. Potem piše o svojih gimnazijskih letih ter očrta obraze svojih profesorjev in poroča o sporu, zaradi katerega je bil v šestem razredu izključen. Poavetil se je nato učiteljišču ter dobil prvo učiteljsko službo v Postojni. Tu ae je kot zaveden Slovenec ob volitvah zameril oblasti, ker je go- voril slovenskim učiteljem, da morajo glasovati za alovenako listo. Kmalu je bil odpuščen ic službe. Dobil pa je službo hišnega učitelja pri hotelirju Progler-ju v Postojni. Tu se mu je tudi okrepilo njegovo rahlo zdravje. Nato pa, ko je bil ob to dobro slu-ibo, je aklenil, da bo študiral dalje. Sel je v Trat ter tu atradal in Študiral vae dni in noči. V tem je tako oalabel, da ae je večkrat oneaveatil ter mu je zdravnik svetoval, naj gre domov, češ da bo vsaj doma umrl. Toda Tumo-va žilavoat in trma je le zmagala. Dobil je slučajno neko alužbo na proteatantovaki šoli v Trstu ter ae opomogel, polpžil maturo ter odšel a prihranjenim denarjem na Dunaj študirat pravo. Seveda je živel hudo življenje siromašnega študenta, ki ga od doma niso mogli podpirati. Bil je domači učitelj v družini grofa Wel-seraheima ter je tako na potovanjih s grofovimi otroki spoznal rasne avstrijske pokrajine. Ze tedaj je začel pridno obiskovati planine. Potem je dobil alužbo pri baronu Lagu v Galiciji. Doživel je volitve na Madžarakem in v Galiciji. V svojih spominih nam prav dobro opiauje volilna naailja. Tako je v stalni borbi ca življenje končal študije, prišel k sodišču v Trstu ter bil kmahi ra»-vpit zaradi svoje zahteve, da mora tržaško sodišče sprejemati tudi slovenske akte. To je bil seveda v očeh nekaterih hud zločin in marsikakšno poleno mu je padlo pod noge. Turna pa se je še e večjo vnemo posvetil izobraževalnemu delu, ker je smatral to za prvo, kar je treba storiti. Leta 1905 pa je izstopil iz narodno-napredne stranke ter ae priključil socialni demokraciji, ki sb se tedaj priključili val slovenski napredni inteligenti, ki ab prihajali iz Prage polni masary-kovstva. Izdajali so revijo "Naši zapiski", ki predstavlja enb najboljših slovenskih revij, kar smo jih imeli. V njih je dr. Turna objavljal članke o različnih vprašanjih: o narodnostnem vprašanju, o književnosti, o spolnih problemih, o političnem položaju itd. In njegove članke ao brali inteligenti in delavci z 1-stim Užitkom In z istim pridom. PECaVBTA Španska žena v og nju dvflne vojne V Vatanciji ithaja lnformati-ven llat v «aperan tu "Popola fronto". Iz njega objavljamo članek pod gornjim naslovom, ki «a je naftiaal Kslaov: "Boj prati naeijem je utrl pot Španski demokratični revoluciji. Revoluciji, ki j« občuduje vas demokratični s ve*. V kateri se kafte med drugim tudi pogum in čudovita sposobnost španske lene, ki umira na cesti a puško v roki a takim junaštvom, kakor je prej naftno gospodinjila pri domačem ognjišču. Generali, ki so nameravali zopet vkleirtti ljudstvo v apone, so a tem popolnoma sprostili špansko ženo, ki je v teh zgodovinskih dneh aaveela mesto ob strani mota. V gorah Aragonije aem videl eno teh ien i njenimi tremi o-tročici, na poti v Barbaater. Mod je bil umorjen, dom poigan. Od vse svoje alromaščine si je rešila samo: laneno odejo, pločevlnaat vrč in košček trdega kruha za male airóte. Proti večeru bo prišla v mesto, kjer jo bodo sprejele, kmečko vdovo, žene iz mesta, ravno tako žalostne In tolatbe potrebne, kAor ona sama. Umile in nahranile ji bodo njene otro-čičke. TI se bodo takoj nato igrali na cesti e svojimi novimi tovariši, ne zavedajoč se strahovite tragedije, Vi jih obkroža. One pa, žene, katerih molje so tudi odšli na fronto, bodo šle k cesti, z vrči, polnimi vode ali vina in nudile okrepčlla mimoidočim vojakom hi miličnikom, ki se z veli» kimi tovornimi avtomobili prevažajo na bojno polje. Nenadno je prišlo osem Žen v Lerido. Uspel jim je beg ii Sie-re In Lune. Ko so nacisti zavse-11 oba mesteca, ao onečastili deklice, njihovim materam pa o-atrigli laae. Samo osem ien je všlo nadaljnjemu mučenju. — Znano je, da ao lasje najdragocenejši okras dpanjolke. "Nismo želele, toda nacisti ao naa spremenili v vojake Ui me se bomo bojevala prati njim, dokler lasje apet ne pokrijejo naših hrbtov." V gorovju Guadarrama aem Turna je dočakal v Gorici tudi nastopa fašizma ter ae je leta 1923 ali 1924 preaelil v IJubija- govoril z mlad«*o Konchi a no. S tem odhodom iz Gorice ae |(Ko Je bil članek «e napisan, je njegovi spomini končajo, zaprlo se je pač poglavitno poglavje njegovega življenja. V svojih apominih nam podaja Turna krepke in natančne o-rise raznih alovenakih političnih osebnosti, a katerimi ae je srečal v svojem življenju in delu. Ti o-riai pomena poaameznih politikov ao zelo pravilni in pravični. Ti spomini, ki jih je Turna naslovil "Iz mojega življenja", Izidejo za Veliko noč pri "Naši založbi", Ljubljana, Groharjeva u-lica 2, ter bodo obsegali okrog 450 strani lekaikonskega formata. Stala bo: v platno vezana 150 Din, v poluanje 180 Din za vse, kdor naroči knjigo že sedaj. Po izidu bo knjiga dražja. Slovenci nimamo mnogo podobne literature, spominov pomembnih alovenakih mož, a Tu-mova knjiga bo gotovo najbolj zanimiva. Posebno zanimala pa bo še primorske rojake, ki vedo, kaj je pomenilo dr. Tumovo Ime za kulturno, politično pa tudi gospodarsko življenje Primorja. -v j • i ' . « { Tr. > JÉ*' Ï nT t*- i \ •'astir V Oddaljeni am jet »k i Mongoliji črpa znanje is Imjlge ia pasi m fthrtoo. umrla herojake smrti na granad-akem bojišču.) iz Toleda. Njen zaročenec je pedal pod ognjem atrojnih pušk. Prišla jt in pro-aila za orožje. Edino njeno atre-mljenje odslej je, dobiti strojno puško, ki je pokosila njenega ljubljenca in sejati z njo amrt v vrate aovražnika. V tem polku ljudake milice vodi aodružica Juanita zapleteno alužbo oskrbe in s Čudovito toč-noatjo odgovarja na tisoče vprašanj In prošenj. o Lina Odena In Ourora Ara-naiz, pogumni mladenki, v svojih modrih bluzah In a samokresi za dražestnimi pasovi, poveljujeta junaškim kolonam in organizirata tisoče < fantov in deklet za obrambo svobode. Viktorla Kent, navdušena re-publikanka, se Je posvetila popolnoma organitacijl otroških gave-tišč in bolnišnic. Organislra tudi praskffco mleka in igračk za oalrotele otroke, katar i h očetje so padli ali ae še bore na fronti. Maria Karrasco, delavka na letališču Quatro Vientos. netK trudljivo maže stroje in dala vea dan med motorji ter ne pusti odleteti niti enemu laUku. ne da bi prej preizkušala r se vijake na letalu. Znana pevka Eatrellita Ca-stm poje svoje arije na bojnem polju, med mffttčaatimi topnfčar-Jf. Maria Tereaa leon, talentirana pisateljica, s kač« smehljaje z našega avtomobila na talaver-ski renti In ust arija orjaške kmete, ki so, nevajeni sovražnih j napadov Ig zraku zbctali prestrašeno izpod letalskega ognja ter jih a šalami in prošajaml vrača v strelsko črto. Dolores Ibarrurl (Tudi Ibsr-ruri Je padla na fronti) ae je dvignila kakor mofea Mk iz sirena-šnlh rudarskih koč. kjer ae je rodila in vodi veliki boj Ijudakih Marina Glneata, mala Katalon hčerka krojača is Barcelone. Ko je aačel upor. j« vaela istočasno s svojim bratom in laročencem motiko in ae je podala k barikadam na Kolumbov trg. Zaročenca ao ji umorile, štiri krogle v trebuh. Brat je odšel proti Sara-goaai. Marina je bila zapoelena nato kot atrojepiaka pri vojnem poveljatvu. — Čeato sedi v kotu, obrnjena proti zidu in mi pravi, ko jo nagovorim: "Vam lahko poved odkritosrčno: Zelo smo vsi sentimentalni. Velika ovira je to." To je španaka žena, ki je v tej važni uri ijudakega boja pokazala svoj pravi gnačaj. Špansko plemstvo in duhovščina ao nam atoletja opevali "krepkoat in lepoto" Spanjolke. Ugotoviti pa moramo, da do se daj niamo pognali priatne Španske žene. Kakor smo sedaj lahko spoznali "plemenitaše" in jun kerje, ki ao s mučenjem žen pro-tlfašiatov pokazali svoje kavallr-stvo, moreč In kamenjajoč jih na javnih vaških trgih, tako smo spoznali tudi pravo špansko ženo, ki ae na strani moža junaško In pdrtvovalno bojuje za kruh In svobodo španskega delovnega ljudstva. , V Puente Genilu, v kordovak! provinci, so katoliški fašisti po običajnem onečaščenju žen, sasa-jali svoje bajonete v njihova prša In metali raftrgana telesa v reko. V toledskem Alcazarju ao Mka-valirji" postavili ujete žene na najbolj obatreljevana mesta u-trdb, da bi jim njihova živa telesa služila kot ščit. Toda kljub ogromnemu trpljenju bo španaka Žena, mati, ao-proga, sestra In nevesta deležna tudi končne zmage. Deležna bo svobodnega, srečnega in ponoa-nega življenja. Na shodih španskih protlfaši-stičnih žen se je zasvetilo tisoče oči, ko j« prišlo poročilo o prvi ženski pomoči ii Inozemstva . . . Prevedel Stric za D. P. I Slovanska Narodna t.apHk Governor podprl etov- karje V Minnesoti Minneapolis, Minn, — Tekoči stavkovni val Je zajel tUdI 500 delavcev pri Northern States Power kompanlji s posledico, da je morala prenehati g obratom največja elektrarna na gornjem srednjem zapadu. Prizadetih je bilo tudi več podrejenih elek tram In na splošno tudi vsi odjemalci igvz«mši bolnišnic in nekatere druga vitalna javne in stituclje. Tukajšnji mestni svet je lahteval prek! sod, governer Elmer Benson pa Je odgovoril, da so sahteve stavkarjev upra vičene in naredil pritisk na dru «bo, da ae pobota s stavk ar j i Slednji zahtevajo zvišanje plač, starostne pravice, plačane počitnice in nadurno delo, reguli ranje vajencev In ureditev poto valnega Čaaa za delavce, ki popravljajo električna vode. Orgs nlzirsni ao v uniji elektrikov, katero je družba lest mesecev vlekla za nos s "pogajanji". /zkorikčevalehi podjetniki §o eo varali Bridgeport, Conn. — V to me sto Je prod Pocketbook Workers unijo pri božalo iz mesta New Yorita več tovarnarjev, ki so mislili, ds bodo delavce lahko tukaj poljubno Izkoriščali. Računali pa so brez krčmarja. 8adaj imajo pošteno stavko na rokah. Zaata-vkalo Je 500 izdelovalcev denarnic In aktovk pri treh družbe h. Zahtevajo 40-urni tednik po o-aem ur na dan. 16% zvišanje plače, plačo in pol sa čezurno delo, minimalno plačo od $15 do $S0 na teden in priznanje unije. Mestna uprava, ki je v rokah desničarskih socialistov, je na njih strani. ~ ----------- Orgamamioričma kampanja v Rhode t eland u Providence. R. 1. — Poklicni in induetrijski unionist! bodo V tej državi strnili svoje sila ga veliko organisatorlčno kampanjo, Če Je to governerju ljubo sli ne. Tako ata a« izrazila na shodu stavkarjev pri Perenia! Dye A Print Works v West Warairku predsednik državna delevsk« federacije W. L Connolly in Joaeph Sylvia, zastopnik CIO. fttavkar-jem ata oba zagotovila porn«* 1S04 Podporna Jadaota Inkorp. 17 jitMfc 1907 v dri«». llllaoAs Tri. Rockwsll 4904 M57-5» So. Lawndals Ars.. Chlrsfo, 111. GLAVNI ODBOR 8.N.PJ. UPRAVNI ODSKK: VINCENT CAINKAR, predsednik.......2M7 S. Lawndale Ave., Chicago, III. PRED A. V1UKR, gl. tajnik.............8SI7 «. Lawndale Ava., Chicago, III, LAWRENCK GIAD1SI1KK, taj. bol. odd.g«67 8. Lawndals Avs., Chicago, I». JOHN VOÜRICH, gl. blagajnik..........¿657 S. Lawndals Ave., Chicago, III. FILIP CODINA, upravitelj glasila.......»M7 S. Lawndals Ave.,Chicago, III. JOHN MOLEK, urednik glaatla..........8«6T 8. Lawndale Ave., Chicago, III. ODBORNIKI i FRANK SOMRAK, prvi podpredsednik.......096 E. 74th St., Cleveland, 0. JOHN I. LOK Alt JR., drugI podpredsednik, .1007 K. 160th St., Cleveland, O. GOSPODARSKIODSRK: MATH PETROVIČU, predsednik............>63 E. 151st St., Cleveland, a ANTHONY CVKTKOV1CH..............OSS Seneca Ave., Brooklyn, N. Y. JOHN 0LIT.....................281 S. Prospect Ave., Clarendon Hills, III POROTNI ODSEK:r JOHN GORAKK, predsednik..............414 W. Hay St., Springfield, I1L ANTON SULAR.r.................................Box 17, Arma, Kans. JOHN TRCKM...................................Box 867, Strabane, Pa. FRANK PODBOJ..................................Box 61, Parkhill, Pa. PRANK BARB1CH....................10611 Muskoka Ave., Cleveland, 0. NADZORNI ODSEK i PRANK EAITE, predsednik...........2601 S. Lawndale Ave., Chicago, III. FRED M ALGA I............................... 85 Central Park. Peru, III. JACOB AMBROEICH.,.....................418 Pierce St.. Eveleth. Minn. roaoat hinewimii ■ sta**lml «¿barmm, kt *•*•)« » gl- irmli, m vrti loisi VaA I^MUa A» Iii ti iNumlšJa M puls 11 pPMÉwMliiltiR« Bdi M wskwí M p bIH vaa DSNABNS M*Ui«<«* ta rtvtrt. M m Uta* ai. «»M«Me« tatai ta Mm«« nM«, asj m »sltUsJ« m si- tajulftlv«. Vss ssim. aihli m Mnllli« M»*n. msJ m Militai* es M. tataillv«. Va* naif « ««Ml ■ btafetatSfclMl smII. mJ m motata ss MsssJuUl*«. V68 PaiTOtSS lie* pmSthS « Si, »»r«»»«« (Sin naj m imIIU«)« Prank Sal*«. VSI raiSJVI as si. snM s** m mí MilUsta es Jskii Uw«ks. »r«4w4«lk* »m*. VSI DOPtai le Sred «étal. eeseieU*, «*ta«l, ae*»*«!«« ta «etafc v«*, ksr I« t md S Staaita* Jrtaata, naj M M*Uj«j. M "rXOSVBTO". NSI a UwwtaU A»«.. CktaM*. Uk NOT«t CvaieisetaeNse« fsr lk« hphm mmUwI «IweM ks iSIimn4 ta ktai. AU NMlItaMW «f «ma«y «Ml k««in«M «•Nrvriitas taSs«« •»< s«kM «M* «tak %flMÉai flOMaia a® saat^ÉNa a® ^mn, MaMSM «f «tak k«Mftl SmM k« «iimiii ta M» M«tataii( MM»«(arv. rUMRftal »attaf« «M»» Um tartaStattae sf Ik« ltesser«r'a «Ml«« «Mata ka takaa sa «rMk Mai. Ceeietatsto mwiIii Um »«fk sf lk« «saaettve kssH akaeM ka «áSr««ms m Pveak Salte. ttalnmi «f tk« Smh af Basarvlaava. ka, moja marljiva tajnlea, je ¡i Naročile Mladina*I IM. naj boljši »eeečalk za slovensko mis- 1 Za blokado Španije je ▼m pripravljeno (Nadaljevanje s 1. itraai,) vseh znakih ni nič drugega kakor nov manever evropskih im-periaiističnih ail v obeh Uborih, v fašističnem in takosvanem demokratičnem taboru. Blukadna pravila določajo, da imajo blo-kadne ladje paziti le na parnike 26 držav, ki sodelujejo v londonskem "nevtralnoatnem" odboru! Ladje obeh prizadetih strank, to je lojalistov in španskih fašistov, bodo avobodne in bodo lahko še v bodoče dovažale vojni material, Kaj vse to pomeni? Prvič, da sa španske fašiste ne bo nobene resne blokade. Ako Franco nima dovolj svojih ladij, mu bosta lahko dala Muaaolini in Hitler na razpolago avoje ladje, ki bodo plul« pod Francovo zastavo. Fa-šiati ne bodo v nobeni zagonetki, ako bo treba izvršiti kakšno le-galiatično "transakcijo" v zvezi z nabavo parnlkov. Na drugi strani Je lojallsttčna vlada več ali manj blokirana še od vaega začetka civilni* vojne, ko ao ji tekozvane "demokratične" vlade zaprle trge in odrekle pravico do dobave vojnega materiala. Iz Kuaije Je res dobila izdatno pomoč v obliki letal, tankov in municije, toda ta pomoč bo zdaj prenehala. Vojakov In izvedencev Sovjetska unija naj-brže nima niti en tisoč v ftpanljl, "Nevtralna" bo torej lažje |k>-stala kakor pa Nemčija In Italija, ker nI tako globoko zakopana v ftpanljl kakor Mussolinl in Hitler. Tudi Je gotovo, du bo nemško in Kalijansko vojno brodovje vse drugače pazilo na lojaliatične ladje kakor pa framosko in angleško na Franeove. Zna ae zgoditi, da bosta Hitler in Muaaolini napravil* avoja biokadna pravila in podvrgla blokadi tudi lojaliatične ladje, Seveda lahko v tam alučaju isto storita tudi Francija In Anglija napram Francovlm ladjam, toda njuno postopanje v zadevah ftpanije in fašističnih držav ne kaž#, da Ini do tega prišle v slučaju Muaeolinljevili i* Hitlerjevih ¡irovokatij.. In do provokaclj oziroma direktnega napada a al rani Mua-adlnlja in Hitlerja na kijailatič-na obrežna mesta bo *k<*al gotove prišlo, sko M lojslistične armade kljub odrt-aan/u od zunanjega aveta pričele pometati a Kraarrnlml kohortami. Poaeb-no Miiseiflinl je investiral še preveč « Španiji, da lil mirti«» gMal poraz svojih in Frsneovltt armad: Obe fašistična dikiatorja ata U čMtokrat nagla sila. da ne Itaieta dopustila, da bi ae v A|ia-niji razvila prava demokratična vlada. Mednje ee hoje tudi angleški toriji in francoski imperl-« alisti, ker > slučaju zmaga de lavaklh ail v Španiji bo zavrelo tudi na Portugalakem, ki Je atara vaialka Anglije. Liberalci pošljejo ladjo iiveža Španiji New York. — Newyorškl liberalci ao na banketu revije Nation priapevali oaem tisoč dolarjev v sklad, katerega je pričela Obirati ta revija, da pošlje ladjo živeža lojaliatom v Španiji. Glavni govornik na banketu je bil francoakl pisatelj Andre Malraux, kl poveljuje škadronu mednarodnih letalcev, ki služijo na strani španske vlade. Njegovo pripovedovanj« o razmerah v Španiji Je globoko ganilo poslušalce. Navedel Je alučaj o igračah, katere ao bile poslane iz raznih držav madridskim otrokom. Med igračami so bili tudi aero-plani, v katero ao otroci a aira-hom zril in se Jih ni niti eden dotaknil, "Ta kupček nedotaknjenih igrač nas za vedno loči od fašistov," Je rekel Malraux. Revija Nation a relira na vsu Američane, da prispevajo za pošlja-tev ladje šivii v Španijo, Prispevki se naj pošiljajo na The Nation Food Ship Fund, 20 Veaey at,, New York City. • • • pant ft Ameriiki letalec oadel v S New York. — Bon I^oider, blvii reporter prl New York Post u in ¿Ian American Newspaper Guilds, Jo prvl American, ko!(> kor Je znauo, kl je |»adel v Spa-niji, kamor Je bil Ael lanskega septembra kot letalec. Horll ee Je na strani vlade, Ubit Je bil v akriji 1H, februarja blizu Va-iencije, kakor Je bil obvetfen njegov brat v New Yorku. Pred vel rneseel pa Je bil uMt v oka-ploziji v nek I municijski tovar-iii, ki Je naatala kot posledira fatisti^ne sals>talte, ameriSkl in-tenir Ijh» Fleischman. I Easter Dinners Will not he complete without oar de. Ilelaue »id country style Saioked Sausage* (kranjake kluha««! a Smuk*d Ntomarh«, Regulsr Smoked llam«, Kmokod Monrtaaa Butts -S5r lb, for asp ef the above iUma mantUmed. Nmoka«! Plrnlr Shouldera 85e, Peat I'reiMiid eent anywhere in United Stelae. Setid your Raater order early, so you receive your ordera on time. Horse rediah root« free with any arSer, Head Money Order or cash la eeglalarad letter toi JOHFPII I.KHKOVAM 4SO lliak Mtreet. Nerlae. Wla. UaUM U> the Yugoals* RaUlo Moor af PAUNOECH'S IRJWli HMUU 110 FORE Ml EXCHANGE ateÜna WWAE Evary Sunday I to S 584 8. Clark at., Chisago. - Mar. 800« Í. PE08VITA Martin Andei Nez* PROKLETSTVO ROMAN Prevedel Mirko Javomik V stiski se je odločno zbral, odlel na verando in odprl vrata v veliko dvorano, kjer se je s polno paro razvijalo družinsko življenje. Gledali so ga začudeno ali p« jezno, se mrgodill in se ozirali po vsem mogočem, on pa je stal na vratih, se klanjal in si pri tem pomagal s klobukom. Končno je prišel k njemu sam lastnik s takim izrazom, da ga ni bilo mogoče napak razumeti, in Frank ae je začel umikati ritensko akozi vso dvorano in je izginil v dolgem hodniku a poklonom in z obrazom, kot da bi mu bil aam ljubi Bog pred nosom zaloputnil nebeška vrata. Bil je docela uničen, potrtost in žalost sta ga hromili, da se skoraj ni mogel več držati na nogah. Z zamolklim občutkom, da je vsega konec, se je pomikal k izhodu. Tam so bila odprta neka vrata; hrušč, žven-ket in debeli tobačni oblaki so se valili iz sobe, kjer je iskalo pribežališča večje število kon-toristov, trgovskih pomočnikov in potnikov, da bi lahko pili, ne da bi jih motilo pri tam družinsko življenje. "He, mojster, tukaj, tukaj!" so vpili, ko se je Frank spodtlkal mimo. Frank se je na mah spremenil od temena do pet; bilo je, kot da je nevidni Bog dihnil življenja v mrtvo meso. Postavil se je za vrata In se priklanjal navzočim, roko je držal na srcu. "Noter, mojster Frank," so ga klicali. "Dovolite nevrednežu, da prekorači sveti prag mladosti," je dejal % izobraženim zano-aom in stopil v sobo s prožnim korakom in z znano, lično kretnjo rok, ki je Izražala, da se mož zaveda svoje človeške cene in vrednosti. S širokim pogledom je objel vso vsebino, ki je stala na mizi; nekdo mu je potisnil stol pod noge. Gnetli so se krog njega s posebnim napol za-drževanim smehom. "No gospodje, s Čim vam moremo danes, po-atreči T" Je vprašal Frank, ki je bil navajen, da je med odličnejšimi pijanci Igral šemo. "Ali naj fzpljem šile« žganja skozi levo nosnico, ali —'i pokadim pipo tobaka skozi zadnjico?" je zamrmral «Uri zdr«vr/ik, kH< bil fant in se j« vedno držal fantov, "^ujfe žganje, a rajši ga suni takoj v grlo, to tlaijajno pristaja." In zdravnik mu je natočil poln vrček konjaka. Frank se je spet vprašujoče ozrl. "Naj nam ponovi svoj slavnostni govor," je rekel nekdo. "Da, kar sem s čistimi devicami!" "Poslušajte, mojster, naravnost čudodelnik ste, če morete is te Sodome pričarati dvaindvajset takih bajnih živalic — ali imate zdravniško izpričevalo?" "tapov šteje tudi dojenčke mednje." "To je pa kaznjlvo." Frank se je negotovo smejal zdaj temu zdaj drugemu; nI popolnoma razumel, zakaj naj bi šlo, vendar mu je bil globoko vkoreninjen sram pred prostaškim govorjenjem. Ce bi ga vsaj hoteli proaiti, naj jim izvede nekaj umetnlj. "Nikar ne sedi in ne sijaj kot kak svetnik, stari rogonosec 1" ga je nekdo udaril po rami. Debel potnik je potrkal na čašo. "Ali amem opozoriti goepode na to, da atoji mojster Frank pod mojim posebnim varstvom. Kdor razžali njega, razžall mene." "Mojster Frank ne pusti, da bi ga kdo žalil!" je mrmral Frank In izpraznil četrti kozarec. "To je pametno načelo, na ta način ne moreš priti z ljudmi navzkriž. Ali vam smem stisniti roko, veliki Sokratea? "Z ženo ae pa le dan na dan samo prepira." "Tako? — Tega pa ne morem razumeti po izjavi, ki ste jo pravkar dali. Kaj jo pretepate, kaj?" "Včaalh mor« človek eečl tudi po tem žalost- nem sredstvu," je dejal Frank in vrtil svoj prazni kozarec. "2ena naj bo možu podložna, je pisano, in kaj naj pač človek začne, Če noče izlepa, gospod potnik T' "Ne verjemi mu, debelec," je rekel sodnijski pisar. "Mojster Frank je velik šaljivac." "Kaj, radi bi mi nekaj navezli?" je tulil potnik z narejeno jezo. "Poeluiajte, veste kaj, dragi moj, jaz sem preprost človek, ki pa pošteno preživlja s svojim zaslužkom sebe in družino, in ne bom dovolil, da bi me kdo imel za norca." Udaril je po mizi. Drugi so pritrjevalno molčali in Frank je bil na videz zelo potrt. V resnici pa se je bavil samo z vprašanjem, kako bi jih pripravil do tega, da bi prišli na dan z boljšo pijačo. Štel si je v čast, da se je mogel bahati s poznanjem najizbranejših stvari, kadar je sedel s tovariši pri debelem Madsu; to je bilo njegovo edino pošteno častihlepje. Tu je bilo pa več vrst, ki so mu jih molili pod nos. Zlasti mu je zajemala pogled steklenica z zeleno vsebino; napeto je strmel vanjo in slovko-val napis, Pelinovec — to je morala biti vendar pijača, ki je tako čudovito močna, da kapljica bolj užge kot pa cel liter najboljšega žganja. "Nemški John" jo je poznal In je zatrjeval, da teče po grlu kot taljen svinec. Pa da mu je ne ponudijo, samogoltniki! Potnik je razglabljal smer njegovega pogleda. "No, z resnico na dan!" je zaklical. "Ali pretepate vi ženo, ali ona vas?*' Frankova glava je bila spet razmeroma jasna, kar je šlo na rovaš močnih pijač. Zdaj je bil v vmesnem razdobju zamegljenosti, ko se je rad bahal, češ, kako grdo ravna z ženo. Boril je hud boj s samim seboj. "No, gre pač zflaj tako, zdaj spet tako, gori in doli," je zamrmral končno. "Gori in doli? Kaj je to, kar skače gori In doli? Prase staro, mislil, da se boš skrival za dvoumnosti ?" _ Potnik mu je natočil pellnovca. "No, mojster, kakor hočete. Ampak za vas nI niti kaplje več, to vam povem." "Tak priznajte vendar, Frank," je rekel pisar In mu položil roko na ramo. "Žena pretepa," je izpregovoril Frank. "Brgvo!" ja zaklical potnik. "Resnica je zmagala nad lažjo, luč nad temo!" Prijel je steklenico s peli novcem. "Ne, počakaj malo," je dejal pisar. "Fran-kovim besedam ne moremo brez nadaljnega verjeti — pravkar smo ga ujeli v laži. Prosimo dokazov!" '»Ampak to je vendar nekaj, za kar ve vse mesto," je odgovoril Frank, "vsi gospodje, ki so tu navzoči, lahko pričajo . . ." "Lahko se vse mesto moti," ga je strogo prekinil pisar. "In kar se tiče navzočih gospodov, so brez ozira na njihovo bolj ali manj veselo stanje že vnaprej nesposobni za priče. Smemo torej prositi dokazov!" "Dokazov?" Frank se Je zakrotal. Spoznal je, da zahtevajo od njega, naj privleče svojo hudobno ženo sem za pričo. Misel ga je kljub nemogočnosti zabavala. "Dokaze, da! Ce je padla šiba, gospodje, so morale ostati kake proge. Krojač Frank naj utemelji svojo pravico, da se sme nahajati v tej izbrani družbi, s tem da pokaže črno na belem. Ce noče, potem —" Govornik je z nogo pomembno namignil proti vratom. Obraz krojača Franka je žarel v razumevanju; ni mialil, da si je tukaj tako lahko pridobiti domovinstvo. V mrzlični naglici je ale-kel suknjič in telovni In začel vleči srajco s sebe. Majhen poteg in sedel je pred njimi z razgaljenim hrbtom. (Del je prihodnji j.) PETEK, S1Mad*1 v moški dobi pa se predal strastnemu uživanju brezskrbnega veseljaškega aristokratskega sveta. Bil je eleganten v nastopu, živahen v razgovoru, dojemljiv za vse lepo in nevsakdanje, podjeten kavalir in oboževalec krasnega sveta» neumoren kvarto-pirec in biljarder, izurjen plesalec in dvobojevalec za malenkosti, ponosen arietokrat, izredno občutljiv in naglo razburljiv, mladostno vader, epikurejec, predan vsem žarkim strastem, ki so ga ne enkrat spravile na rob groba. Dobra njegova znanka ga ocnačuje tako-le: "Sedaj je glasno vesel, potem otožen, enkrat plah, drugič drzen, sedaj neskončno ljubezniv, sedaj muč-In dolgočasen, in da ne da se u-tegeniti, kako bo razpoložen v prihodnjem trenutku. Svojih čuvstev ni tnal skrivati. Vselej se je izražal odkrito in bil nepopisno lep, ko ga je kaj prijetno vznemirjalo." — Ta značaj je v glavnem podedoval Puškin po svoji materi, ki je bila vnukinja znamenitega Arabca carja Pe-'mj, ki je razodel skrivnost ru-tra Velikega, generala Hanibala. jske pesmi. Z njim se je začela Te poteze njegovega značaja moderna doba ruske poezije, Jd razodevajo tudi pesnitve. Pesni-'je od tedaj bistveni del evr#p-ško se je izraževal doma pri 2u- ske pesmi. Puškin je predvsem Slika kaže uradnike avtne unije in predstavnike korporacije General Motors, ko podpis dogovor, ki je končal atavko avtnih delavcev. 1 ^ covskem, Karamzinu in Batju-škovu, v tujini pri Francozih Voltairu, Molieru in Chenieru, pri rimskem Ovidu in angleškem Shakespearu, tekmoval z Baronom, drugoval z Mickiewiczem n vodil Gogolja ter prialuškoval togati narodni pesmi. Po mladostnih francoskih in ruskih prvencih, ki so posnema-i tuje in domače literarne vzore, po prvem knjižnem uspehu v iceju, je izdal 1820. pesnitev Ru-slan in Ljudmila, ki mu je prinesla priznanje in slavo. Zbudila je pravo senzacijo: klasiki so jo zameta val i kot nekaj nezaslišanega, romantiki pa so jo hvalili na vso moč. V njej ni bilo ne brutalnega dejanja, ne afektiranega tona, pa tudi he jokave aentimen-;alnosti in meglene sanjavosti: kipela je od zdravega življenja n ostroumjs, verzi so tekli svobodno In preprosto. Vse to je bi-o tako novo in tako lepo, da se je občinstvo za knjigo kar trgalo n jo strastno Čitalo. Najboljše pstvarjalne sile pa sta zbudila v Puškinu Byronova kongenialnost in ruaka zemlja. Na jugu so nastali Cigani, epoe byronskimi tipi iskalcev svobode, dalje kavkaiki ujetnik in Behčisarajski fontan. V zgodovinski drami Boris Godunov je naslikal s shakespearovsko mani r o ruako preteklost, postavil v epu Pokava spomenik Petru Velikemu in Masepu, napisal izvrstno novelo Kapetanovo hčer ter zložil v 251etnem delovanju dolgo vrsto lirsklh in epskih pesmi, balad (Utopljenec) in skazk. Puškin je svojevrsten romantik, velik lirik, epik in dramatik, ki se je slično kot naš Prešeren pojavil nenadoma, brez posebnih priprav in predhodnikov. Puškin je prvi pravi ruaki pesniški ge- , A. S. Puškin Literarni obraz ob stoletnici «m rt I Prof. Stanko Rune (Nsdsl itvsnje in konec.) Po poroki se Je preselil s ženo v Carsko selo, Um preživel medene tedne, v Petrograd pa ni smel, ker je v njem divjala kolora. Pod vplivom novih razmer, izmučen od udarcev usodo zadnjih let ter nemalo tudi po prigovarjanju prijatelja žukov-akeg« je postsl glasnik oficlal-nog« patriotizma (že 1816 je založil himno Bože, carja hrani). To je imelo z« posledico, da se je del njegovih dotodanjih oboževalcev precej ohladil, car P« ga j« sprejel zopet v slutim in mu dovolil poaečatl državni «rhiv ter nabirati gradivo o Pe-tru Velikem. N«piaal je pesnitev Poltava in novelo Kapetnno va hči. V Petrogredu so navalile na pesnika nove gmotne akrbi, ki so ae (ki dno do dne večale. Plača In honorarji nikakor ni«o za doščali potrebam njog« in njo govo leno. Poaeotvo, ki mu g« jo prepustil oče, je bik» dolženo in niti posojila niso mogla rešiti njegovega gospodarskega stanja. Tak finančni položaj je vplival tudi n« pesnikov ustvarjajoči duh. Dočim je prej nastopal v delih za svobodo In čistost umetnosti, Je začela sedaj njegova literarna delavnoot vedno bolj in bolj stremeti za tem, d« mu prlne«e čim več denarja. Morile «o ga dalje rasne policijske neprijetnosti In cenzurne sitnosti, naročnikov sa njegov list Sovrcmennik Je bilo vedno menj, kar Je pesnik občutil kot ohlajenje občinstva do nJega. Končno si je nakopal le osebne sovrstnike. Take okolšči-ne so tirale le po nar«vl «lino razburljivega poanlka n«r«vno«t v iM>giii In velikoavetak« družba je umo čakala, da bi ga pogubi la. Prilik« so Je kmalu nudila, dal« Jo j« aam« njegova—lena. fcena Natalija je zavzemala v velikem «vetu odlično meato. Kot izrodri« kra«oUra j« bila v«hljena v najvišja kroge In ona ar je vabilom na dvorno veeellce in ple«e odzivela drage volja. Poanik jI je It ljubezni vso do-voljeval In v svojem pono«u trosil sanjo vi«nke v«ote ter jo povsod spremljal. Povabil ni hotelo biti n« konca n« kraja. tega pa ga je aristokratski pe-trograjaki avet, ki Je imel atare stike z dvorom in ki ga je grizla zavist, ker mu Je bil car naklonjen, žalil ns vsakem koraku, in mu dal čutiti, da ni niti bogat niti v visoki slulbi. Pozimi 1836 so sačele krožiti po mestu razne govorice o njegovi ženi. Francoski emigrant Dantes, carski gardni oficir, prazna In baha-tka grofovsk« glava, Je začel laziti ta njo. Puškin je dobival dan za dnem vrsto anonimnih pisem, polnih najbolj livahnih roganj in namigavanj na tenl-no nezvestobo. Pesnik je svoji leni popolnoma zaupa), a zavest, da ne ame pustiti blatiti družino, ki nosi njegovo po vaej Rusiji znano im«. ga j« napotila, da Je vzkipel in pozval Dantena na dvoboj, ki «e j« vrlll 27. jan. 1837. Puškin je dobil smrtno rano v prsi in po dvodnevnih groe-nlh muk«h umrl. Z velikimi častmi, a obrnem ob eilnam razburjenju občinstva eo pred sto leti pokopali v «vjatogorakrm samostanu blizu Mih*jlov«k*g« n*Jv*>g« r ns koga in obenem najboljšega slovanskega peeni-ka—A 8. Puškina. a V mladosti jo bil Puškin Bli- ske pesmi. Puikin je predvi umetnik, manj prerok prihodnjih dni ali borec za ideale bodočnosti. BH je glasnik svoje dobe, obraznik ruske realnosti, v njegovih verzih se prepleta antična plastika z orientalnim Žarom in severno mirnostjo, njegove kitice napolnjuje razpoloženje lirizma in idealizma. Njegova pesem je živahno razgibana zdravica Bakhu, vesel slavospev življenju, v njej žaru vriskajoče sonce in drhti mir zlate uravno-vešenosti. Ob Nataši in Maši, ob Tatjani in ljubljeni Veročki vidi smisel življenja. V poeziji je večno mladosten, ■ jasen in preprost, poln vedre prirodne harmonije, veren odraz ruske priro-de. V snovi rešuje odvečno nesoglasje med prirodo in kulturo, disharmonijo med idealom in resničnostjo, med katerima skraj-nostima se vedno giblje vse življenje in pesem z njim. Silno do-vtipen in duhovit satirik z ostro nasajenim želom je bil borec za elementarno svobodo in čistost u-metnosti, upornik zoper reakcijo in nasilje. Kot oboževalec narave je bil pristaš nazora o večni eksistenci neenakosti v stvarstvu, sato bil pevec elementarne sile, ne pa uglajene družabnosti, zato častil preoblikovalce življenja: Mojzesa, Mohameda, Cezarja, Petra Velikega, Napoleona. Puškinovo življenjsko delo pa je roman v verzih Evgenij Onje-gin, ki ga je s presledki pisal nad sedem let (1822—1830). Pisati ga je začel pod vplivom Byrona, a pesnik se je razvijal in snov je rasla z njim. Pod pero se je ulilo resnobno rusko življenje z vso njegovo dobroto in zlobo. V Onjeginu je upodobil deloma samega sebe, s Tatjano ovekovečil v herojski veličini tip ruske ženske, fino orisal rusko pokrajino, 7 do JUGOSLAVIJE, BREMEN-EUROPA Brst vlak eb Breme« in Europe v Bremmerhaven ssjsmči udobno potov««je do LJUBLJANE Ali potujte s priljubljenimi ekspresniml psmiki: COLUMBUS• ■ANSA u» DBUTSCHLAND HAMBURG es. NEW TORN I «tor m lilii>llto nw O lk*rknrfi, Itatm all Hiaktri». Pomagali vam borna preakrbeti vise)« sa ebiak ali preaell-lov vaših evrooekih sorodnikov. Sa pojMntU vprMtjU MmImv« a«*nta «M f HAMBURG-AMERICAN UNI NORTH GERMAN LLOYD Ne bodite sužnji neprebave TUNERA OF^H ELIXIR ■ WINE zdrsvflo « — PišHe po bresptate« . TrW. »|«sr Wim C* S* S Wells B»„ CMeago. HL • Sead OM a irr« • Ni dolgovi so raali in rasli. Polog no živahen in razpoaajon dečko, I^Addftts AH «t« le Sa rotili Proovoto ta M l*din* k I Hot «vojean pri jate Ijs aH anrodašli« o doamvtao? Ta je «41*1 Sar trajna mdnooti. ki lahka pošljete evojcom o dumo* In». severno zimo, stepskega kmeta s konjičem, ki boječe prha, sluteč v bližini volka, pričaral zasanjan ribnik v senci in balalajke pijani ples. Rojaki so jeli le počasi ume vati pomen Onjegina, prave enciklopedije ruskega življenja, a le redki izbranci: Bje-linskij, Gogolj, Merežkovskij, Dostojevskij so ga pravilno ume-li. S tem delom si je postavil Puškin spomenik, ki je trajnejši in veličastnejši od vseh onih, ki so mu jih postavili hvaležni rojaki v teku dolgih sto let. Ali ste naročeni na dnevnik Proeveto'? Pod d irai te svoj listi ...................... Velikonočno k< ne bo popolno brez naiih okt starokrajski šegi prekajenih _ prekajenih želodcev, fine prek domače šunke in prekajenih br nih plečet. Cena je 35c funt u < vrste gori omenjenih jedil, na mala plečeta 25c funt Po všteta v teh cenah, pošljemo t kraje v Združenih državah. | Pošljite velikonočna naročila hita tako dobite blago pravočaino. H no ve korenike prosto z vsakim ninš lom. Z naročilom pošljite MonejOl der ali gotov denar v priporoioe pismu na naslov: JOSEPH LESKOV AR 42« High Street Rarii*, Vfc NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklepa iS. redne konvencije «e lshko ««reči «a Ust Prest* h prišteje eden, d rs, tri, štiri «11 pet članov Is ena družine k eni sani nini. Liat Proeveta sta*» «a va« c««ko, sa liane «11 «atlase HM u eno letno naročnino. Ker p« člani Ša plačajo pri ««esnent« |LN « tednik, ae jim to prlltej« k naročnini. Torej aedaj «1 vsroka, rtfl, k J« list predrag sa člane 8.N.P J. Liat Proeveta Je vaša lastaiaa k gotovo J« v vaaki družini nekdo, ki bi r«d Čital list vsak dan Cm Ust« Pr««v«ta J«: Za Zdrni. držav« 1« Ksssdo $6.00 Zs Cieero I« Chicsgo Je....V* 1 tednik I«..............4 SO 1 tednik 1«..............U I tednik« ln............. I.SO S tednik« bi.............Ul I tednik« In............. Ul s tednika ln.............IN j 4 tednike in............. IJS 4 tednike In.............Lil 5 tednikov I«............ nU s tednikov In...... .....IN Z« Evropo Je..............$».00 _ Izpolnite spodnji knpon, priložite potrebno vsote denarja ali Mm* Order v pismo In al naročite Proeveto, Ust. ki Jo vsls lastnina. Pojasnilo »-—Vselej kskor hitro kateri teh členov preneha biti tka SNPJ, «11 č« se preseli proč od drnžinS in bo s«hhev«l ssm svoj Hit tednik, bode inorel tisti čl«n ls dotičn« družine, Id je teko »kupe» naročen« n« dnevnik Prosveto, to takoj Via s nan i ti uprsvniitm lista, in obenem doplač«ti dotiČno vsote listu PVbsveta. Ako tega ne «ton, tedaj mora upramižtvo znižati datum sa to vsoto naročniku. PROSVETA, SNPJ, 2657 So. Laondale Ave^ Cbleago. IIL Priloženo pošiljam naročnino sa Hat Proeveto vsoto $........... D I*«....................................Cl. draštva št........ Naalov ......................................................... Ustavite tednik I« g« pripišite k moji naročnini ad sledečih Has* toje družine: t) D . ...................................CL društvs »L. .....................................čl. draštvs št. 4).........................................Cl. društvs št.. D.........................................ČL društvs št. Meato Dršav« Nov nnroč«lk........, Star naročnik. mM TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dej» Tiska vabila sa veselice (n shode, vlzltnice, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem. hrvstfj slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in