Pučtnina plačana t gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, CBTRTEK IN SOBOTO.
nosamezni številki Din 1*50. Licejska knjižnica
TRGOVSKI
Časopis za trgovino, Industrijo In obrt.
Ljubljana
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VIII.
Teleion št. 552.
LJUBLJANA, dne 9. aprila 1925.
Telefon št. 552.
ŠTEV. 41.
Češkoslovaška industrija.
(Predavanje tajnik« trgovske in obrtniške zbornice g. Iv. Mohoriča v Češko-»lovaški-jugoslovenski ligi dne 6. t. m.)
Rtusmerje poljedelstvu in industrije na
Češkem.
Po ljudskem štetju iz leta 1921 se ba-vi v Češkoslovaški republiki 42 in pol odstotkov prebivalstva s kmetijstvom, 33.7% z industrijo, 12% s trgovino in 11 in pol % pa je javnih nameščencev in svobodnih poklicev. Razmerje med agrarno in industrijsko produkcijo v češkoslovaški zunanji trgovi-■i je razvidno iz sledečih številk:
Poljedelskih produktor
s» je uvozilo
1921	1922
za	milj.	ČK	10.517	6.409
.se je izvozilo
za	milj.	ČK	1.641	1.675
Industrijskih iasdelkoT
se je uvozilo
za milj. se je izvozilo za milj.
č K
1921
11.741
1922
6.241
ČK 25.384	16.118
Razmerje izvoza produktov poljedelstva napram uvozu poljedelskih produktov je kakor 1 : 4, dočim je eksport industrijskih produktov 2 in pol krat večji kot uvoz.
Začetki češkoslovaške industrije so zelo stari. Že v srednjem veku je bilo obrtništvo na Češkem znano po svoji kulturni višini in dovršenosti. Ko je pričela doba mehaniziranja obratov, je imela Češkoslovaška vse predpogoje, da modernizira domačo tekstilno in razvije mogočno železarsko, porcelansko in steklarsko industrijo. Vse te industrije imajo razen tekstilne neizčrpne zaloge surovin v državi, le tekstilna industrija je navezana na uvoz prekomorskih surovin.
V zvezi z intenzivnim poljedelstvom so se visoko razvile vse stroke poljedelskih in živilnih industrij, kakor so produkcija sladkorja, piva, špirita, slada, škroba, predelave mesa, izdelava kavinih surogatov, čokolade in čokoladnih izdelkov in sadnih konzerv.
Drugi važen predpogoj za industrija-lizacijo so neizčrpne množine rujavega in črnega premoga, ki predstavlja tudi važen eksportni predmet republike. V ostravskem okolišu produciran premog je izvrsten za pridobivanje koksa, ki je r.opet predpogoj za produkcijo surovega železa. ČSR pridobiva tudi grafit za izdelavo svinčnikov in na Slovaškem se nahajajo tudi vrelci petroleja.
Železarska industrija krije sicer del svoje potrebe z domačimi železnimi rudami, vendar mora velik del uvažati iz švedske, kakor tudi iz naše države. Interesantno je, da imate dve največji železarni sedež v bližini premogovnikov, kjer sp pridobiva koks. Produkcija surovega železa je omogočila razvoj mogočne, strojne in livarske industrije, tovarn železarskih izdelkov, poljedelskih strojev, kakor tudi elektrotehničnih industrij. Smotrenost gospodarske politike ČSR je razvidna iz razmerja uvoza in izvoza surovin, polfabrikatov in izdelkov. Po trgovski statistiki se je uvozilo:
Iz teh ugotovitev razvidi mo jasno, da je imela ČSR po vojni največji interes, da se stabilizirajo razmere v srednji Evropi, posebo pa v nasledstvenih državah, da si pridobi izgubljena tržišča nazaj ter da se sklenejo takoj trgovske in carinsko-tarif-ne pogodbe z raznimi državami, v katere eksportira svoje izdelke. V teku 1. 1920 do 1923 je ČSR sklenila pogodbo z 20 državami, dočim ima naša država še vedno le predvojne pogodbe, po vojni pa samo začasno pogodbo z Avstrijo, Češko, Poljsko in Madžarsko ter Nemčijo in samo eno tarifno pogodbo z Italijo. ČSR ima tri četrtine celokupne železarske produkcije bivše monarhije, dočim ima po številu prebivalstva le eno četrtino konsumentov. Tako je primorana iskati za 70% svojih izdelkov tržišče v inozemstvu, da izkoristi svojo kapaciteto in se izogne socijalnim krizam v industrijskih krajih.
Položaj ČSR torej v tem oziru nikakor
cenijo na 70 milijonov ton. Poleg železne rude se je od starih časov pridobivalo na Češkem tudi zlato in srebro, za zlato je sedaj v obratu samo še rudnik v Roud-nem pri VJašini, katerega produkcija je znaša,la leta 1023 kg 326. V Joachimovu se v državnih nTflnikih pridobiva radium in znaša letna produkcija te dragocene kovine 3 grame. Znatna je produkcija srebra, posebno v Pfibramu, kjer so rovi
dosegli že 1.300 m globine in kjer je produkcija leta 1911 znašala 48.000 kg srebra. Baker, cin in wolfram ~se pridobivajo v manjših, dočim je produkcija žveplenih kršcev že znatnejša in je znašala leta 1920 40.000 ton. Produkcija gra-'ita znaša 32.000 ton, surove nafte 12.000 ton in produkcija soli na Slovaškem pa krije že polovico porabe cele republike.
(Dalje sledi.)
Plenarna seja trgovske in obrtniške zbornice v Zagrebu.
dr. Luja Karmanskega o reformi reklamacijske službe pri državnih železnicah je ugotovil dr. Čuvaj neutemeljenost kritike »Obrtniškega Vjest-iiika« o zborničnem budžetu. Iz sledečega poročila dr. Lunačeka o liski železnici izhaja, da se bo mogla izroditi ta železnica prometu že koncem maja. Zbornični svetnik Kučič je poročal o javnih skladiščih na Sušaku, ostro kritiziral tozadevno delovanje pristojnih faktorjev, ker se v tem vprašanju doslej sploh ni ničesar po-krenilo- in priporočal, da zbornica ukrene potrebne korake, da bo vlada podpirala stremljenje koncesijonirane delniške družbe javnih skladišč na Sušaku in da bo celo vprašanje javnih
Trgovska in obrtniška zbornica v Zagrebu je imela dne 6. in 7. t. m. plenarno sejo, kateri je predsedoval zbornični predsednik Vladimir Arko, in katere se je udeležil med drugimi kot gost tudi prvi tajnik- ljubljanske Trgovske in obrtniške zbornice dr. j Viktor Murnik.
Plenarna seja je prvi dan razpravni zavidanja vreden, ker se nahaja v sre- S Ijala najpreje o razpustitvi senjske mi med močno razvitimi konkurenti, j Trgovske in obrtniške zbornice, na 'u ,.f g!,s ° In angleSko industrijo, j kar se je obravnavalo vprašanje no-ki ležijo tik ob morju, razpolagajo s plov- vih volitev v zagrebško zbornico, kamnu rekami m imajo deloma v svojih j kor tudi () pr(*lpisih za psovanje kolonijah velike množine odjemalcev, j zborničnih uradov v Senju in Sušaku,
Češkoslovaška industrija pa mora v ^ it- f 0 čemer je poročal zbornični general-koviee dovažati iz tisoč kilometrov od- • nj tajnik’ dr. Adolf Čuvaj. Zastopnik daljenosti rudo, v zapadnočeške jzelezar- , ljubljanske zbornice dr. Murnik se je ne pa zopet z velikih oddaljenosti koks. j zahvalil za vabilo zagrebške zbornice | skladišč v tej luki prepuščeno privat-Velike valutne difirence, nagel porast če- \ jn povdarjal, da ima gospodarstvo j ni inicijativi. Pred zaključkom seje ške krone kakor tudi prometne ovire so j Slovenije enake interese, kakor ono prvega dne se je oglasil k besedi tu-v prvih letih po prevratu otežale vsako ; Hrvatske, sosebno v pogledu najizdat- j 1 *	s-!-‘—*
realizacijo narodno - gospodarskih ten- I nejšega izkoriščevanja Jadranskega dene ČSR. šele v zadnjem času nastaja j morja. Zbornični tajnik dr. Lunačelcje polagoma ustaljenost in konsolidacija. j poročal o nečedni tekmi. Na podlagi
njegovih izvajanj se je sklenilo soglasno, da zbornica izdela tozadevni zakonski osnutek, ki se ima predložiti pristojnemu mestu- Upravitelj su-šaškega zborničnega urada tajnik dr.
Pero Mitrovič je poročal o preureditvi pomorske uprave v naši državi ter je predlagal, da se njeni posli prenesejo v pristojnost trgovskega ministrstva in določbe o poslovanju izpre-ostravskega premoga, ki se uvaža tudi v | mene. Zbornični tajnik dr. Fleischer	_	_
naše plinarne in tovarne, znaša 6 do 7 j je poročal o nakopičenju užitninske- j pa je na ladjah za visoko morje. Vpe-
...............  davku	podvrženega' blaga na Su- ljati je treba linije za zvezo z južnimi
NARAVNI ZAKLADI ČSR.
Med premogarskimi revirji ste največji Ostrava in zapadnočeška kotlina. Produkcija črnega ostravskega premoga je znašala leta 1921 9.9 milijonov ton in je bilo pri tem zaposlenih 72.000 delavcev, dočim je produkcija rujavega premoga znašala 18.9 milijonov ton ter zaposljeva-la 46.000 delavcev. Kurilna vrednost
di še načelnik ministrstva trgovine in industrije dr. Krpan ter se pohvalno izrazil o delovanju zbornice.
Na seji, ki se je nadaljevala naslednjega dne, je poročal Mato Šarič o uvedbi potrebnih osebnih in trgovskih parobrodnih zvez na Sredozemskem in Črnem morju ter povdarjal, da mora iti pomorska trgovska politika naše države za te*p, da država kar mogoče podpira paroplovne družbe pri vpostavitvi paroplovnih linij v smeri naše gospodarske ekspanzije. Naša trgovska mornarica ima sicer dovolj ladij za obrežno plovbo, revna
Uvoz:	leta 1921	leta 1922
surovine	53.64%	57.13%
polfabrikati	12.33%	13.29%
izdelki	34.03%	‘29.58%
Ivoz:	leta 1921	leta 1922
surovine	14.30%	19.12%
polfabrikati	10.35%	17.02%
izdelki	75.35%	63.86%
tisoč kalorij. Od leta 1854 se pridobiva v j mu
ostravskem revirju iz premoga koks, a > saku in Zametu za časa, ko se je iz-od leta 1890 tudi postranski produkti j praznjevalo to področje ter o korakih, destilacije premoga, kakor teer, smola, ;• ki so se podvzeli radi izročitve tega žvepleni amon, amouijakova voda, ben- ) blaga, ker se nahaja danes pod carin-col in naftalin. Koksarne zaposlujejo nad ! sko zaporo. Po navedbah dr. Čuvaja 3000 delavcev. Produkcija koksa je zna- < se nahaja v Sušaku in Zametu pri-šala leta 1917 2 in pol milijona ton, a je blizno 10 vagonov sladkorja in 30 va-pozneje vsled industrijske krize na Če- > gonov alkohola pod carinsko zaporo škem padla Jeta 1920 na 1.6 milijona ton, ; to povečini blago, katerega lastniki a leta 1922 na 847.000 ton. Delavstvo za- ) niso jugoslovanski državljani, pač pa služi v ostravskem revirju na mezdah so ga »nacionalizirale osebe, ki se s j letno do ene milijarde češkili kron. Važ- j trgovino, z užitnini podvrženim bla- j na premogovna ležišča se nahajajo tudi ; gom sploh ne pečajo. V nadaljnjem v ldadensko-slansko-rakovniškem okrož- j se J« razpravljalo o poročilu senjske-ju, ki je po svoji geološki sestavini spo- j ga zborničnega svetnika Vladimirja jen s črno premogovno kotlino, plzensko- : Ulmerja o dezolatnem položaju senj-pfibramsko. V središču teh revirjev se • sklh Pristaniščnih naprav, nahaja Kladno, kjer je koncentrirana že- V popoldanski seji je poročal zbor-lezna industrija praške železarske druž- s nični tajnik dr. Lunaček o obrtniških be. V bližini na Rakovniškem pa se po- •, kreditih. Dosedaj je bilo vloženih nad leg premogovnikov pridobivajo tudi j 500 prošenj. Zbornica je podvzela ko-ognjevarne samote izborne kvalitete, ki j rake, da se povišajo krediti od 5000 se izvažajo v inozemstvo. Centrum pro- j na 10.000 Din. Nadalje je poročal o dukcije rujavega premoga se nahaja j znani resoluciji zagrebških gospodar-okrog mest Most in Duchcov ter se raz- ' skih organizacij, tičoči se vprašanja teza do Karlovih varov, Lokta in Falk- \ konzorcija za izkoriščanje luke Thaon nova. Skoro eno tretjino produciranega j di Revel. Dr. Čuvaj je odgovarjal na rujavega premoga se izvaža v Nemčijo. V j izvajanja odvetnika dr. Hugo Werka bližini naštetih premogovnikov se je po- \ v »Mesečniku Društva pravnikov« sebno razvila steklarska in porcelanska J proti razsodišču zagrebške zbornice industrija, deloma tudi industrija žele- j ter ugotovil, da je ugoden razvoj tega zarskih izdelkov, med katerimi je ome- j razsodišča dokazal, da je šlo življenje niti hukotovsko Mannesmanovo tovarno j preko teoretskih izvajanj dr. Werka. železnih cevi, ki uživajo svetovni sloves, j Sledilo je poročilo tajnika dr. Luna-
Zelezna ruda se pridobiva pri Zdicah, čeka o reformi direktnih davkov in o Joabimovu in Rakičanih in sicer letno ] podržavljenju neeraričnih poštnih okrog 1 milijona ton, ki se topi v plav- j uradov na Hrvaškem. Po poročilu dr. žili v Kladnem, Kraljevem dvoru in Ko- j Fleischerja o vprašanju remuneracij marovu. Vidne zaloge železne rude se ! zasebnih nameščencev in konzulenta
pristanišči Italije in Francije, dalje z Aleksandrijo, Krfom, Pirejem, Solunom, Galacom, Varno in Carigradom.
Generalni tajnik dr. Čuvaj je nato obširno poročai o gospodarskem svetu, sosebno o pripravljalnih delih komisije za izdelavo zakonskega osnutka, o odvojenih mnenjih glede sestave gospodarskega sveta v pogledu članstva, dalje o zastopstvu gospodarskih korporacj Hrvaške in Slavonije v gospodarskem svetu, kakor so ga predlagali na tozadevni beograjski anketi zagrebški zastopniki, o organih gospodarskega sveta (plenum, splošni odbor, strokovni odbor) in o razdelitvi delokroga med organi gospodarskega sveta. Sledila so še razna poročila prometnopolitičnega, carinskega socijalnopolitičnega značaja; omeniti bi bilo posebno sklep zbornice,' da se zahteva od vlade neodpo-vedljivost poslovnih lokalov po novem stanovanjskem zakonu.
Mednarodna razstava moderne dekorativne umetnosti v Parizu.
Kakor smo že poročali, se završu-jejo v Parizu priprave za veličastno svetovno razstavo dekorativne umetnosti. Na takozvanem Elizejskem polju ob Seini je zgradilo 24 držav svoje reprezentativne paviljone. Tu bodo njihovi narodi razstavili vse najlepše, kar so si ustvarili v dekor
življenja. Za jugoslovenski paviljon, j je določen časten prostor. Zgrajen | je po načrtu arh. Hribarja iz Zagreba. Razven v paviljonu, so dani naši državi na razpolago še delni prostori v Grand palaisu ter v Galeriji invalidov.
Zaradi povojnih razmer in nepri-lik se naša država prvotno ni name- j ravala udeležiti te razstave. Vsled kratkega časa, ki je bil sedaj na razpolago, je bilo delo priprav in zbiranja gradiva otežkočeno. Pred 2 mesecema je odredilo ministrstvo trgovine in industrije, da se v svrho organiziranja udeležbe na razstavi sestavi osrednji odbor ter pododbori po 5 članov v kulturnih centrih v Zagrebu, Sarajevu, Ljubljani in Splitu. Kakor razvidno je bil čas za priprave omejen. Radi tega ni bilo mogoče pristopiti k širšim načrtom. Karakter kakor tudi pridelitev razstavljenih predmetov sta strogo predpisana v francoskem štatutu razstave:
>Da bodo proizvodi dobili svojo dekorativno vrednost, je neobhodno potrebno, da bodo predstavljeni le tako, kakor se uporabljajo v življenju, to se pravi taki, kakor so v stvarnosti, po njih namenu, v upotre-bi v eni celoti, ki dela dekor našega vsakdanjega življenja.«
Vsak predmet mora biti vzet iz današnjega našega življenja, ki je ustvarjen in prirejen po sodobnih zahtevah praktične uporabe ter nosi tip samostojnega našega hotenja', brez vsakih tujih vplivov.
Pred vojno politično stanje na Hr-vatskem kakor v Sloveniji je oviralo samostojen razmah naše umetne obrti in industrije. Zlasti avstrijsko-nem-ški duh je s svojimi produkti znal zatirati individualno naše stremljenje na tem polju. In po tolikih dobah težkih borb srbskega dela našega naroda, ko je vse svoje moči izrabil v rešitev svoje eksistence, mora biti jasno vsakomur, da ni lahko že danes z našim modernim dekorom tekmovati z narodi velikih tradicij, ki so se v to smer neovirano razvijali. Kakor že rečeno, je bil to tudi glavni vzrok, da se naša država ni takoj odločila za udeležbo na tej razstavi.
Vkljub vsem tem oviram pa smemo mirno sklepati, da Jugoslavija vendar le zavzema na razstavi prav častno mesto. Odbori so z vso vnemo in vestnostjo zbrali gradivo, in pretekli teden je žirija, sestoječai iz delegatov posameznih odborov, završita pregled stvari in njih definitiven izbor. Določeno je, da se razen objektov, ki bodo izloženi po vitrinah v reprezentativnem paviljonu, ki naj vsebuje poglavitni del razstave in kjer bode Zagreb bogato zastopan, iztožijo v Grand palaisu tudi kompletno opremljeni interjerji, kot Pirotski salon, jedilnica iz Splita, iz Ljubljane pa dekliška spalnica, z bistvenim namenom, da pokažemo in ponudimo »vetu naše lepe čipke.
V Galeriji se uredi še poseben oddelek, kjer bodo razstavljene fotografije in siike naših planin in turistike. Tam bo razstavljena tudi umetnost gledališke opreme.
Izven tega oficijelnega dela razstave zgradi naša država, kakor vse druge, še poseben kiosk kot prodajalni-co za premete, ki so sicer v okvirju razstave, so pa namenjeni za razprodajo. Razstava in prodaja v kiosku bo posebej organizirana.
Kar se tiče Slovenije, je tukajšnja centralna rižija, ki je ogledala in ocenila predmete, sprejela z malimi izjemami ves zbrani materijal, med katerimi naj tu omenimo zlasti spalnico iz javorovega lesa, ki je aranžirana tako, da pridejo prav posebno do izraza pristne naše domače čipke.
Na razstavo se pošlje tudi skupina toalet in perila iz čipk in vezenin. Te slednje bodo razstavljene posamič v mnogobrojnih oblikah.
Iz mariborske oblasti, kjer je zla-»ti visoko razvito pletarstvo, pride na razstavo predvsem kompletna klub-gamitura, izdelana po načrtih na podlagi narodnih motivov.
Iz naše javne in privatne arhitekture so bile izbrane številne fotografije in načrti. Iz grafike bo razstavljeno par albumov, serija naših
grafično opremljenih knjig in revij.
Posebno pohvalno je ocenila komisija kolekcijo plaket iz plemenitega lesa, kot izrazito moderno-deko-rativne predmete.
Nadalje je določena za razstavo kolekcija litih in brušenih predmetov cerkvenih in drugih posod iz »zlatega nrona«.
Dobro bo tudi zastopana naša ko-žarska, lončarska in puškarska obrt ter športna industrija.
Brezposelnost
Moodys Service priobčuje cenitev brezposelnih v najvažnejših deželah sveta v začetku letošnjega leta. Škoda, da Jugoslavije ni zraven. Vrsta gre od zgoraj navzdol tako, kakor pride relativno število brezposelnih.
Število Na tisoč lju-brezposelnih di jih pride Velika Britanija	1,160.000	25.9
Avstrija	130.000	20.0
Zedinjene države 2,100.000	19.1
Rusija	1,300.000	9.9
Nizozemska	66.000	9.3
Danska	28.000	8.3
Norveška	21.000	7.6
Nemčija	436.000	7.3
Poljska	155.000	5.7
Avstralija	33.000	5.6
Češkoslovaška	73.000	5.4
Italija	155.000	3.4
Ogrska	26.000	8.3
Švedska	17.000	2.9
Švica	9.500	2.4
Belgija	18.000	2.4
Kanada	11.000	1.2
Finska	•	2.000	0.5
Francija	12.000	0.3
Zanimivo je primerjanje med prijateljicama Francijo in Veliko Britanijo: v Franciji najmanjša brezposelnost, v Veliki Britaniji največja- Zanimivo je nadalje, da je v Zedinjenih državah število ljudi brez dela tako velike*; to nikakor ni v skladu z ugodnimi poročili, ki prihajajo od tam. Seveda je pa vse to samo cenitev, ker ali ni dosti dobrih statistik ali je pa v raznih državah pojem brezposelnosti različen. Nekje vzamejo število brezposelnih zelo strogo, računijo jih že takrat, če delajo že par dni na teden; drugod zopet je brez posla tisti, ki sploh nima nobenega dela, niti za uro ne. Pa naj bo tako ali tako, v gornjih številkah tiči neizrečeno veliko socialne bede. Najbolje se je je začela otresati Italija, ki je od leta 1921 do konca 1924 znižala število brezposelnih od pol milijona na 155.000. V Franciji jih pa sploh nikoli ni bilo veliko.
Iz carinske prakse.
Odločbe Državnega sveta. — Piše Just Piščanec.
(Nadaljevanje.)
Državni Svet je v svojem III. ode-lenju na to tožbo z odločbo št. 7921/24 z dne 18. jun. 1924 sklenil:
»D. S. uzeo je u razmatranje tužbu Justa Piščanca protivu rešenja Ministra Finansija od 26. VI. 1923 Cbr. 32690, zbog povračanja carinskih daž-bina polaženih po deklaraciji uvoz. br. 9885 od 3. III. 1923 g., pa je pro-učivši kako tužbu, rešen je i ostala akta, tako i odgovor Ministrov na tužbu, poslat pismom od 3. marta 1924. god. Cbr. 21719, našao: Pogrešno je tužilac odbijen od tra-ženja povračaja po torne osnovu što je roba stupila u Slobodan promet pre nego što je Generalna direkcija carina stigla da propiše kontrolu upo-trebe odnosne robe sa razloga što je on sa svoje strane sve učinio što mu zakon naredjuje, da bi došao do svoga prava; a medjutim bilo bi po sve ne-opravdano, da zbog toga što nadležna vlast nije propisala potrebnu kontrolu on trpi štetu u svome pravu.
Pa kako uverenjem Carinskog bi-roa br. 7201 od 12. III. 1923. god. utvrdjeno, da se odnosna roba imala cariniti po primetbi t. br. 235 uvozna tarifa t. j. po 5 Din za 100 kg, a medjutim ocarinjeno je po t. br. 186 te tarife, t. j. po 30 Din od 100 kg, to se i ova razlika ima vratiti tužiocu.
Stoga se na osnovu čl. 34. zak. o Drž. Savetu i Upravnim Sudovima D. S. presudjuje: Uvažava se tužba i po-ništava rešenje Ministra Finansija od
26. juna 1923. god. Cbr. 32.690, o čemu se izveštavaju tužilac i Ministar Finansija s tim, da če tužiocu izdati drugo rešenje u smislu prednjih razloga.
X. ODLOČBA DRŽ. SV. ŠT. 5904 OD 19. SEPT. 1924.
Stranka I. M. v Lj. je prijavila dne i 24. III. 1922. 1. pri carinarnici v Ljub- i ljani 358 kg volnenih tkanin namesto i 481 kg, kakor je baje bilo pri uradnem pregledu najdeno. Deklaracijb sem formelno podpisal jaz, ne pre-vzemši pa nase posledice iz čl. 166. car. zak. Carinarnica je stranko oglobila za višek 123 kg v teži.
Predložil sem imenom stranke pritožbo na Generalno direkcijo carin in v njej navajal sledeče protirazloge: Predmetna roba je dospela iz Trsta v zbirnem vagonu, v katerem je bilo natovorjenih 58 tovorkov različnega blaga in za različne prejemnike. Med njimi je bilo tudi 5 bal volnene robe za tvrdko I. M. Vagon je bil naslovljen na špediterja X. v Ljubljani. Ta je pri carinarnici zaprosil za prenose tovornih listov na posamezne prejemnike; iz priloženega tovornega lista je razvideti, da je špediter naznačil v prenosu težo 358 kg za rečenih 5 bal ter da je to težo osvojila in uradno potrdila tudi carinarnica. Zame kot deklaranta ni potemtakem postojal ni-kak dvom, da bi ta teža ne bila pravilna ter sem jo navedel kot nečisto težo za podlago ocarinjenja. Običajnih tehtalnih listkov nisem imel v vpogled ter se mi istotako ni pokazala teža, navedena v stovarnici, na katero težo bazira najdeno stanje blaga. Pri deklariranju sem se torej naslonil mad.
samo na podatke, katerim sem moral verovati, ker so bili uradno priznani kot pravilni. Alco bi se pa v smislu čl. 33 car. zak. pred prijavljenjem znova moral tehtati vsak tovor, bi tako ponovno tehtanje motilo ves promet ter onemogočilo itak drago carinjenje 1 Če je carinarnica pri sprejemanju robe postopala po čl. 20 car. zak. ter konstatirala nesoglašanje teže predmetnih 5 bal s tovornim listom in s prenosno listino teh tovornih listov, carinarnica ni postopala po čl. 37. c. z., zakaj je v tem primeru bila njena dolžnost, da deklaracijo vrne iz razloga, ker se težina v njej ni ujemala s težo, ki jo je sama carinarnica ob prejemanju blaga uradno ugotovila, o kateri okolnosti je bila carinarnice dolžnost me obvestiti ali mi deklaracijo vrniti kot ne vjemajočo se s tovornim listom in stovarnico. Brutto-težo v deklaraciji sem navedel samo bona fide verujoč uradno potrjeni teži v prenosu tovornega lista in nepo-znavajoč pravo težo, ki jo je carinarnica ustanovila pred uradnim pregledom, o čemur pa me ona ni obvestila.
(Dalje Bledi.)
Savič:
Naša industrija in obrt.
(Nadaljevanje.)
Učence bi bilo treba poslati na izučbo: za fino mehaniko, za elektrotehniko, rokovičarstvo, keramiko, izdelovanje mila, nožarje, izdelovanje perja, izdelovanje steznikov itd., za industrijo: za kemike, strojne, papirne inženerje, za tekstilno, pivarsko, mesno in drugo industrijo. Za vse potrebe na strokovnjakih, kolikor se more potreba predvideti, je treba pripraviti učence za šolanje v inozemstvu in sicer predvsem za stroke, za katere nimamo lastnih šol, pa naj velja to šolanje v inozemstvu kolikor hoče. V vsaki državi, v kateri bi imeli učence, bi treba postaviti za nje posebnega nadzornika.
Obrtniško - industrijske delavce in obrtnike je treba poslati, da se spo-polnijo z delom v inozemstvu. Potreba za take delavce in obrtnike bo v povojni dobi velika, zato bi bilo umestno, da odpošljemo mlajše delavce, generacijo delavcev, ki je bila oproščena tekom vojne dobe, da se spopolni-jo v svojem poslu.
Te delavce naj bi se poslalo na Češko, kjer naj bi se za te namene osno-
vala posebna institucija, ki bi jih sprejemala, jim preskrbljevala delo in jih nadzirala.
Neobičajne važnosti je, da se podpre in nadaljuje akcijo obrtnikov v Zagrebu, Sarajevu in Beogradu ia »Radiše« v Zagrebu. Treba je, da s* jim omogoči podesetoriti njihovo dobrodelno akcijo in to posebno gled* vojnih sirot.
Splošne obrtniške večerne šole s« pokazale, da so neobičajno koristne, ker so dopolnjevale ali nadomestova-le osnovni pouk. Našemu obrtništvu je potrebna tudi trgovska izobrazba poleg osnovnih pojem o lastni stroki, kakor risanje, računstvo, kalkulacija in slično. Sedaj so take šole tem bolj potrebne, ker za časa vojske ni bilo šol in je večina učencev in mlajših pomočnikov nepisnena. Po zakonu • radnjama vzdržuje take šole občina, a ke.r so občinske finance sedaj splošne jako slabe, bo morala prevzeti stroške, posebno stroške za šole v Macedoniji in v Stari Srbiji, kjer je po bolgarski okupaciji posebnega interesa, da se čim preje in v čim večjem številu osnujejo. Prejšnje šole so ostale brez učil, brez oprave in jo je treba sedaj nabaviti, honorarje pa je treba draginji primemo povišati.
Strokovne večerne šole, kjer se morejo osnovati, so še koristnejše nego splošne, a more se jih snovati sedaj samo v večjih krajih, kjer je na razpolago primerno učno osobje in zadostna učila.
Strokovne dnevne obrtno-industrij-sko šole, katere je vsled velikih stroškov za delavce najtežje osnavljati, naj bi se priklopile državnim delavnicam. Take šole naj bi vodilo ministrstvo, kateremu je delavnica podrejena, kakor je to slučaj na primer pri obrtniški šoli vojno-tehniškega zavoda v Kragujevcu. Nasloniti bi se pa dale šole tudi na zasebne delavnice. Z lastniki takih delavnic bi se bilo treba pogoditi, da nekaj časa tekom dneva puste praktično zap osle vati de-co. Za samostojne šole bi se naj delavnice sezidale in uredile. Tem šolam je treba to leto preskrbeti materijal, orodje, stroje, opremo in jih sploh popolniti. Najboljši dokaz, koliko koristijo strokovne šole, tudi če »e slabo vodijo, je tkalska šola v Užici in vrvarska šola v Leskovcu, ki je pripomogla k ustanovitvi vrvarske tovarne v Leskovcu in uvedla modemi vrvarski obrt.
(Daljo sledt) Glavna zaloga
F ŠIBENIK - LJUBLJANA Trgovina.
Gibanje med italijanskimi borznimi agenti. Dne 5. t. m. so se mudili pri finančnem predsedniku Zveze borznih agentov predsednik borznega sindikat* v Milanu ter predsednik borznega sindikata v Rimu. Zastopniki borznih agentov so ministru poročali o silnem razburjenju med borznimi agenti radi skrčenj* agentov na posameznih borzah. Nezado-volstvo med agenti se je povečalo, ko s* bila objavljena imena prve skupine imenovanih agentov. Pri tem ni finančni minister upošteval že pridobljenih pravic borznih agentov. Gibanje je zavzeto posebno ostro obliko v Milanu, kjer so agenti soglasno sklenili, da od danes naprej ne gredo več na delo, dokler n* prejmejo od finančnega ministra zagotovilo, da so njihove pridobljene pravi** zavarovane. Na borzi v '1 rstu vlada posebno ogorčenje radi zopetnega skrčenja števila agentov od 30 na 15. Italijanski finančni minister je delegaciji zagotovil, da bo omilil ukrepe glede pravic borznih agentov taleo, da bodo zaščiten* njih že pridobljene pravice, kar je vplivalo pomirjevalno na razburjenje borzn* agente. Tudi v resnici je ministrski svet razpravljal o tem vprašanju ter odobril ukaz, ki nekoliko spreminja določila zakona z dne 26. aprila 1925 ter zakona a dne 10. marca 1925. Borzni agenti, ki so
opravljali službo pred 1. marcem 1925, lahko ustanovijo navadno trgovsko družbo. Mesto dveh zastopnikov, ki jih je predvideval zakon z dne 7. marca, bodo začasno pripuščeni trije.
Prodaja lesa se bo vršila dne 5. maja l- k pri Šumski upravi v Srednjem pri Sarajevu. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Trgovina z žganjem v Srbiji. Za sedaj 'He žganje v Srbiji sploh ne kupuje, dokler se ne vidi, kakšni bodo izgledi za slive v mesecu maju. Dovoz je kakor za vtno slab, kakor vedno, ko začne sezona Piva. Današnja cena znaša 11 Din za 10 gradov, a 24 Din za 20 gradov na licu ^GZ trošarine.
lzključitey iz udeležbe pri dobavah. Ministrstvo saobračaja je izključilo za leto dni od vseh državnih dobav tvrdko:
I rgovačko i industrijsko akcionarsko društvo »Raonik«, ker ni izvršilo pogojenih obvez za dobavo drv za kurjavo subotiški direkciji državnih železnic.
Počitnice na borzah v Italiji. Minister za narodno gospodarstvo je sporazumno s finančnim ministrom in na željo zveze borznih agentov odredil, da ostanejo borze zaprte na veliki četrtek, v petek, veliko soboto in velikonočni pondeljek.
Gibanje cen za življenjske potrebščine v Beogradu. Ako se računi, da so bile cene v mesecu januarju 1925 100, so znašale v mesecu februarju 1925 za na drobno prodajo 97.88 in za veletrgovino 99.05. Ako pa vzamemo, da so bile cene v mesecu februarju leta 1924. 100, so se do februarja 1925 znižale cene za nadrobno prodajo 97.78 in za veletrgovino 94.87.
Amerikanski indeks za veletrgovino
je. dosegel v času od 19. do 25. marca 1925 157 točk. Predhodna tedna je znašal 158.18, odnosno 163.31.
Indeksne številke. Cene v angleški j veletrgovini se v februarju t. 1. v po j vprečju niso skoro nič izpremenile. In- ! deksna številka je bila koncem februar- j ja t. 1. na isti višini, nego koncem jnnu- j arja t. 1. (186 napram 100 v juliju 1914). j Cene za posamezne predmete so se ne- j koliko izpremenile, tako se je žito in i meso pocenilo, podražila pa se je bom- j baževina in juta. — Francoski indeks za veletrgovino je dosegel koncem januar- ! ja t. 1. 525, koncem februarja pa 526 i ločk. Indeks za podrobno prodajo je do- j segel koncem februarja t. 1. v Parizu 410, j koncem januarja pa 408 točk. Indeks za i preživljanje delavske družine, obstoječe ■ iz štirih družinskih članov, je znašal kon- j cem februarja t. 1. 377, v IV. četrtletju j 1924 367 in v III. četrtletju 1924 367. ;
Razglasitev konkurza. Konkurz je j razglašen o imovini tvrdke Lutz, družbe ■ * o. z. v Domžalah. Prvi zbor upnikov j *lne 14. t. m. ob 10. uri dopoldne.
Prevoz 25 vagonov iz Bara v Zeleniko j »e bo oddal pri direkciji državnih želez- j nic v Sarajevu potom ofertalne licitacije .1 dne 5. maja t. 1. Predmetni oglas z na- j lančnejšimi podatki je v pisarni trgov- J ske in obrtniške zbornice v Ljubljani in- | teresentom na vpogled.
s»sh amaamaamrnamerm
>buddha< r  	—>
>S?BWi.BUDDHA-fel
TRADEMARK r	'	 J	j
Industrija.
Pomiritev spora med producenti pese j in sladkornimi tovarnami ni še dosežen. <
Spor med obema skupinama, ki traja že 1 precej časa, ni končan, a tudi ni izgle-dov, da bi se spor poravnal v kratkem času. Tovarnarji ne pristanejo na ono ceno, ki jo zahtevajo producenti. V Beogradu se bo vršil ponovni sestanek zastopnikov obeh skupin, na kateiem se bo skušalo doseči pomiritev.
Načrt velikanskega visečega mosta. — Imel bo 1036 metrov razpetine, zgradili ga bodo seveda v Ameriki in to v New Yorku čez reko Hudson. Spodaj pod reko je sicer predor z dvema tiroma v vsa-kratni širini šestih metrov, a izredno hitro rastoči promet New Yorka zahteva novih zvez med Hudsonovima bregovoma. Še preden so bili napravili predor,
so imeli načrte za viseči most. Stroški so ! bili pa zračunjeni v vsotah, da so se tudi \ ameriškim kapitalistom lasje ježili. Na- j črt Lindenthalov na primer je zahteval : 100 milijonov dolarjev. Zato so šli naj- j prvo pod zemljo in so zabili v predor 45 ' milijonov dolarjev. Sedaj se je pa spet | pojavil načrt visečega mosta, glavni pro- j pagator je švicarski inžener Ammanu. Načrt je drzen. Viseči most bo imel 1036 metrov razpetine (Spannweite), to je to- ! liko, kakor od ljubljanske pošte do j cerkve sv. Krištofa. Ob bregovih bosta | dva obrežna stebra iz betona, vsak bo 210 metrov visok (grad nad Ljubljano je 64 metrov) in bo držal verige mosta.
V prorezu kaže most dvakratno pot za pešce v širini 4.5 metrov, vmes pa 24.4 metrov široko cesto za osem avtomobilskih vrst druga poleg druge. Pod mostom bo še nekak spodnji most v podobi okoli obrnjenega velikega T in bo imel tir za brzovlake. Skupna dolžina mosta bo znašala 1463 metrov. Severna Amerika je že itak dežela neverjetnih možnosti. Sedaj delajo med Philadelphio in Camb-denom čez reko Delaware viseč most, ki bo dograjen leta 1926., z razpetino 534 metrov. Že to je največja razpetina na , svetu. Ce bo zgrajen most čez Hudson, ; bo ta razpetina kar podvojena. Inžener Ammann je trdno prepričan, da se bo most res zgradil, stroški so preračunjeni na 35 milijonov dolarjev, kar je malenkost napram prejšnjim 100. V Ameriki ima prvo besedo zmeraj dolar in ker jih je sedaj za dve tretjini manj kakor prej, bo najbrž videl New York kmalu največji viseči most sveta. — V Evropi sta znana najbolj ona dva v Friboursu v Švici.	6
Denarstvo.
Zasebni kapital v Rusiji. Državni
strankin svet v Moskvi se je odločil za sodelovanje privatnega kapitala v gospodarstvu. Med debato so ugotovili, da je dovedlo zatiranje zasebnega kapitala v \ prilog državnemu državo v težko gospodarsko krizo. Med drugim so sklenili, da bodo znižali izredno visoke davke in da bodo dali zasebnim tvrdkam bančne privilegije nazaj. S temi odredbami je v praksi pripuščena zopet zasebna trgovina. Ljudski komisarijat za finance je dobil nalog, da izdela načrt za olajšavo davčnega vplačevanja po zasebnem ka-
Razno.
f Milan Plut. Dne 7. t. m. je umrl po ! dolgi mučni bolezni urednik Milan Plut.
Z njegovo smrtjo je zgubilo jugosloven-sko novinarstvo eno najbolj markantnih osebnosti. Doma iz Bele Krajine je po- j kojnik študiral gimnazijo v Karlovcu in j se je že v mladih letih posvetil novinar- ' stvu. Kot idealen mladenič, prežet naj- ; iskrenejših nacijonalnih čustev je šel v i Srbijo, kjer je našel v beograjskem presbiroju torišče za udejstvovanje svojega stremljenja za kulturno in politično zbližanje zlasti med Srbi in Slovenci. Iz Beograda se je leta 1910 vrnil v Ljubljano. Tu je ustanovil tedanji dnevnik »Jutro«, v katerem je svoje, za jugoslo-vensko zbližanje v Beogradu započeto delo uspešno nadaljeval. Zbog materi-jelnih težkoč je moral list ustaviti. De-
pitalu. Polagoma bo vse zopet tako, kakor je bilo včasih.
Obrestna mera na Ogrskem. Narodna banka je dne 26. marca t. 1. znižala obrestno mero za menični eskont od 12 K na 11 in za lombard od 13% na 12%.
Carina.
Carinski prejemki v drugi desetini meseca marca t. 1. V drugi desetini meseca marca t. 1. so pobrale naše carinarnice 57,605.290 Din carine. Največ so pobrale carinarnice v Beogradu (14 milijonov 326.759 Din), v Zagrebu (10 milijonov 284.670 Din), v Novem Sadu (3 milijone 784.420 Din), v Ljubljani (3 milijone 564.327 Din) in v Mariboru (2 milijona 644.381 Din). V Sloveniji so pobrale znatne zneske še carinarnici na Jesenicah (438.976 Din) in na Rakeku (895.199 Din). V prvih desetih dneh me- j seca marca t. 1. je znašal donos carine 50,378.865 Din, v letu 1924. pa v prvi desetini meseca marca 40,939.737 Din, v drugi desetini pa 47,673.466 Din. V letu 1924. se je pobralo od 1. januarja do 20. marca 316,829.560 Din, v istem času leta 1925. pa 389,458.860 Din.
Promet.
Ekonomsko odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani, Celovška cesta štev. 4, se preseli dne 9. aprila t. 1. v nove uradne prostore »Ljubljanski dvor«, Kolodvorska ulica (III. nadstropje).
Dostava vagonov. Ako zahteva pošiljatelj namesto odprtih vozov pokrite vo-: zove, je postaja primorana zahtevati od ! njega, da postavi tozadevno opazko v tovorni list. Ako se pa da pošiljatelju pokrit voz iz prometnih ozirov, tedaj mora postaja zabeležiti to okolnost v tovorni karti.
Prevoz lesa v Italijo. Na nekaterih postajah se oddajajo za odpremo v Italijo bukovi krlji, ki so 75 cm dolgi in 18 cm debeli ali imajo še višje mere, kot drva. Ker smatra železnica za izključeno, da bi se ta les res porabljal za kurivo, ampak domneva, da se porablja za druge namene, je odredila, da se za tak les, ki se odpremlja v vagonskih pošiljkah, ne sme računati vozarina po izjemni tarifi štev. II., ampak po tarifskih postavkah vagonskega razreda C. Tovorni listi, ki označujejo tak les za kurivo, morajo postaje brez nadaljnjega zavračati.
loval je nato nekaj časa v Trstu, a pozneje zopet v Ljubljani v uredništvu »Dneva«, kjer ga je zalotila vojna. Po vrnitvi iz vojne je bil urednik »Jutra« do svoje smrti. Požrtvovalnega delavca in neumornega borca za nacijonalne ideje ohranimo v častnem in trajnem spominu!
Zastoj v naših pogajanjih z Italijo. V naših pogajanjih z Italijo, ki se vrše v Firenci, je nastopil mal zastoj. Načelnik naše delegacije, minister g. dr. Otokar Rybar, je odpotoval v Beograd, da poroča vladi o razvoju pogajanj in da dobi nove instrukcije.
Ustanovitev prizivnega sodišča za Slovenijo v Ljubljani. Na seji ministrskega sveta dne 7. t. m. se je v načelu in podrobnostih prejel zakonski osnutek o ustrojstvu rednih sodišč. Novi zakon določa med drugim tudi kompetenco
prizivnih sodišč, katerih je v celi državi j 10. V Ljubljani se ustanovi prizivno sodišče, katerega delokrog bo obsegal ee-j lokupno Slovenijo.
Dopisovanje z okrožnim uradom j« i poštnine prosto. Na podlagi določila j § 191. zakona o zavarovanju delavcev so ! delodajalci pri dopisovanju s Središnim in okrožnimi uradi in z razsodišči delavskega zavarovanja oproščeni plačanja poštnih taks. Delodajalci morajo pri takih dopisih napisati na naslovno stran svoj natančen naslov in dostaviti je tudi pripombo »na podlagi § 191. zak. o z. d. prosto plačanja poštne pristojbine«.
Konferenca za gospodarsko pospeševanje Reke. V Milanu se je vršila te dni konferenca, ki je obravnavala vprašanje gospodarske povzdige Reke. V svojem govoru je glavni predavatelj, znani italijanski profesor na Reki g. Susmel, najprej podčrtal gospodarsko važnost Reke. Jadransko vprašanje ni po njegovem mnenju točno rešeno s pogodbami, ki so se zaključile med Jugoslavijo in Italijo. Vse nedostatke mora Italija izpopolniti z racijonalno in pametno politiko. Reško vprašanje se ne more rešiti samo zase, ker predstavlja samo del splošnega jadranskega problema in zato morajo po mnenju profesorja Susmela Benetke, Trst in Reka razviti skupno delavnost, da bi mogle tako v enotni fronti uspešno konkurirati Bremenu, Hamburgu in Lubecku. Medtem pa posveča, po današnjih izkušnjah, italijanska vlada in italijanska javnost večjo pozornost Benetkam in Trstu, medtem ko se za Reko prav malo briga. Jadran more v gospodarskem oziru pravilno delovati samo tedaj, ako bodo te tri luke začele racijonalno slediti programu stroge nacijonalne politike, katera bo v gospodarskem in političnem pogledu dvignila prestiž Italije na Balkanu in v Srednji Evropi. Ako se samo ena teh luk prepusti svoji usodi in izključi od prometa, bi Italija s tem doživela poraz, a za Nemčijo bi to pomenilo veliko zmago. Susmel ne pričakuje mnogo uspehov od italijansko-ju-goslovenske konference v Firenci. Poziva italijansko vlado, da naj bo oprezna in da naj ne zapusti stališča, da se ima ves promet usmeriti na Reko in to tako izvoz kakor uvoz, ako ne Jugoslavije, vsaj oni Rumunije in Madžarske.
Zborovanje mednarodnega sveta dela. Mednarodni svet dela je odobril začasni proračun za leto 1926. Francoski delegat je predlagal, da se uvede osemurni delavnik tudi pri trgovski mornarici. Proti predlogu so se postavili zastopniki britanskih delodajalcev. Za osemurni delavnik pri trgovski mornarici je govoril tudi italijanski delegat ter poudarjal, da ne sme biti nobena delavska kategorija izključena od onih socijalnih dobrin, ki jih je prinesel dosedanji razvoj družbe. Pri glasovanju je bilo oddanih enako število glasov za in proti predlogu; radi tega ni bil uvrščen med dnevni red.
Poljska in Mala antanta. O načrtu aa pripustitev Poljske v Malo antanto, za katero se je nedavno izrekel tudi Beneš, se zelo povoljno izraža »Independence Roumaine«, glasilo zunanjega ministra Duce. List je mnenja, da po izjavah Be-neša in Ninčiča in po zadnjih vesteh iz Varšave ne more vstop Poljske v Malo antanto trpeti nadaljnjih odgoditev. Ru-munija, ki jo vežejo na Poljsko odnošaji zveze, bi bila zelo zadovoljna — zatrjuje »Independence« — ako bi Poljska ustanovila enake odnošaje tudi z ostalimi državami Male antante.
Kožarstvo na zadružni bazi. V mestu Ložnici se je osnovala prva kožarska predelovalna zadruga, ki ima namen predelovati surove, kože in izdelovati i obutev. Zadružni delež znaša 2000 Din.
Gospodarska razstava v Beljaku. V j Beljaku se vrši gospodarska razstava od | 30. maja do 15. junija t. 1. Pripravljalni » odbor v Beljaku daje interesentom rad* j volje vse potrebne informacije.
I Italijansko državno gospodarstvo. Kon-| cem februarja izkazuje italijanski dn-j žavni dolg napram 30. juniju 1924 zni-• žanje za 1 milijardo in 358 milijonov; #d 93 milijard in 163 milijonov je padel na 91 milijard in 805 milijonov. Izdatki v teh prvih osmih mesecih upravnega leta so prekoračili proračun za 139 milijonov, na drugi strani so se pa dohodki zvišali za 1 milijardo in 282 milijonov. Obtok papirnih bankovcev je tekom februarja padel od 20 milijard in 45 milijonov trn
TA ZHAK JANKI ZA KAKOVOST.
ZLATOROG
TERPENTIN
19 milijard in 871 milijonov, torej za 174 milijonov, in sicer izključno le na trgovskem polju. Nove industrijske inve-stije so dosegle v februarju višino 497 milijonov, dočim so znašale v lanskem februarju le 374 milijonov. Železnice so ©ksporlirale v prvih dveh mesecih leta 1924 51.300 ton blaga, v prvih letošnjih dveh mesecih pa 53.700 ton. Kamor torej pogledamo, povsod lep napredek. Italija postaja gospodarsko zdrava država.
Brezposelnost na Angleškem je znašala tretji teden meseca februarja t. 1. 11.6%, napram 11.5% koncem meseca januarja t. 1.
Htrajki na Češkoslovaškem. V mesecu januarju t. 1. je izbruhnilo na Češkoslovaškem 17 štrajkov v ‘26 obratih s 4764 nameščenci. Vsled štrajkov se je zamudilo 17.647 delovnih dni, na zaslužku pa je delavstvo izgubilo 400.252 K. — V dveh primerih so imeli delavci popoten, v 13 primerih pa le delen uspeh.
Pozor poslovnim krogom! Poslovni krogi se opozarjajo, da morajo uloge na naša zastopništva v inozemstvu opremiti s predpisano takso, ker se sicer njih uloge ne bodo upoštevale.
Bilanca praškega velesejma. Deseti pomladanski praški velesejm se je vršil od 22. do 29. marca. Vsled najdaleko-sežnih ugodnosti mu je bil že vnaprej zagotovljen prav dober uspeh. In ga je tudi res dosegel. Največ so menda prodali brušenega stekla, barvanega, kristalnega, ogledalnega, lestencev itd. in sicer ne samo v inozemstvu, temveč tudi v prekmorske dežele. Fino keramiko so v prvih dneh zanemarjali, a so pozneje tembolj po nji povpraševali. V kovinski industriji so prodajali zlasti kuhinjsko orodje vseh vrst, specialne tehtnice, elektromotorje, mesne in pekarske stroje, lesne stroje itd. Usnjarska galanterija je bila predmet živahnega povpraševanja, surovo usnje in čevlji pa vsled visokih cen niso šli. Tudi sukneno blago ni šlo, razen poletnega moškega in ženskega blaga; prodalo se je pa dosti pli-ša in žametnega blaga, svilenih izdelkov in onih iz umetne svile, zlasti džumper-jev, čipk in izšitega blaga. Draguljev itd. niso dosti prodali, pač pa veliko alpnko-vine in srebrnine za večje hotele. — Živila so zelo iskali, zlasti konserve, marmelado in podobne izdelke, manj pa sladkorno in čokoladno blago. Tega, kar so najbolj hoteli kupiti, pa na velesejmu sploh bilo ni: surovi sladkor, hmelj, galun, soda i. dr. Isto velja za papirno stroko, ki je bila slabo zastopana, kakor že
tudi na prejšnjih velesejmih. Jabloniško blago so kupovali domačini in tujci in se bo menda ta industrija, o koji se je toliko pisalo in posvetovalo, vendarle dala rešiti. V pohištveni stroki so pa beležili dan za dnem rekordna naročila: sobne in uradne oprave, hotelsko in zasebno pohištvo, piani in pianini, za doma in za inozemstvo. Tukaj je šlo pa res na milijone in milijone. Veliko so prodali šivalnih strojev, dosti nad pričakovanje, ravnotako gumijskih izdelkov, v koji stroki je dobila neka angleška razstavljajoča tvrdka milijonska naročila. Igrač je bilo naročenih toliko, kakor doslej še ne na nobenem praškem velesejmu. Deseti praški pomladanski velesejm se je v splošnem izborno obnesel; udeležilo se ga je 2300 domačih in 156 inozemskih tvrdk iz vseh delov sveta.
IZJAVA.
Ker moji poslovni neprijatelji raznašajo o meni in moji tvrdki slaba, neresnična poročila, da mi škodujejo, češ, da bodem radi izgube 2,000.000 Din, katere bi mi imela izplačati Sekcija za gradenje železnice, prisiljen napovedati insolven-co, izjavljam, ne samo' to, da prvo ni resnica ter da je sploh kaj takega nemogoče.
Sekcija je pri meni plačala vse račune, do zadnjega malenkostnega računa cirka 5.000 Din.
Prosim toraj, vse moje poslovne prijatelje in kolege, da mi naznanijo te ljudi, da jih tožim ter zahtevam zadoščenje, nje same pa, da se o moji tvrdki in o meni informirajo pri okrajni posojilnici v Ormožu.
Lud. Kuharič, trgovec in posestnik v Ormožu.
Ljubljanska borza/
Sreda, 8. aprila 1925.
Blago: Remeljni, 98/98, 78/78, 60/60, 4 m dolžine, paral., monte, 120/120, 5 m dolž., fco meja den. 660; plohi, 50, 40 mm, paral., monte, 4 m dolžine, fco meja den. 650; cerovi krlji, 2 m dolž., od 25 cm deb., fco nakladalna postaja 12 vagonov den. 18, bi. 18, zaklj. 18; bukova drva, 1 m dolž., dobro napolsuha, fco meja bi. 25; pšenica Rosafe, 79/80, fco Postojna tranz. bi. 460; otrobi pšenični, drobni, juta vreče, par. Ljubljana bi. 195; koruza promptna, par. Ljubljana bi. 212.50; koruza promptna, mešana, par. Ljubljana bi. 197.50; koruza prom., par. dolenj. post. 1 vagon den. ‘205, bi.
‘205, zaklj. ‘205; krompir rdečkast, fco Staj. postaja bi. 140; krompir beli, fco staj. postaja bi. 125; krompir rumeni, fco štaj. postaja bi. 110; bučne peške, nere-šetane, rinfusa, fco hrvatska postaja bi. 560; fižol mandolon, fco Ljubljana den. 310.
Vrednote: 7% investicijsko posojilo iz leta 1921. bi. 61; loterijska 2'A % državna renta za vojno škodo den. 159; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 209, bi. 211; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 217; Merkantilna banka, Kočevje den. 110, bi. 126; Prva hrvatska štedio-nica, Zagreb den 830, bi.* 838; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 190, bi. ‘200; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 120, bi. 123, zaklj. 120; Trbov. premogokopna družba, Ljubljana den. 40*2, bi. 417; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 100, bi. 106; »Nihag«, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb den. 50; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. ‘265, bi. 280.
Tržna poročila.
Tržne cene za meso v Ljubljani. (1. aprila.) V mesnicah po mestu Din: 19 do ‘21. Na trgu: 1 kg govejega mesa I. 20, II. 15—19, jezika 20—‘21, vampov 10 do 12, pljuč 8—10, jeter 15—21. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. 25, II. 23, jeter 25, pljuč 23. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. 27.50, II. 20—23, pljuč 12, jeter 25, slanine trebušne 20, slanine ribe in sala ‘27.50, slanine mešane 25, masti 30, šunke (gnjati) 40, prekajenega mesa I. 37.50, II. 32.50—35. Drobnica:
1 kg koštrunovega 18—19, kozličevine ‘25—27. Klobase: 1 kg krakovskih 50, debregjnskih 50, hrenovk 40, safalad 40, posebnih 40, svežih kranjskih 40, pol-prekajenih kranjskih 32, suhih kranjskih 40, prekajene slanine 35. Perutnina: 1 kokoš 40—50, petelin 40—45, nepitana gos 70—100, 1 domač zajec manjši 10 do 15, večji 15—‘20. 1 liter mleka 3—3.50, 1 kg surovega masla 45, čajnega 60—65, masla 45, bohinjskega sira 60, sirčka 10, eno jajce —.75—1 Din.
Cene špecerijskemu blagu v Ljubljani. (1. aprila.) 1 kg kave Sahtos 76—84, Santos 48—52, Rio 42—46, pražene kave L 96-100, II. 76-80, III. 58-64, kristalnega belega sladkorja 15, sladkorja v kockah 16, riža L 10—14, II. 8—10, 1 liter namiznega olja 25, jedilnega olja 22, 1 kg soli 4.25, 1 kg riževega škroba 18, pšeničnega 14, koruznega 12, testenin I. 18, II. 12 Din.
j Mlevski izdelki na trgu v Ljubljani.
i (1. aprila.) 1 kg moke št. 0 7.75, za i kuho 7.25, bele krušne 6.75, črne krušne j 5.75, kaše 6, ješprenja 7, otrobov 3, koruzne moke 4, koruznega zdroba 5, pšeničnega 8, ajdove moke L 9, II. 8 Din.
Tržno ccue za meso v Mariboru. (1. aprila.) 1 kg govejega mesa I. ‘20, IT. 16 do 17.50, III. 15, vampov 10—12, pljuč 7—12. Teletina: 1 kg teletine I. 20 do
22.50, II. 17.50, jetra ‘20, pljuča 15. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa 15—30, 1 kg sala 25—30, črevna mast 15—17, pljuča 10—12, jetra 15, slanina sveža ‘22.50, papricirana 32—33, prekajena 32—33, mast 30—35, prekajeno meso ‘25—40. šunka 38—40. Drobnica: 1 kg koštrunovega ‘20, kozjega 15. Klobase: 1 kg krakovskih 34—40, debrecinskih 34—42, brunšviških 20—25, pariških ‘28—32, posebnih 28—32, hrenovk 34—38, kranjskih 34—40, 1 komad prekajenih 5—7. Perutnina: 1 piščanec majhen 30, večji 35, kokoš 40—45, gos 80—100, purani 75—140, 1 domač zajec majhen 7.50 do 10, večji 15—40 Din. 1 liter mleka 3 do
3.50, smetane 12—15, 1 kg surovega masla 60, kuhanega 10, ementalskega sira 125, polementalskega 70—80, trapistne-ga 30—35, grajskega 40, tilsitskega 40, permazana 5—8, eno jajce —.75—1.25 dinarjev.
Cene špecerijskemu blagu v Mariboru.
1 kg kave I. 70—80, H. 50—65, pražene T. 80—100, II. 60—75, 1 kg soli 3.50—4,
1 kg testenin 11—‘20, sladkorja v prahu 17, v kristalu 14.50—15, v kockah 16.50 do 17, škroba pšeničnega 18, riževega I 25—30, riža 7—15, 1 liter namiznega olja ‘25—30 Din.
Mlevski izdelki na trgu v Mariboru. (1. aprila.) 1 kg pšenične moke št. 0 8, št. ‘2 7.50, št. 5 7, št. 6 6.25, št. 7 5, prosene kaše 6—7, 1 kg ješprenja 7—16. otrobov 2.50, koruzne moke 3.50, koruznega zdroba 4—6, pšeničnega 8.50, ajdove moke št. 1 8, št. 2 7, kaše 5—6 Din.
Dunajska borza za kmetijske produkte (6. t. m.). Koncem prošlega tedna je bila tendenca na severno-ameriških tržiščih čvrsta. To je vplivalo na dunajsko tržišče v toliko, da so cene prenehale nazadovati. Kupčija pa je bila dalje zmerna. Notirajo vključno blagpvnoprometni davek brez carine, v šilingih za 100 kg: pšenica: domača 50—51, madžarska s Potisja 53.50—54, jugoslovenska 53 do
53.50, Rosafe 48—48.50; rž: domača 48.50 do 50; ječmen: domači 45—50; turščica ‘26.50—27.50; oves: 39—40; avstrijsko seno: stisnjeno 1‘2—13, polsladko 14 do 14.50 šilinga.
Najbolj il
Mraln« (M f« ■din« 1«
Josip Peteline-®
inatAŠ«
ejrSlasnes? b* Adler
u todhlao, la Industrijo
tfiu^IJas at 5SK
Pank« mi«1* km«««*«*, »attatia gsranilja. Delavnic« »«. popravita
s« ratro vcMoc
Veletrgovina
v
kolonijalne in špecerijske robe
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode Točno in solidna postrežbo 1 Zahtevajte ceniki
Najboljša
'uch - kolesa
po ugodni ceni samo prt
ION. VOK
Ljubljana-Novomesto
ESENCI
za rum, konjak, likerje in žganje
Ekstrakti in arome
za nealkoholne pijače vseh vrst
Koncentrirani sadni
n4nwj za aromatiziranje kan-ClCil ditov in sladčič
PRAVI MALINOVEC Sadni grog (Punsch) = Limonov sok =
priporoča:
Srečko Potnik in drug
Ljubljana, Metelkova ul. 13 I! Zahtevajte cenike !!
Josip Peteline, Ljubljana
Ma ntUkal (Hhi Nluiiap «naaftp ob vodi Ha malo!
■'
m HvUJa, kroJaCa, CarUarJa, sedlar}«, l«,a« aafeaa. Matka, anlriao. toaletno blago.
Talaiaa MS
Menault - automotiiii
naj cenej št,
najbolj ekonomični, na j soli dne j ši, na j elegantne j št .
Cena 4 sedežnemu vozu fr. 14 550'-- franco Pariš.
ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO;
E. MALHAPE, LJUBLJANA,
Krekov trg Stev. lO.
 Razširjajte ,/Trgovski listal --
INWnHaaBMMW,an^BBaaa»av.~——~-waaaBOB.:r.»v«ic . .u	  *	■	.
Nartnik ih iDdftJatdj; >Mefknr<, trfoviko-taditttrljifca d. d. Ljubljana. - Uradnik dr. I. PLESS. - Odgovorni uradnik F- JBHAR. Tl.k titknrne »Merkur«, trgovsko-indu.trij.ke d. d
\t »I—