LI ST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO
Slogajači
ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER IT. iqiq. AT POST OFFICE AT CHICAGO,ILL.,
UNDER THE ACT OF MARCH 3cd 1879.
"J^faesloga tlačjf
ŠTEV. (No.) 76.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 29. JUNIJA (THURSDAY, JUNE 29), 1922.
LETO (VoL) VUI*
Pozdravi j eni katoliški Hrvat j e!
<
Danes se vrši v Gary, Ind., prva konvencija noye Katoliške Hrvatske Zajednice.
Pred dobrim polletom se se zbrali v Gary ,Ind., na povabilo katoliškega ondotnega društva Presv. Srca Isusovega katoliška hrvatska duhovščina in katoliški hrvatski lajiki in sol posvetovali o potrebi ustanovitve nove podporne organizacije, kjer bi mogel biti tudi katoliški Hrvat zavarovan za smrt in bolezen in sicer ne da bi pri tem moral postaviti v nevarnost svojo vero in prodati svojo dušo, ne c|a bi moral tam plačevati z lastnim denarjem najbolj nadute sovrage njegovih najdra-, gocenejših svetinj: vere in narodnosti, kar je bilo pri hrvatski Narodni Zajednici.
In res se je takrat ustanovila nova Hrvatska Katoliška^ Zajednica. Začeli so z agitacijo po hrvatskih naselbinah ir,» danes šteje zajednica že nekako 15 podružnic z lepim številom članov. y tem bratkem času se je pa pokazalo dvoje:
1.	da je bila hrvatska katoliška Zajednica krvava potreba med hrvatskim narodom,
2.	da je tudi med hrvatskim narodom še dovolj mož katolikov. ki se ne strašijo ne truda, ne boja za svojo sveto stvar ki si še niso dali zastrupiti svojega srca. ki Še samostojno mislijo, da, skratka ki so še pravi hrvatski možje junaki kot ka-korŠne poznamo mi naše drage brate Hrvate. Pokazalo se je, da je zajednica gotova stvar, ki bo vspela in ki bo še krepko napredovala. Pod vodstvom sedanjega prvega predsednika Mr. Ramuščaka je iz malega začetka narastla v pol leta skoraj na dva tisoč članov. To je velikanski vspeh ! To je nekaj, čemur se moramo čuditi, ako upoštevamo srditi boj, ki se je začel po vsej hrvatski Ameriki proti tej novi organizaciji. To je nekaj za kar moramo sedanjemu glavnemu odboru ča-stitati.
Bratje delegati, ki ste zbrani na prvi konvenciji v Gary, mi Vam v imenu bratskega Vam naroda, katoliških Slovencev, kličemo: Bog Vas živi! Bog blagoslovi Vaše vzvišeno delo. katerega ste se lotili!
Objednem Vam pa kličemo, kakor smo Vam klicali že ob ustanovitvi:
Bratje, vsi katoliški Hrvatje cele Amerike imajo danes uprte svoje oči proti Gary. Vsi danes s trepetajočim srcem čakajo, ali boste vi možje dosti, da boste veliko nalogo, katero ste sprejeli na se. tudi srečno izvršili? V strahu za svojo najdražjo svetinjo, katero jim je verna hrvatska majka zapustila, katero jim je hrvatski verni oče toliko stoletij z lastno krvjo branil pred divjimi Turki — za svojo verO, gledajo ameriški Hrvati s solznimi očmi na Vas možje, ali boste danes postavili podlago tej novi obrambi njegove svete vere. tej novi katoliški organizaciji? Ali boste dovolj veliki možje, ki boste prešli preko malenkostnih osebnosti na veliko delo za Boga in narod, za "krst častni in slobodu zlatnu"j kakor so to delali Vaši očetje?
Bratje, glejte mogočnega modernega Turka z rdečo zastavo v svoji sredini ! Glejte ga, kako neusmiljeno in kruto mori in gnjavi hrvatsko dušo, hrvatski ubogi radniški narod po celi Ameriki, zlasti po kolonijah, kjer ni hrvatskega svečenika, ki bi branil svoj narod? Čujte obupni klic iz vseh hrvatskih kolonij širne Amerike, klic po pomoči, klic po rešitvi, klic po zboljšanju razmer! Nesrečni narod je padel v strašno sužnost rabeljev brezvercev in verskih odpadnikov in odpadlih duhovnikov. Ti možje so zavrgle vse, kar je plemenitega, vse, kar človeka dviga nad živali, kar ga dela v čloVeka, kar ga osrečnje in so ga uklenili v grozno sužnosti brezverskega fanatizma, ki narod moralno uničuje, peha v časno in večno propast. Bratje, čujte ta obupni klic po pomoči tega bednega radnika hrvatskega, ki Vas prosi pomoči in rešitve! Rešite ga vezi organizacij, kjer ga drže vklenjenega in mu pijo njegovo srčno kri mu ubijajo njegovo lepo narodno hrvatsko dušo' Postavite svoji lepi in krasno novi Hrvatski Katoliški Zajednici temelje, na katerih se bo lahko razvila in razrastla v krasno veliko drevo, kjer bo mesta za vse dobre, za vse poštene in za vse plemenite hrvatske radnike cele Amerike.
Katoliško hrvatsko svečenstvo, na te apeliramo, v imenu bednega naroda te prosimo, zavzemi se za to organizacijo! Pred vsem ti, svečenstvo, ti se postavi na čelo tega cela, or-
(Dalje na 3. strani.)
PRVI KORAK VLADE ZA PORAVNAVO STAVKE.
Lewis pozvan na posvetovanje v Washingtonu.
Washington, D. C., 28. junija. — Vsled zbiranja črnih oblakov nad a-meriško industrijo, posebno še v zadnjih časih, ko so pričeli tudi železničarji rogoviliti z grožnjo, da bodo odšli na stavko s 1. julijem, je pričelo našo vvashingtonsko vlado le skrbeti, da je dvignila svojo zaspano glavo. Tisti, ki so ob 1. aprilu vpili, da je dovolj premoga no skladiščih, so sedaj tudi vtihnili, ker zaloge se bližajo k dnu in po izjavah raznih opazovalcev se bodo iste izpraznile že v par tednih. Sedaj še le, ko so primorani se bodo podali k razpravljanju premogarskega vprašanja. Ali vlada v Washingtonu ni vedela tega že prej, takoj ob začetku stavke? Je bilo li potreba poriniti toliko stotisoč delavcev v brezdelje? Xe, ne bilo bi tega potreba, ako bi bila vlada pravočasno stopila med lastnike in delavce in rešila premogarsko vprašanje na pravični podlagi. Tako pa, ker se v vladnih krogih ni nihče zmenil za prepir med lastniki in premogarji, je danes že na tisoče premogarskih družin v po-mankanju, dogodila so se že krvo-prelitja. katere bi se bilo lahko vse preprečilo, ako bi vlada odločno stopila vmes in rešila premogarsko vprašanje, ki je tolike važnosti za vso industrijo v tej deželi.
Cele tri mesce ie vzelo washing-| tonski vladi, da se je domislila, da je treba spor med lastniki in premogarji poravnati. Včeraj je baje poslal delavski tajnik Davis povabilo predsedniku združenih premogarjev Mr. John L. Lewisu, da naj pride v Washington, na takojšno posvetovanje. na kaki podlagi, da naj bi se začelo pogajati med lastniki in premogarji.
Poluradna poročila pravijo, da je to zaukazal predsednik Harding, ki hoče po delavskemu tajniku dovesti obe stranke k spravi. Mr. Lewis predsednik združenih premogarjev je izjavil, da premogarji se ne bodo vdeležili nikakega posvetovalija, ako se istega ne bo vodilo za vse organizirane premogarje skupaj. Nobenega posameznega pogajanja ' med premogarji v posameznih lokalih ne bo, pravi Lewis.
Te dni odide predsednik Lewis na to posvetovanje, ki bo odločilo kakšen vspeh. da smemo pričakovati od tega sestanka. To posvetovanje bo pa tudi pokazalo na kateri strani je simpatija naše vlade.
ŽUPAN V HERRINU ZVRAČA KRIVDO NA LASTNIKE.
Herrin, 111., 28. junija. — Zupan mesta Herrina je v svoji izjavi javno obdolžil lastnike premogorovov v južnem Illinoisu. On pravi: "Za vso krvavo tragedijo, ki se je pripetila zadnji teden v našem okrožju je odgovorna premogovniška dru-
RAZNE NOVICE.
IZ JUGOSLAVIJE.
RUSIJA VSTRAJA PRI SVOJIH STARIH ZAHTEVAH.
Haag. 28. junija. — Kmalu po, prihodu ruske delegacije v Haag na gospodarsko konferenco je podal načelnik ruske delegacije Maksim Litvinoff izjavo, da Rusija ima iste zahteve, kakor jih je imela na genovski konferenci. On pravi, da ruska del egacija pričakuje, boljših pogojev za nakazila kreditov Rusiji od strani ententnih zaveznikov.
LENIN BIL USTRELJEN.
Haag. 28. junija. — Tukajšni poročevalski urad je baje dobil poro-i čila, da je bil Nikolaj Lenin 1. 1918., ustreljen po neki ženski Dori Kaplan. Od istega časa vedno boleha in zadnja bolezen se je pojavila zopet) radi njegove rane v kosteh, ki ji baje! zdravniki niso kos.
NOVA
POSTAVA ZA LJEVANJE.
PRISE-
Stekli psi v Sarajevu. Zadnje dni so se pojavili v sarajevskem mestu ter v okolici stekli psi, ki so obgrizli nad 20 oseb. Nekega večera, ko je šlo občinstvo iz gledališča, je skočil velik pes na rame neki gospej in jo ugriznil. Dama je začela vikati od strahu, a mesto, da bi jej občinstvo priskočilo takoj na pomoč in odgnalo psa, so ljudje bežali nazaj v gledišče. Slednjič sta se pa vendarle dva ojunačila in strgala psa iz močno obgrizene gospe. Pes je nato zdr-vel po mestnih ulicah in kmalu je bilo čuti kričati drugo žrtev, katero je napadel ravno isti pes. Nek drug stekel pes je pa obrizel stražnika, ki se ni mogel ubraniti napadu niti s sabljo, niti z revolverjem, a enemu vojaku je skočil v lice in mu ga raztrgal. Največ oseb pa je bilo ugri-ženih v najbližnji sarajevski okolici pri takozvanem Alipašinem mostu. Nesrečne žrtve ie odposlala sarajevska občina v Pasteurov zavod na Dunaj in v Veliko gorico pri Zagrebu.
Washington, I). C., 28. junija. — V kongresu bo te dni predložena nova predloga za priseljevanje, ki določa. <ia naj se zniža priseljevanje z sedajnih letnih kvot, ki so določene na 3. odstotke prebivalcev vsake dr-i žave iz katere prihajajo priseljenci, na 2. odstotka. Rumenemu plemenu, kot japoncem, kitajcem in mongolskim plemenom pa naj ostanejo vrata Združenih Držav zaprta.
ANGLIJA ZA SPREJEM NEMČIJE V LIGO.
London, 28. junija.—Lloyd George je včeraj v angleški državni zbornici izjavil, da Velika Britanija je naklonjena sprejemu Nemčije v ligo narodov. Iz kakega vzroka je Anglija naklonjena temu sprejemu za enkrat še ni znano.
MRS. LENN SMALL UMRLA.
Kankakee.111.—Kakor se je že zadnjič poročalo, da je bila Mrs. Small resno zadeta od mrtvouda in da njeno življenje visi na nitki se je uresničilo. Mrs. Small je umrla zadnji ponedeljek na svojem domu v mestu Kankakee. Pogreb se je vršil včeraj popoldne.
žba, ki je importirala stavkokaze in iz svojih premogorovov začela graditi arzenale in trdnjave. Prvi uso-depolni streli so padli iz njihovih vrst. oni so iskro sovražtvu razpi-hali in zato so tudi za vsako kapljo po nepotrebnem prelite krvi odgovorni."
Tako torej, sodijo lastnike vse lokalne oblasti, ki so bile priče cele afere. Namen lastnikov je razkrinkan in vsa javnost ve, kje so zločinci, ki so odgovorni za krvoprelitje v Herrinu. Bomo videli, kaj bodo o tem izrekle še merodajne oblasti, ki bodo to zadevo rešili legalnim potom.
Zopet vojaški upor. V Baru (v Črni gori, ob morju) se je uprl en bataljon 29. pešadijskega polka. Uradne vesti že sedaj priznavajo, da ta upor nima političnega značaja, če tudi so vojaki po večini Hrvati in da izvira samo iz nezadovoljstva in j-gorčenja vsled skrajno slabe prehrane. Upor ie zavzel sicer večje dimenzije kot v Plevlju, upornim vojakom se je pridružilo tudi nekaj oficirjev. orožništvo, ki je v Baru in okolici zelo močno, je pa upor kmalu udušilo. Uradna poročila pravijo, da so voditelji upora zaprti, na kake načine so upor zadušili, pa ne povedo. Uporni vojaki so že od prevrata v Baru. oziroma v drugih pustih črnogorskih krajih ob zelo naporni službi in slabi, ne zadostni hrani. Parola upornikov in izgrednikov je bila: dajte nam poštene hrane in premestite nas v druge kraje! — Poročila pravijo, da se bo preiskava nanašala tudi na slabo prehrano, ki ie edini vzrok pobune.
Čeden državni uslužbenec. Pred
letom je pobegnil iz beograjske kaznilnice kaznjenec Dušan Radivoje-vič iz Ripnja in vsaka sled za njim se je izgubila. Povodom nekih razboj-stev v bližini Beograda je pa policija le posvetila nekaj pozornosti domačiji ubeglega hajduka, ki je bil že skoraj pozabljen. Napravila je hišno preiskavo in v veliko začudenje je našla zločinca doma, ker je ravno dospel z brzovlakom iz Djevdjelije, kjer že precej časa upravlja službo železniškega nameščenca. Na razboj-stvu v bližini Beograda je bil torej nedolžen, vrnili so ga pa le v kaznilnico; vprašanje, kako je mogel priti v državno službo, bo pa ostalo nerešeno.
Lavatinska škofija postala samostojna. Lavatinska škofiia. ki je bi-
(Dalje na 3. strani.)
EDINOST
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI.
Izhaja trikrat na teden.
Slovenian Franciscan Press
1849 W. 22nd Street,	Chicago, 111.
Telephone: Canal 98.
ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
Published Three Times a Week by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. 32nd Street, Chicago, 111.
Entered as second-class matter October 11, 1919, at the post office at Chicago, 111.
under the Act of March 3, 1879.
Odgovor na odgovor Dr. Kern-a.
(Dalje.) . ■
5. "Vsaj polovica prepirov mej zakonskimi (tudi mej katoličani g. Bren) po modernih mestih in naselbinah nastane vsled abnormalnih seksualnih razmer-vsled prisiljene in protinaravne seksualne abstinence, ker se bojijj prevelikega števila otrok; polovica nervoznosti mej ženskami je vsled neizpolnjenega naravnega seksualnega zadoščenja; mnogoštevilni slučaji zakonske nezvestobe od strani mož, s sledečimi razporokami so posledica hinavskih postav, ki prepovedujejo učiti pametna, zanesljiva in neškodljiva prevenceptivna sredstva. Seksualni nagon nam ni dan le za reprodukcijo, ampak tudi kot temelj in ohranite!i prave zakonske ljubezni, zve-
rok. Kaj pa pravi statistika? Caroll D Wright je bil od Wash i ngto reškega beli Ljubljani v Cleveland.
kongresa delegiran, naj preišče vzroke vedno bolj se množečih razporok v Združenih državah. In do kakega zaključa je prišel? On piše: "Naj se število razporok v Združenih državah še tako množi, eno ostane pribito, to, da bi bilo število še večje, če bi katolicizem ne imel tako obsežnega vpliva. Zvestoba s katero se katoličani drže zapovedi svoje Cerkve, je nedvomno mogočen jez proti razporokam . . (Dr. Jannet in Dr. Kaemp-fe: Die Vereinigten Staaten Nordamerikas in der Gegenvvart. S. 279.)
Jaz mislim, gospod doktor, da zdaj vidite, koliko je Vaš zgorajšni dokaz vreden. Na podlagi povedanega — nič.
Tisti Vaši odgovori na lastne pomisleke glede kontrole porodov pa niso druzega, kot neka čudna zmes cinizma in modroslovno-bogoslovne ignorance. Da ne pridemo Kitajcem in Japoncem, ki še ne poznajo take kontrole porodov kot mi, pod noge, zato je mi ne smemo prakticirati. To je Vaš glavni pomislek, ki ga pa z zdravniško mrzlo gesto potlačite. Ne! Njih igno-ranca nam ne sme biti v škodo! Zato glejmo, da okužimo še nje. Kako ljubeče! Prav tako. kakor če bi jaz rekel: Pri mojem sosedu koze še nobenega niso pobrale, zanesimo jih še v njegovo hišo. Ali ni to cinizem ? Potem pa
•	-	•	I
tista ignoranca, ki gleda iz odgovora na četrti pomislek : Katoliška cerkev
Konečno se še enkrat najlepše zahvalim vsem, ki so mi šli na roko ob priliki mojega agitiranja za naše liste in posebno se zahvalim Mr. Joe Grdinatu za njegovo pomoč, ko me je vodil okoli rojakov in mi pomagal pridobivati nove naročnike za nase lepe liste. Vsem skupaj plačaj tisočkrat v sega mogoč ni Bog!
Frank Zupančič, pot. zastopnik.
Chisholm, Minn. — Ker vem, da vsakega zanimajo delavske razmere po naselbinah, za to-tudi jaz poročam par besed. Tu na Chisholmu se je sedaj jako izboljšalo, ni sicer ve-
prepoveduje umetno omejevanje por,,-lov. Odgovor: "Cerkev lahko dela I!ika,P,ačf• kot v vojnem času vendar
je dela dovolj. Jako'da ze delavce
F
ri-
postave za svoje vernike, ne more pa odločati za drugoverce" . , iatelj. Vi nimate pojma, kaj je naravno pravo, po katerem je omejevanje porodov prepovedano, kar sem Vam dokazal. Naravno pravo se ne razteza samo na katoličane, ampak na vso človeško naravo v kateri je utemeljeno. torej na vse. ki jim pristoja pojem človek, bodi katoličan ali brez j -erec, katoliški Slovenec ali paganski Zulukafer.
Gospod doktor! Vi si na Vaš Odgovor od socijalistov lahko pustite I .
ploskati, da bodo žulje dobili. Kedor pa Vaše dokaze kritično presodi. kJeT. ho llPosien,h okoli
. . j dar te v. Plača ie v rudniku 7
stobe in sreče (Seveda od Vas g. Bren, ne moremo pričakovati, da bi Vam j za k1}1" so na-ši socialisti toliko sposobni, kot testo za ogelni kamen, tisti
Vam ne bo podpisal niti enega. Zato bi Vam svetoval, da se nikar dosti ne postavljajte s svojo osamosvojitvijo od filozofije in teologije. C"e bi bili v teh dveh le nekoliko doma, bi Vas bilo sram. Vašega Odgovora. Z njim ste doprinesli en nov dokaz, da je avtonomna medicina vtakih vprašanjih, kakor je najino, slepa reva, ki potrebuje vodeče'roke filozofije, <»z. teologije, sicer pade v jamo. Le žalibog, da tudi tisoče drugih za seboj potegne--.	(Konec prih.)
Rev. Hugo Bren, O. F. M.
bile zakonske skrivnosti znane. Where ignorance is bliss, 't is folly to be wise.)'*
Ta Vaš dokaz, gospod doktor, je dokaj nejasen. Pa ne mislite, da samo meni, ki so mi zakonske skrivnosti neznane in mi zato odrekate možnost, o takih stvareh stvarno razpravljati. To je že malo prenaivno, gospod doktor! Potem Vam jaz z isto pravico lahko odrekam govoriti ali celo zdraviti ženske bolezni. Upam, da od teh še niste nobene imeli. Kar veste o njih, veste iz knjig. Brati znam pa iaz tudi, morebiti v več jezikih kot Vi.
To tedaj tudi Vi priznate, da so abnormalne seksualne razmere vsled prisiljene in protinaravne seksualne abstinence fizično kvarne in često vzrok zakonskih razprtij in razporok. Niste pa jasno povedali, kaj prav za prav razumete pod, prisiljeno in protinaravno seksualno abstinenco, ki je kriva nenormalnih seksualnih razmer in v svojih posledicah tudi raznih bolezni ter družinskih tragedij. Da bi bila popolna seksualna abstinenca bodisi v zakonu, bodisi izven zakona protinaravna in k'»t taka kvarna, tega menda niste imeli v mislih. Ako ste pa mislili, preberite še enkrat moj zadnji članek, ki ga Vam na željo še lalik«» podaljšam.
Mislim, da sem Vas prav razumel, če pravim, da ste imeli tradicijo- ! stu veliko slavnost
Hibbing, Minn. — V nedeljo, dne j naudušenih mladeničev, bi bilo kma-: 18. junija smo imeli v tukajšnem me- ' lu drugače v naši novi domovini A-
v cerkvi presv. meriki. Z menoj se je trudil po dol
nelni način seksualne abstinence pred očmi. to je zakonski onanism. Ta jRešnjega Telesa o priliki povišanja j gih potih iz West Parka, ki vodi ven ie še danes mej navadnimi ljudmi najbolj splošen. Brez dvoma je ta na- tukaišnega Uev. Fathra Limmer v čin ne samo moralno, ampak tudi fizično kvaren. Enako je že marsikako Monsignorja. Slavnosti se je udele-
družinsko tragedijo povzročil. Ce se slučajno ni olinesel, mož dela krivo | žil tudi duluthski škof Rt. Rev. John ženo, žena moža. Da zakonskim taka neljuba razočaranja prihrani, je T. McNicholas. ki ie imel ob tej pri-moderna tehnika in kemija iznašla sigurnejše preservative, ki imajo včasih tako nedolžna imena, kakor kak sicilski roparski poglavar, ki nosi ime Angelo. Katerega izmej teh diabolično zamišljenih preservativnih sred-
!iki slavnostni govor, v katerem je naglašal številne zasluge Monsignorja Limmerja, ki se jih je zaslužil s
na farme. Po farmah seveda ni pouličnih kar. kjer tudi ulic ni, zato sva jo mahala pes po železniškem tiru in sva. kakor pravimo štela "tajze." Konečno sva dospela do krasne far-marske cerkve, kjer se je ravno vrnila 40 urna pobožnost. Stopila sv 1
iščejo, ker se jih ne oglasi zadosti. Zadnji teden je Oliver Iron Co.. zopet odprla Wellington rudnik, kjer bo uposlenih okoli 200 rudarjev. Tudi Hanna Ore Mining Co.. bo v kratkem otvorila Alexandria rudni1:,
200 ru-
je v rudniku za kom-panijske šihte -3.36 za osem-urni delavnik. Rudarji pa. ki delajo od voza (kare) služijo od $3.50 do $5.00 na dan. To ie sicer še bolj slaba plača proti življenskim potrebščinam, katere so še tako visoke.
Dopisnike po drugih naselbinah pa prosim, da naj se tudi kaj bo?j pogosto oglašajo v Edinosti, da !>•» Edinost postala v resnici list slovenskega zavednega delavstva v A-meriki iz katerega bo lahko vsak iz-previdel. kakšne so delavske re po naselbinah sirom Amerike. V sedajnem času ie li-t. kakor je Edinost v resnici potreben, poglejmo, kaj delajo'nasprotniki križa. In loko daleč se izpozabljaio nekateri, kateri bi se nikdar ne smeli n. nr. urednik "A. S." \li_ni skraino ža-Mstno. da urejuie list. ki se šteje zi katoliškega, tako malenk<<stna oseba? Zato pa delujmo širom Ame-
rike, da bo postal li<t Edinost zanimiv. Zanimiv pa bo. ako bo v nit m vedno dovoli novic iz raznih naselbin. Ker novice v obliki dopisov
^^	^^^P	vsakdo najrajši čita. S tem va ♦■-■T:
erkev in po poboznosti pa sva se	. , .	..	1
. .	... _	. Mist no biva novih naročnikov De-
stev imate \ i pred očmi, ko govorite o pametnih, zanesljivih in neškod- svojim marljivem pastirjevanjem
ljivih sredstvih, jaz ne morem vedeti, ker sami ne poveste. Nazadnje jet"Iron Rangu" v Virginia in Cloquet.	podala na agitacijo. Da so po teh (
pa to postranska stvar. Saj ne gre za to, kako bi se gotoveje dalo izogniti j Slavnost se je vršila v veliki navzoč-	krajih naseljene tako dobre farmar-' njmn na ' 1 Ml Edin.-st cimproj
■	--	1 dn
razočaranju . temveč gre za to, če se sme. S tega stališča je pa treba nosti čč. gg. duhovnikov 7:
<te- -»ke družine ne bi bil nikdar preje
liko hvaležnost in ljubezen.
Papežovo pismo s katerim je sv. Oče imenoval Fathra Limmerja Monsignorjem je prečital Rev. feather Spain, pomožni župnik cerkve presv. Rešniega Telesa.
\" ponedeljek zvečer, dne i<;. junija pa je priredilo tukajšno mesto "Public Library auditorium" javni banket na čast zasluženemu Monsig-norju Limmerju. Njegovi župljani so 11111 ob tej priliki podali v dar krasno zlato "purse" v priznanje njihove ljubezni do svojega ljubljenega dušnega pastirja.
Posebno čast pa je izkazal M consign or j 11 sodnik Martin Hughes, ka-teri je govoril v počast slavnemu gostu. Naglašal je številne njegove zasluge. Svoj govor je zaključil nekako tako-le : " Jaz sem se že števil-nokrat čudil, ko se pišejo strani zgodovine. je v njej naglašeno toliko krat junaštvo vojakov izraznih vojsk, junakov, ki prelivajo kri. A o junakih miru — ki oznanjajo in delajo neprestano za ljubi mir — o teh apostolih miru, duhovnikih pa tako malo, da komaj znamo, da so na svetu tudi apostoli miru. In vendar so duhovniki junaki — ne samo nekateri — ampak vsi!	Poročevalec.
No pa sai zato nama g. urednik ne boste zamerili če sva se malo pregrešila čez zakon 18. amendmenta.
Poročila sta se tukaj Mr. Lah z Misš Jurca. Novemu zakonskemu paru želim obilo sreče in božjega blagoslova v novem stanu.
Pa tudi mene so že nadlegovale take skušnjave, veste g. urednik na tarmcah le še najlepše cvetke cvete-
ie minuli
mond Match Factory se ! teden pripetila veliaknska nesreča, eksplozija pri katerih ie bilo 13. t-|seb smrtno nevarno ranjenih. Velikanska eksplozija se ie pripetila v depart m en 111. kjer so imeli shranjene kemične snovi. Kolikor dosedaj znano, so baje delavci rinili polni
truck ali pepelike. katero so po ne-jo. Kaka rudečolična cvetka te po- sreči prevrniii. Ker se je to zgodilo gleda, da moraš zarudeti ako nočeš! --
Ker pa je prevroče in ker moj 'leass
pribiti, da so katerakoli tehnično-kemična srestva bolj protinaravna injvilu. Njegovi farani so na ta dan iz- verjel. Postregli so nam povsod z doslec.no bolj nedopustna, kakor pa tradicijonelni onanizem. Kajti pri kazali svojemu Monsignorju čast- okrepčili in žlahtno kapljico, kateri tradicijonelnem onanizmu je copula vsaj usque ad abruptionem v redu, Ijivemu in zaslužnemu pastirju ve- razni suhači strežejo po življenju, pri artificialnem onanizmu pa že v začetku ni v redu. Torej bi tudi v slučaju, cla bi veda iznašla fizično popolnoma nekvarne preservative, vse antikoncepcijonelne praktike ostale protinaravne in kot take naravno nemoralne, ker proti prvotnemu namenu zakona. Sicer pa pojte Vi o "pametnih in neškodljivih" preservativih komu drugemu pravit, ne meni. četudi nisem zdravnik. Kdor naravo tako goljufa, kakor taki. ga vsi zdravniki ne obvarujejo njenega maščevanja. Ona hoče *do cilja, ki ga ji ie Stvarnik dal. Njen cilj pa je virilis spermatis susceptio ex parte mulieris. Kdor ji kakor ropar zastavi pot do tega cilja, naj bo na ta ali oni način, mu bo dala krepko zaušnico, ki jo zna čutiti celo življenje. Dr. Bergeret. ki je te stvari specijelno študiral, je pri osemdesetih ženskah te vrste odkril nad dvajset zlih posledic. In Doktorja medicine Grimaud de Caux ter Martin Saint Ange sta ugotovila . . . La nature rassemblera la toutes ses forces pour accomplir son plus grand oevre, 1' oevre d' une nouvelle creation . . . Or quand tous les ressorts organiques ont ete ainsi tendus au plus haut degre, on supprime tout a coup 1' element qui devait servir de point d'appui et de resistance; on fait agir tout cet ensemble des forces les plus precieuses de 1' animalite dans la vid. C' est un leurre dont la nature doit etre mal satisfaite, et la nature souffre rarement qu' on se ioue d' elle avec impunite." (Histore de la generation p. 317.)
Kar pa tiče družinske tragedije, zlasti one z najradikalnejšim koncem, razporoko, Vam pa s Schillerjem lahko rečem : Des Lebens Buehne beschaemt Sie, oder družinskega življenja Vas osramoti. Iz katerih družin je pa slišati več prepira, izmej katerih zakonskih se pa rekrutira več razporočencev, iz mej tistih, ki po Vaši neomalthuzianski morali žive in imajo samo enega, k večjemu dva ljubljenčka, ali iz onih ki žive po katoliški morali? Pred seboj imam statistične tabele razporok. Te mi pravijo, da pride v nemških mestih na tisoč katoliških porok od petnajst do trideset razporok, na tisoč protestantskih porok pa šestdeset do šest in osemdeset. (Dr. Hans Rost: Beitraege zur Moralstatistik S. 101). Sorazmerno lahko taksiramo tudi predigre razporok. prepire in druge zakonske ža-loigre. In vendar kažejo na drugi strani statistični podatki, da so katoličani glede števila otrok s protestanti v nasprotnem razmerju, da imajo poprečno znatno več otrok kot ti. Taka je razlika mej katoličani in protestanti. Toda protestantizem je nazadnje vendar še ena veja krščanstva, ki je sicer od drevesa odžagana, a še ne popolnoma suha. Ima še nekaj
- ■ 1 :__* 1____c-vl-., roki' 1" n Arrn iroAio 1 m "r\ 1 L"i CrlfHf rn 7 r%nrolr in «te-
evnik. "Edinost" mora biti dnevnik, to naj bo naše geslo!
Poročevalec.
Barberton, O. — V tukajšni Dia-
bližini eksplozivnih stvari, so delavci ti videvajoč pretečo nevarnost
na pečlarski stan še ni potekel, zato: beža,j vse križem iz tovarne, da se .eni sklenil ostati se en čas pečlar,; rešl> smrti y kratkem zatem je
nastala grozna eksplozija. V tej to-!varni je zaposljenih tudi več Slo-
da si mi je bilo vroče, ko sem bival med tukajŠnimi zalimi cvetkami.
Tako sem se ločil od West parskih j vencev. Skoda je velikanska!
rojakov in mahal sem jo nazaj proti j
Poročevalec.
življenjskega soka v sebi. Mnogo večja je razlika glede razporok in šte vila rojstev mej katoličani in onimi, ki pravzaprav niso nič, ki životarijo od ostankov nekdanje vere. kakor so ljudje Vaših vzorov, gospod doktor.
JCaj $edi iz tega nepobitnega dejstva? Logično to, da je neomaltliu-zianska morala, ki jo oznanjate Vi, tista, ki ruši zakonsko ljubezen, zvestobo in srečo, ter množi razporoke, ne pa krščanska, najmanj katoliška. Amerika je, kakor pravijo, klasična dežela razporok. Po Vašem bi moralo biti mej katoličani, katerim je neomalthuzianizem strogo prepove- J dinatu, ki je tako naudušen za ka-dan in imajo poprečno največ živega blagoslova božjega, največ razpo- toliške ideje. Ko bi bilo kaj tacih
Cleveland-West Park, O. — Poslavljajoč se iz zelene Westparske naselbine, kjer sem bil par dni na agitaciji za naš katoliški tisk. ki je tako potreben v današnji mizeriji med Slovenci v Ameriki, se najpri srčne je zahvaljujem vsem, ki so mi pomagali razširjati naše liste. Posebno pa se zahvaljujem Mr. Joe Gr-

DENARNE POŠILJATVE.
Vsem pošiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar v Jugoslavijo v kronah in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini, kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih.
Vcerajšne cene so bile:
Jugoslovanskim kronam:
Italijanskim liram:
g
500 kron ................$
1000 kron ..............
5000 kron ..............
10000 kron ...............
1.o

50	Hr	..................$ 3.35
3-80 100	lir	.........____ 6.25
18.00 500	lir	.................. . 29.00
36.00 1000	lir	.................. 57.00
Za pošjljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $25-00 do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $75 00 računamo $1.00. Od $75.00 do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po ic in pol od vsakega dolarja.
Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava.
Za vsa nadaljna navodila pišite na:
BANČNI ODDELEK "EDINOST" 1849 West 22nd Street	Chicago, I1L
3E
E9
Don:
;rn
pa že taku hdu jezu, de
ga je komaj mož postave rešil iz rok junaškega dekleta. Pa zakaj? No saj poznaš Martina, da vedno svoj nos tam nese, ki 'ga treba ni, tako se tudi vedno zaletuje v tukajšno faro in cerkev, ki ga čisto nič ne briga.
Nekoč sem prašala nekega rojaka, kaj je Martin za en človek, ki se vedno tam praska, kjer ga ne srbi. Pa mi ga je tako le naslikal CO) ter pristavil, on je ničla, podoben je kaki stari babi. ki samo ogovarja, zdaj enega zdaj drugega, kadar pa dobi kako dobro žmahno po nosu, potem pa išče, kdo je kriv. Tako vedno nekake pridige dela v "Prosveti" seveda njegovi prostaši tako berejo njegove brozge, da kar zijajo in se na prša trkajo ter občudujejo njegovo modrost — a drugi pa ga imajo za "i—a".
Ali kadar se pa me barbertonske Slovenke spravmo in ga pokličemo na dvoboj, si bo pa Martinček belil glavo, kje bi dobil odgovore. Ne bo tetka Prosveta zadpstovala pa ma-
JUGOSLOVANSKE NOVICE.
(Nadaljevanje i. strani)
la od 12. stoletja podrejena solno-graski nadškofiji, je po odloku sv. stolice sedaj postala samostojna. Mariborskega škofa bo poslej imenovala rimska stolica.
Umrla je v Komendi pri Kamniku znana ljubljanska dijaška gospodinja Marija Kunstelj v visoki starosti 78 let. Pokojnica je nad 50 let gospodinjila dijakom v Kapiteljski ulici št. 11 v Ljubljani in videla postati gospode in dostojanstvenike mnogo mož, ki so kot dijaki stanovali pri njej. Med temi sta bila tud tržaški škof dr. Karlin in nedavno umrli župnik Šlibar.
(Nadaljevanje 1. strani) ganiziraj po kolonijah podružnice, navdušuj narod! bodri ga! spodbujaj ga in mu pomagaj do boljše bodočnosti, kakor je imel preteklost! Vsi okrog Zajednice, vsi n£ krepko narodno delo in ameriški Hrvat bo v poznih letih blagoslavljal tvoj spomin! Svet mu, ker bo to spomin njegovega dobrotnika, njegovega rešenika.
Vas pa, možje, ki ste zbrani kot cvet katoliškega hrvatskega naroda v Gary in ki ste že do sedaj vkljub tolikemu preganjanju m sramotenju tako nevstrašeno in tako junaško delovali za ustanovitev in dosedanjo ureditev Zajednice kakor posameznih podružnic, prisrčno pozdravljamo in Vam kličemo:
Slava Vam! Bog in Majka božja naj blagoslavljata Vaše delo!
Martinčku ta Železnemu iz Barber-tona. de ste vi potlej publiciral v
vam se dobrge jutra ne voščm. Z j ffari če shaja po dvakrat na dan! Bo vam pa res ni enkrat nič. Kar jm '"oral še večje vrste pisat če nam'bo k,lu	vse razbobnajo v sujih hotel odgovarjati. Zato je zanjega
ca;tengah. Kej mislite, de sm šu j najbolje, da je tiho in dfa skrbi za sevam zatu povedat o sujem prjatlu o he ne pa za nas. Ako mi hočemo
cerkev in duhovnika, to ni njemu nič mar, saj ga nihče nič ne prosi, ujih cajtengn.h? Zdej se mu Ulje pa saj tudi nič nima. smejejo po celem Barbertonu. Mr-j Ti dragi Pavle, pa lekorajžen bo-tmček -e mi kar smili. K sm ga zad-1 di in nam še kaj povej, kako se kaj nje dni vidu. se ga skoraj poznavjgodi na tem okroglem svetu. Sedaj neism. Nos mu je visu takti jeznu, te pa lepo pozdravili in ti želim en kokr kakšna velka kriva kumara. Na krasen in lep avtomobil.' bet štrit sem ga vidu. pa sm reku	Ančka iz Hriba,
halo Mrtin gud morning, pa me tud
pt gleda v nei. klobuk ie potegnil na vači pa na drugo stran štrita se obrne pa je šu.' T.e kaj se ie nek zgudlu sm djav sam prsebi, de je taku jezen. In še tisti popovdan mi prne-se pismanoša eno pismu, ki se je glasilu tako le:
"Dragi Pavle! Moram ti pova-uat. kako sem se "smejala, ko si nam p vedal in razložil tvoj sestanek z Martinom /eleznikarjem tukai na "Bet" štritu. Še dons me želodec boli \ smeha, ko si nam povedal, da, - metle klele za Martinom. Ali po-| Država Illinois ima v celi uniji iz-<lnš::j. k<>_bi bil ti videl, kako se je med vseh držav največ cementiranih Martin držal, ko se nekoč po nje- cest. Država Ohio pa ima največ z g- vi glavi padale pesti, ki so se dr- opeko tlakovanih cest. žr.le neke slovenske punce, to bi bil ——___ tudi tebe želodec bolel od smeha, ki
Ko sm tu pismu prebrav. sm prec vejdu kaj se je zgudlu. Ta preklicani editor ie že spet publicirav, kar sm mu zadnjič povedav. Zdej pa vidim, de Vi res nemorte držat sujga jezika za zobmi, Le kaj je blu vam treba publicirat v svet. kar sm Vam pavedav o Martinčku? Al se pravi tu moža igrat? Po pravic jm povem. de če se ne bojo pabulšal, de i m ne bom nikdar nič več povedav. Le nej se zapumnijo tu!
Pavle Zgaga, ta pot ves jezan.
Katoliške redovnice izganjajo. —1
Križevci. 30. maja. Grško-katoliškej sestre v Kucuri so bile nenadoma na odredbo velikega župana izgnane izi mesta, kjer so dolgo vrsto let poiiče-' vale mladino in odgnane v Križevce.' Kakor znano, so bile šolske sestre iz tega mesta izgnane že pred d verni leti pod pretvezo, da so protidržav-ne. Vendar je bila takrat zadeva urejena. kajti zastopnik prosvetnega ministrstva je po dolgi preiskavi mogel dognati, da ie vsako sumničenje brez podlage in je samo podlo obrekovanje framazonskih krogov. Sedanji ukrep velikega župana je v vseh krogih izzval veliko razburie-
1
nje. kajti šolske sestre so bile priljubljene celo pri nasprotnikih.
u r-
za
Nov aparat. Poleg glasovalnega aparata, ki se mu pravi po vsej kri-, vici parlament, smo dobili v Belgra-1" nov aparat te baze. Vladni člani zakonodajnega odbora so imeli namreč posebno sejo. kjer so se prepirali o voli vnem zakonu v oblastne skupštine. Ko se gospodje med sabo zedinijo. pride zakonski načrti pred zakonodajni odbor. Kdo za. k<*o proti? Iti mirna Bosna! Sploh ie čisto odveč opozicija. V Belgradu je vendar vlada in vladne stranke. Te so državnotvorne in "delavne.**j Kar te sklenejo, to je, to tudi bo. če-; mu vendar debata? In vlada ter vladne stranke se ne zmotijo zlepa!
NAZNANILO VSEM, KI PRIDEJO V NEDELJO V CHICAGO.
PRVI ODZIVI NA NAŠO PROŠNJO ZA REVNE STAVKUJOČE
PREMOGARJE.
Vsem. ki nameravajo priti na veliko slavnost v našo naselbino pri-h- cnjo nedeljo, pa jim ni znana zveza pouličnih železnic, kako priti v si -vensko naselbino sv. Štefana v Chicagi, naj služijo sledeče vrstice, katera pota so najbližnja v našo na-seibino iz raznih postai v Chicagi:
Vsi. ki bodo prišli na La Salle Station (postajo) naj vzamejo Van Buren karo do Robev Streeta (ulice) od Robev Streeta naj vzamejo Robev karo do 22. ulice in boste en block od slovenske cerkve. Druga pot. ki je krajša pa je po nadulični železnici. katere postaja je poleg La Salle postaje. Kdor hoče priti z nad-lilično žcleznico (elevated train) naj gre na ono stran, kjer vozijo Metropolitan Oak Park trains (vlaki). Tu vzemite Douglas Park in se peli ite do Wood Streeta, tu izstopite in imate tri blocke do slov. cerkve.
Vsi, ki bodo prišli na Northwestern postajo, naj vzamejo Madison karo do Robev Streeta, odtam Robev karo do 22. ulice, kjer naj izstopijo in bodo en block od slovenske cerkve.
Slovenci iz Bradleva, bodo imeli najbljižnjo pot. iz Illinois Central postaje, ako vzamejo "Twelfth (12) Street karo do Blue Island avenue, tam naj izstopijo in naj vzamejo Blue Island karo do Lincoln Streeta, odkoder bodo imeli en block do slovenske cerkve.
To so najkrajša pota, ki vodijo iz teh postaj v slovensko naselbino sv. Štefana.
Na našo prošnjo za revne stavkujoče slovenske premogarje. ki smo jo priobčili in naslovili na vsa dobra slovenska srca v Ameriki v predzadnji številki našega lista, smo že prejeli prve odzive v naši naselbini. Prvi odzivi kažejo, da ljudstvo sočustvuje z premogarji, ki pravkar bijejo te-;*ak boj za svoj kruh in svoje pravice do poštenega življenja. Zato, danes ponovno dvigamo svoj glas za naše stavkujoče premogarje! Rojaki po slovenskih naselbinah spomnite se za trenutek svojih trpečih sobratov delavcev premogarjev, in skušajte jim pomagati vsak, ki more in je v stanu po svoji moči.
Danes objavljamo prve darovalce, ki so pokazali dobro voljo in svoje sočustvovanje revnim stavkujočim premogarjem. Ti so:
I.eo Mladich .......•.............. 1.00
Michael Zeleznikar................. 1.00
A. Lavach .......................T 1.00
Tiskarna Slov. 00. Frančiškanov dar. $5.00
Albin Zakrajšek	........... 2.00
Tohn Polajnar .........-.......... 2.00
Tohn Jerich ........................ 2.00
Skupaj ..............$14.00
Vsi ti darovalci so iz Chicage, katerim Bog plačaj! Dal Bog mnogo posnemovalcev!
Darove zbira uredništvo "Edinosti", ki bo pazilo, da bo vsak cent prišel v roke potrebnim slovenskim družinam stavkujočih premogarjev.
Uredništvo Edinosti.

?
S

GOSPODINJA
PREMIŠLJUJE TRIKRAT NA DAN.
Premišljuje: kaj bo pripravila za zajutrek. za kosilo in večerjo. Najbolj jo pa teži to, kje si bo kupila-potrebne stvari za jedila. Odgovor na to je ta: V vaši sredini je "Slovenska mesnica!"
MATH. KREMESEC
Chicago, 111.
iz
SLOVENSKI MESAR 1912 West 22nd Street
Phone: Canal 6319.
Pri njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso, suho
po domačem načinu prekajeno meso in prave domače
"Kranjske klobase", doma narejene po slov. receptu, v	Gospodinje zapomnite si to J
Velepomembni dan!
V nedeljo bo veliki dan za Chicaško naselbino.
Dopoldne bo z velikimi slovenostmi blagoslovljena zastava prekm skega društva Sv. Ivana Krstitelja, štev. 13. DSD. To je veliki dan prihodnjost cele Chicaške slovenske naselbine, kakor tudi za bodočnost ameriških Slovencev kot narod.
Do sedaj je bogat<*plačana mažarsko-židovska propaganda v "toliko vspela, da je držala tisoče prekmurskih Slovencev v Ameriki v temi in v sovraštvu do vseh drugih Slovencev, kakor tudi do vseh 3rugih Slovanov. Ta propaganda je še pred kratkim v katoliškem dnevniku. American Daily Tribune pisala in slepili ameriški narod, da se Prekmurci, 'Vendiši'. kakor jih imenuje samo zgodovinski ostanek nekega keltskega naroda, ki je živel v krajih, od koder pridejo ti naši bratje. Tako so delali tudi med narodom tukaj. V So. Bethlehemu. Pa., izdaja ta propaganda list, ki kar bruha sovraštvo in mržnje na vse, kar je "kranjskega". Kranjci — tako imenuje ostale Slovence v razliko z drugimi Slovenci, — so jim najslabji ljudje na svetu, so sami sovražniki Prekmurcev, so uzrok vsega zla doma x Jugoslaviji, so vsi sami tatovi itd. Gnjusiti se mora poštenemu človeku .ko bere te liste, da je mogoče, da odraščen človek more pisati tolike sleparije in da se najde še kdo, ki jih vrjame.
rudi v Chicagi izdaja neki mažarski duhovnik enaki list. ki je že toliko nemira naredil med tukajšnimi prekmurskimi Slovenci, ki jih še sedaj ščuva ,da naj sovražijo "Kranjce", da so edini pravi njih prijatelji tisti mongolski rabelni ki so jim doma vzeli jezik iz šol. vse narodne pravice, ki so jim stoletje preganjali in po ječah vlačili vse zaslužne rodoljube, kakor Rev. Klekla, Rev. Ivanecza i. dr.
Ljudstvo ni poučeno, je vrjelo in tako vkljub temu. da jih je samo »• Chicago morda več, kakor tisoč Prekmurcev, niso imeli med seboj do sedaj nobenega društva izvzemši enega, kjer je bilo kakih 60 članov. Tako so se siromaki naščuvani proti "Kranjcem" ogibali slovenske 'cerkve, slovenskih društev pri tem pa moralno propadali in propadali, umirali nesrečno, brez vsakih sredstev, udove so morale prvi dan po [smrti moža beračiti, za pogreb se morali v velike* slučajih celo zbirati mile darove. Da naravnost grozne so bile razmere med njimi.'
\ South Bethlehemu, Pa., in v Bridgeportu, Conn., kjer so župnije popolnoma "vogersko-slovenske", toraj prekmurske, še danes obstoji mogočna propaganda proti slovenskim duhovnikom in proti cerkvi. Žalostne zgodbe bi vedeli povedati duhovniki, ki so skušali temu ubogemu ljudstvu pomagati in ga rešiti, kako jim je ta satanska židovsko-mažaronska propaganda korak za korakom'podirala sproti vse. kar so skušali dobrega sezidati in storiti za nje.	•	v ,
Toda v Chicago, hvala Bogu, so se našli možje, ki so se zavedli zgodaj te satanske propagande .ki so se zavedli, kako jih slepijo in kako jih za nos vodijo tako zvani "mažaroni." Spoznali'so pod ovčjo obleko ma-žaronskega Žida. ki se je si in il okrog njih in njegove kremplje, v srce jih je zabolelo in z gnjusom so se obrnili proč'od njih in začeli med svojim narodom delovati in mu odpirati oči. Priklopih so se slovenski cerkvi, priklopih so se "Kranjcem" in jim pogledali pod noge. če imajo res parklje. kakor so jim mažarski židje pripovedovali in na glavo, če imajo res roge. pa so videli, da je vse 'to samo sleparija, da so ti prezirani in "pro-kleti Kranjci" v resnici samo njih dobri bratje. Slovenci, brez rogov in brez parkljev, ki so enakega duha in enakega srca, kakor sami. Med temi možmi gre pred vsem pohvala Mr. Andreju Glavaču, dialje Mr. Ivanu Hrovatu. Mr. Steve Kolenko, Mr. Vrašiču. Mr. Kocetu. Mr. Turnarju, Mr. Raju in mnogo drugim. To so tisti možje, ki so prvi sprevidili vse to in prvi začeli ledino orati med svojim narodom in se niso ustrašili ne preganjanja in ne zaničevanja.	t	• . .
In hvala Bogu, v Chicago je sedaj led prebit. Vsaki dan .se manjša število pristašev zvezde in urednika Krampača in Rev. Horwatha. Vedno več in več prekmurskih Slovencev spoznava resnico, da smo'vsi Slovenci, naj bodo to Štajerci, Primorci. Korošci. Kranjci, Prekmurci samo en narod, samo vsi skupaj bratje, ki pa imamo vsak nekoliko'razlike v svojem narečju domačega ožjega rojstnega kraja.
Tako je posebno letošnje leto velikanske važnosti za ta del našega naroda v Chicago. Ti možje in nekaj žena so se odločili, da bodo ustanovili društva, kjer bodo ti rojaki sami'med seboj, se bodo med seboj po svoje domače "pogučali" in vendar pri tem gojili narodni duh edinosti in sloge. Prosili so prostora v cerkveni dvorani in ga tudi dobili. Domači naš župnik Rev. K. Zakrajšek jim je šel na roke in pomagal, jih bodril in navduševal, da se je'slednjič vse to tudi doseglo.
Tako je nastalo društvo Svetega Ivana Krstitelja, ki se je iz znanih uzrokov priklopilo DSD. Kmalu nato smo pa dobili še žensko društvo Sv. Ane. ki se je pa priklopilo KSKJ.!
In v nedeljo bo to društvo blagoslovilo svojo zastavo.
Ali ne bo po vsem zgoraj povedanim v nedeljo v resnici veliki dan za Chicaške Slovence in sploh za slovenski narod v Ameriki?
Zato smo Chicažani hvaležni vsem katoliškim društvom cele okolice, ki so se tako ljubeznjivo in bratovsko odzvala in bodo prišla v tolikem številu na to slavnost. V resnici to je slavnost celega slovenskega naroda v Ameriki! Prepričana naj bodo, da s tem store velikansko dobro delo za svoj narod in za svojo vero.
Prekmurskim Slovencem pa častitamo na tem velikem danu, kajti ta zastava bo za nje nov ogelni kamen njih lepše prihodnjosti 111 našega skupnega napredka, naše narodne in verske edinosti in sloge v Chicaški naselbini, kakor tudi po celi Ameriki. Prepričani smo namreč, da bo ta zgled Chicaških Prekmurcev rodil lepe sadove tudi po drugih naselbinah, kjer žive Prekmurci.	'	j



lil ...........
J. M. Dovič:
KOVAČ IN NJEG0Y SIN.
POVEST. (Dalje.)
M ir pa se je vendarle naselil v Kolenčevi hiši, v tem, ko je na Rebri dan na dan Cmok igral kako skrito ulogo.
Nekega jesenskega dne je prikorakal v vas popotni človek. Ustavil se je pri Popustku, naročil steklenico vina ter odložil svojo culico.
Bil je čednega obraza, nekoliko začrnelega, pod nosom se je vihalo dvoje močno nasvedranih brk in ob ušesih se je kodralo dvoje črnih zalis-cev. Plave, pa mogočne oči so zrle po hiši, na rokah pa se je poznalo, da je mladenič delaven človek. Star je moral biti okrog petindvajset let.
"Odkod pa ti, dečko", popraša ga krčmar.
"Bil sem po svetu in sem izučen kovaški pomočnik. Prihranil sem si nekaj novcev in zdaj bi rad na kmetih prevzel kako kovačnico."
Popustku pride takoj na um Rebrova prazna kovačnica, toda ne pove mu precej tega, ampak ga radovedno še nadalje poprašuje:
"Kje si pa doma?"
-- „ "Doma sen; pa precej daleč od tod. Le nekaj ur hoda je še do Trsta."
"Pa zakaj nisi šel domov?" * - < * < - -><
"Mati mi je umrla. Oče pa je Bog ve kod. Nimam svojega doma."
Krčmarju je bil mladenič vedno bolj povšeči in kar žal mu je bilo, da nima sam kovačnice. Črez dalje časa pride Popustek zopet v izbo in reče:
"Veš ti. Četrt ure odtod je kmet, ki ima prazno kovažnico. Morda ti jo on da v najem."
"Kako se pravi tam?"
"V Rožnem logu. Kmetu pa je ime Reber."
Ko bi bil Popustek pri teh besedah strogo v oči pogledal rokodelcu, bi jih bil ta gotovo umaknil. Tako pa Popustek ni dosti opazoval mladeniča. Pokazal mu je na pragu pot v Rožni log in še pristavil:
"^e to ti moram povedati, da je tam v Rožnem logu še en kmet, po imenu Kolenec. Ta ima tudi kovačnico onstran potoka. Ima pa kovača, ki mu pravijo Čmok. Ta bode tvoj nasprotnik. Prej namreč je ta bil v Rebrovi kovačnici."
"Je že dobro; zahvalim za pojasnilo."
Rokodelec je »hitro odšel proti Rožnemu logu.
Zamišljeno je stopal po bregu navzgor in srce mu je močno udarjalo. Dasi ni še nikoli stopal po ti dolini, vendar se je vedel, kakor bi mu bilo
vse znano: kraj in ljudje.	*	'
Pred kapelico Matere božje postoji, se odkrije in opravi kratko molitev. Nato pa hiti urnih korakov proti Rebri.
"Dober dan, mati! Ali je gospodar dDina?'' « *
Rebrna stoji v veži pred popotnikom in ga pogleduje. Čudno se ji zdi. da ne prosi daru, ampak poprašuje po gospodarju.
Gospodinja mu veli, naj stopi v izbo.
"Kaj bi pa radi?" ga brž popraša.
"Izučen kovaški pomočnik sem in sem slišal, da pri vas potrebujete
kovača."
"Odkod si pa?"
"Tam od Krasa-. Učil sem se po mestih kovaškega dela, sem odslužil vojake in kmetijsko šolo sem izdelal."
Rebrna ga strme ogleduje in nezaupljivo reče:
"Ne vem, če bosta kaj napravila z gospodarjem. Zdiš se mi preučen
za našo kovačnico."
"Le pokličite gospodarja!"
In Rebrna gre iskat moža, ki je bil v hlevu. Brž mu pove. kdo ga čaka v hiši. Obenem mu razodene, da ji fant prav ugaja, samo ne verjame, da bi bil za kmečko kovačnico. Je pregosposk, je dejala. F* Rebra je gnala radovednost v hišo.
"Torej ti bi rad prevzel kovačnico?"
"Da, oče. ako se pogodiva. Koliko pa zahtevate na leto najemščine?"
"Mislim, da bode najbolje, ako nekaj tednov poskusiš. Potem se že pogodiva. Zakaj, ne maram, da bi se prenaglil. Zdiš se mi še premlad, ta bi na leto prevzemal."
"Kaj mi ne zaupate?"
In popotnik potegne iz malhe listnico ter jo položi na mizo ter reče: "Tu notri sta dva stotaka. Spravite jih, ako mi ne zaupate."
Reber se je začudil.
"No, no, že vidim, da si moški človek. Zato ti pa rečem: najemščine ne boš d al nič. samo orodje bodeš sam napravljal. ako ga kaj polomiš, in meni bodeš zastonj delal, kar bode kovaških del pri moji hiši. Velja pa naj to za pol leta. Za nadalje se bomo še pomenili. Kaj pa hrana? '
M
t +
t +
t t t
> o o 3 « o o o
jOOOOOtOOC c-ouoooooo — o o o o o o a o .
POZOR IGRALCI
HARMONIK
Izdelujem slovenske, nemške in kromatične harmonike, enako kakor si kdo želi. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantiram, cene so zmerne. Pišite po naš cenik. Se priporočam rojakom sirom Amerike za naročila. S spoštovanjem
ANTON MERVAR, 6921 St. Clair A v., Cleveland, O.
Ako hočete imeti dobro obuvalo tedaj pojdite v prodajalno Mr. Suhadolnik in ga boste dobili.
Frank Suhadolnik.
NAJVEČJA SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI
6107 St. Clair avenue,	Cleveland, Ohio.
Mr Suhadolnik je tudi zastopnik atov "Edinost", "Ave Maria" in "Glasnika Presv. Srca Jezusovega." On ima tudi vedno v zalogi nase vsakovrstne molitvenike in droge knjige. Pri njemu si lahko tudi Tlouoite letošnji "Koledar Ave Maria", ki je letos eden izjned najbolj zanimivih slovenskih koledarjev v Ameriki. Za vse ki je v zvezi s našimi listi se obrnite na njega in on vas bo vsestransko postregel.
S
*
S
S
s
"Ali bi je ne mogel imeti pri vas?"
"Ko bi bil ti kmečke hrane navajen, ne rečem. Tako pa si služil po mestih in jedeKsamo meso. Pri nas ga pa ni vsak dan, ampak samo o praznikih. Poprašaj doli v gostilni pri Popustku."
"Pare sem zadovoljen z vašo hrano?"
"No, če si, pa poskusi. Saj l si lahko pozneje prebereš."
"Velja, oče!"
Segla sta si v roke.
"Kako ti jei ime ?"
"\ sak dan Janez. Po mestih so mi rekli tudi Ivan ali Janko. Kakor hočete, pa me kličite."
"Katero ime pa I naj raj še slišiš?"
"Naj raj še Janko. Tako se tudi podpisujem."
"Torej, Janko, le pameten bodi! Ne bo ti žal. Imel bodeš tudi soseda onstran potoka. Gotovo ti bodel nagajal. Pa se ne zmeni dosti zanj. Je izgubljen človek."
Janko je globoko izdihnil pri zadnjih besedah. Pa premaga se m pravi:'
"Ali bi mi precej pokazali kovačnico?"
•'Listnico le spravi v malho. Že vidim, da si varčen človek. Pa poj-ya!"	\	4 ...
Ko je debeli ključ zarožljal v ključavnici, se je takoj pokazal iz Ko-lenčeve kovačnice Cmokov obraz. In ko sta Reber in Janko zopet oclšla iz kovačnice proti Rebri, se je Čmok oziral za njima. Čisto izpremenjen mu je bil obraz, in kdor bi ga bil tisti hip opazil, bi ne mogtel verjeti, da je to srpi pogled in ježaste brke Čmokovega obraza. Čisto mile poteze so se zbirale na njegovih licih, ustnice so se držale na smeh in iz oči so prilezle debele1 solze.
Gledal je za svojim novim sosedom, in ko, se je Janko ozrl — hote ali nehote — sta se srečala s pogledi — oče in sin.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS,
Nepremišljeno.
Mati sinu, ki prihaja s počitnic:-'"Kaj pa je novega moj sin.'"
Sin: "Nič posebnega. Stricu sta krepala dva vola, drugače je med sorodniki vse zdravo."
* * *
Oproščena.
Župan dvema postopačema: "Zakaj pat ne delata? Delo sladi življe-
• »»
nje.
-pi?lS 12A3U1S 3U IJAPIJ^,, • UOTJdojSOJ
kosti, imava oba sladkorno bolezen."
ZASTAVE
bandera, regalije in zlate znake za slovenska društva izdeluje najbolje in najceneje
EMIL BACHMAN, 2107 So. Hamlin avenue, Chicago, 111.
i
NOVE SPOMLADANSKE OBLEKE Z DVOJNIMI _____ HLAČAMI
1
>
smo ravnokar prejeli in jih imate na izbero v vsakovrstni velikosti in barvah. V vašo korist bo, da pridete in si izberete eno izmed teh oblek.
MODA IN PRAVILNOST
teh oblek ste natančni vTseh podrobnosti in Vi ste lahko zagotovljeni, da boste dobili za Vaš denar najboljšo obleko. Mi ne prodajamo ničesar, kot kar je dobro in najboljše.
MI VAS VABIMO, da pridete v našo prodajalno in si ogledate našo bogato zalogo spomladanskih oblek, ki jih prodajamo sedaj od $25.00, $30.00. $35.00, $40.00 in $50.00 in z vsako obleko damo dvojne hlače.
Naša prodajalna je odprta ob večerih vsak torek, četrtek in soboto.

*
.Naša prodajalna je odprta vsako nedeljo dopoldne.
JELINEK & MAYER
1800 to 1808 BLUE ISLAND AVE. Corner 18th Street
Chicago, 111.
SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO "LIRA"
Slov. kat. pevsko društvo "Lira", Cleveland, Ohio. — Predsednik: Anton Gr-dina, 1053 E. 62nd St. — Pevovodja in podpredsednik: Matej Holmar, 6211 Glass ave. — Tajnik: Ig. Zupančič. 955 Addison Rd. — Blagajnik: Frank Matjašič, 6526 Schaifer ave. — Kolektor Ant. Smo-lic, 6411 Varian »v*.
Pevske vaje so v torek, četrtek in soboto ob pol 8 uri zvečer.
Seje vsak prvi torek v mesecu v stari šoli sv. Vida.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Vsem našim cenjenim naročnikom in dobrotnikom naših listov, kakor tudi vsem rojakom v Clevelan-du in državi Ohio, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Frank Zupančič, ki je pooblaščen pobirati naročnino za vse naše tri liste, oglase in vsa druga naročila, ki so v zvezi z našimi listi. Vsem našim naročnikom in blagim dobrotnikom, kakor tudi vsem rojakom, ga najtopleje priporočamo in prosimo, aa grejo Mr. Frank Zupančiču na roke v vseh ozirih pri njegovem delu za katoliški tisk. Pomagajte mu širiti naše liste!
Uprava Ave Maria, Edinosti in Glasnika P. S. J.
J. KOSMACH.
1SO4 W. 32nd Su Chicago. I1L
Rojakom se priporočam pri nakupu raznih
BARV. VARNIŠEV, ŽELEZJA, KLJUČAVNIC IN STEKLA.
Prevratnem barvanje his zunaj in znotraj, pokladam stenski papir. Najboljie delo, nanižje cene.
Rojaki obrnite se vselej na svojeg* rojaka!

— ■ * i> ■ 1 ^
Pripravite se za neodvisnost!
\ Varnr. banka, kamor 11 fate svoj donar.
Mli »1'
Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank.
Čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste Čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni.
Konservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev.
KASPAR STATE BANK
BLUE ISLAND A VIL, CORNER 19th STREET
POŠILJAMO DENAR V JUGOSLAVIJO po najnižji kurzni ceni.
PRODAJEMO ŠIFKARTE za potovanj* v staro domovino in nazaj na vse linije«