Primo Pošunna pmčana v gotovim ,, g. Abb. postale i gruppo Cena 4UU lir nevnik Leto xxxvn. SL 164 (10.986) TRST, nedelja, 12. julija 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi S 369 glasovi odobren programski dokument prvega laičnega ministrskega predsednika Poslanska zbornica izglasovala zaupnico novi Spadolinijevi pefstrankarski vladi Socialdemokrati umaknili svoje pridržke, čeprav Spadolini ni sprejel njihovih zahtev Predsednik vlade v repliki o vprašanju zaščite slovenske manjšine v Furlaniji-Jul. krajini RIM — S 369 ja ln 247 ne so včeraj v poslanski zbornic! izglasovali zaupnico Spadolinijevi vladi. Nova petstrankarska vlada je tako Dejansko sestavljena. Prihodnji teden jo bodo dokončno izoblikovali * Imenovanjem predsednikov parlamentarnih komisij. Včerajšnja Spadolinijeva replika je bila precej podobna oni, ki Jo je prebral v palači Madama, tako kot je bila dejansko enaka tako Imenovana »utemeljena resolucija ------------------ o zaupnici«, ki so jo predstavile stranke, ki podpirajo vlado. Vprašanji sodstva in pravice sta bili tudi včeraj glavna argumenta razprave. Polemiko sta kot znano načela Craxi in Longo, ki je celo zagrozil, da bodo njegovi •ninistri odstopili iz vlade. V četrtek so bili mnogi politični opa-*°valci mnenja, da je vlada, že Pred svojo umestitvijo, v resni *agati. Predmet nesoglasij je bilo vprašanje vloge preiskovalnih sod-nikov, pri čemer so se socialdemokrati zavzemali za korenito reformo sodstva. Včeraj je Spadolini zelo ostro odgovoril tako Longu kot Craxiju: «pri izoblikovanju programske osnove, vlada sme sloneti izključno na odločitvah strank. Vlado sicer res podpirajo stranke, vendar pa le ni orodje v njihovih rokah«. Skratka Spadolini je jasno povedal, da njegova vlada ne namerava kloniti izsiljevanju, še posebej ker krhko in težko stanje v državi ^ga ne dopušča. Sicer pa je Spa- dolini tudi dejal, da se vlada obveže, da bo čimprej izglasovala nov kazenski zakonik, obenem pa bo tudi sprejela Craxijev predlog o «beli knjigi« o »krivicah pravice* ter pripravila splošne ukrepe, ki naj bi veljale za sodnike, ki so zlorabili svoj položaj. Glede afere o loži P2 je Spadolini ostro odgovoril socialdemokratu Bellu-sciu, ki je trdil, da loža P2 sploh ni tajna, ker je bil seznam njenih članov na voljo vsakomur že leta 1977. Spadolinijeva stališča so naletela na široko odobravanje demokristjanov in liberalcev. Predsednik PLI Bozzi je dejal — in pri tem požel aplavz tudi levice — da sodstvo teži po tem, da bi zapolnilo vrzeli ostalih inštitucij in da sploh obstajajo aktivni in pogumni sodniki. Tudi načelnik demokristjanskih poslancev Ge-rardo Bianco je pohvalil neodvisnost sodstva. Za socialiste pa je Labriola pomirjujoče izjavil, da namerava njegova stranka delo- (Telefoto AP) vati v smeri uresničitve ustave in torej ni nobenega razloga, da bi bil kdorkoli zaskrbljen. Tudi zato so socialdemokrati nemudoma umaknili svoje bojevito stališče, čeprav je Reggiani v glasovalno izjavo vrinil polemično noto glede vprašanja o aferi P2. Skratka zažigalna vrvica, ki so jo prižgali proti vladi je zaenkrat upihnjena, vendar pa je vrvica dolga in se do jeseni najbrž ne bo izrabila. Za sedaj je ministrski predsednik s svojimi načelnimi izjavami o ustavi in neodvisnosti vlade do večine in opozicije zadovoljil tudi KPI, ki je sprožila izredno oster napad proti predlagateljem sodne reforme. Di Giulio je spomnil na sodnike. V svoji repliki se je Spadolini dvakrat dotaknil vprašanja Slovencev v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Prvič je to naredil v odgovoru poslanki Gruber - Ben-covi, ko je vprašanje Slovencev le bežno omenil. Vtem ga je pred polno zbornico, prekinil komunistični poslanec Antonino Cuffaro, ki ga je opozoril, da Slovenci že 30 let čakajo na odobritev zaščitnega zakona. Prekinitev, ki je ob slavnostnem govoru neobičajna, je spravila Spadolinija za trenutek v zadrego, nakar je odgovoril, da je pač šele zdaj postal predsednik vlade in da bo preveril, kaj je treba narediti. Malo kasneje, ko je odgovarjal socialističnemu poslancu Lorisu Fortuni, ki se je v svojem posegu zavzel za odobritev globalnega zaščitnega zakona, pa je Spadolini zatrdil, da bo vlada aktivirala vsa parlamentarna sredstva, kot n.pr. že vložene zakonske osnutke, da se premakne vprašanje. ki so vodili delikatne preiskave in so bili zato žrtev skrivnih organizacij, ki se brez pomislekov poslužujejo umora. Torej, meni načelnik komunističnih poslancev, je splošen napad nr. sodstvo nedopusten in teži po tem, da preganja poštene sodnike, ki si prizadevajo ščititi republiške zakone. Velja podčrtati tudi manjši dogodek, ki pa nazorno priča o vzdušju, ki vlada znotraj KD. Štirinajst demokristjanskih poslancev, med katerimi je tudi predsednik «Gibanja za življenje* Ca-sini, so včeraj zagrozili, da ne bodo glasovali zaupnice vladi zaradi Spadolinijevih izjav glede zakona o splavu. Šele poseg tajni- ka Piccolija in Bianca je prepričal upornike, da umaknejo svojo odločitev. R. G. Katalonski komunisti spet za evrokomunizem MADRID — Katalonski komunisti, ki so na januarskem kongresu podprli sovjetski vojaški poseg v Afganistanu in sprejeli resolucijo, s katero so zavrnili evrokomunizem, so včeraj spremenili svoje prosovjetsko stališče. Na deželnem srečanju v Barceloni so člani krajevnega vodstva s 133 glasovi proti 67 podprli evroko-munistično politično linijo vsedržavnega vodstva. Pred tednom dni so katalonski komunisti izključili iz vodstva prosovjetsko usmerjenega Pereza Ardiaca. NA VČERAJŠNJEM SESTANKU V PALAČI CHIGI VRSTA UKREPOV ZA NORMALIZACIJO BORZNEGA TRŽIŠČA RIM — Ministrski predsednik Spadolini je včeraj sklical na posvet v palačo Chigi vse tri ministre za gospodarske resorje La Malfo, Andreatto in Formico, guvernerja državne banke Ciampija in predsednika združenja borznih operaterjev Rossija Na seji so razpravljali o ukrepih, ki jih je treba sprejeti, da bi ob jutrišnjem ponovnem odprtju borz (po štiridnevni zapori) operacije spet stekle normalno in bi se ne ponovil velik padec vrednosti delnic, ki so ga zabeležili prejšnji teden. Na seji so sprejeli nekaj konkretnih u-krepov, predvsem z namenom, da pospešijo investicije v delnice in da omogočijo ustanovam, ki razpolagajo z veliki rezervnimi skladi, da investirajo v delnice. Poleg nekaterih ukrepov tehničnega značaja so sprejeli tudi konkretne sklepe, ki zadevajo širok krog varčevalcev. Finančni minister namreč pripravlja ukrep, ki bo o-mogočil malim varčevalcem, da odbijejo «1 obdavčljive vsote investicije v delnice. Isti minister bo tudi pripravil zakonski osnutek za podaljšanje ugodnosti davčnega zpačaja za lastnike raznih zadolžnic in zakonski osnutek za ugodno davčno ravnanje z novimi podjetji, ki so s kotiranjem na borzi dosegla presežek. Ukrep, ki ga je sprejel zakladni minister, pa je ie začel veljati. Gre za dovoljenje kreditnim zavodom, da investirajo v delnice, ki so kotirane na borzi, do 25 odstokov cdpravninskega sklada. Doslej so ta sredstva lahko kreditni zavodi vlagali samo v nepremičnine. Ob koncu sestanka je zakladni minister Andreatta na kratko obrazložil sprejete ukrepe in izrazil upanje, da se bo borza umirila, ker se bodo že jutri pojavili na tržišču številni novi varčevalci z velikimi razpoložljivimi sredstvi, kar bi moralo odtehtati naraščanje ponudbe. OB PRAZNOVANJU IZOLSKEGA OBČINSKEGA PRAZNIKA Izola in Tolentino od včeraj pobrateni Na slavnostni sep občinske skupščine poudarjeni pomembni dosežki občine v zadnjem letu IZOLA — S slavnostno sejo občinske skupščine so včeraj sklenili številne prireditve ob letošnjem i-zolskem prazniku. Slavnostne seje so se razen delegatov udeležili tudi številni gostje, med njimi delegacija garnizona jugoslovanske vojne mornarice iz Pulja, delegacija občine Tolentino iz Italije, delegacije sosednjih občin, predstavniki obalnih in republiških družbenih političnih organizacij in številni drugi. Po izvolitvi delegacije, ki je položila venec pred spomenik padlih borcev in po dvojezičnem pozdravu pionirjev, sta govorila predsednik občinske skupščine, Bruno Podreka v slovenščini in podpredsednik Gianfranco Silian v italijanščini. Oba sta naglasila pomembne uspene, ki jih je dosegla občina na gospodarskem in na drugih področjih ter opozorila na naloge v novem, petletnem razdobju. Silian pa je tudi poudaril brat- POSLEDNJE DEJANJE TRAGEDIJE, KI JE VZNEMIRILA VSO JAVNOST TRUPLO ALFREDA RAMPIJA KONČNO IZVLEKLI IZ ARTEŠKEGA VODNJAKA Reševalci so otroka dosegli že v četrtek zvečer, včeraj pa so prebili ledeno plast, v katero je bil vklenjen - Drevi začetek obdukcije - V sredo pa bo pogreb RIM — Včeraj ob 14.25 so gasilci in rudarji naposled izvlekli iz arteškega vodnjaka truplo malega Alfreda Rampija. Več kot mesec dni po upih, prizadevanjih, nepredvidljivih in nepredvidenih zapletih ter ganljivih prizorih človeške solidarnosti in herojskih posegov, hkrati pa tudi nemoči in strahovitih pomanjkljivosti v reševalni akciji, se je tako končala drama 6-letnega otroka in njegove družine, drama, ki je preko televizijskih ekranov prevzela na milijone Italijanov in prav zato verjetno sprožila to- liko zanimanja in polemik. Reševalci so rov, ki je povezoval pomožni jašek z arteškim vodnjakom, izkopali že predvčerajšnjim ponoči, takoj pa je bilo jasno, da pot do otroka, ki se je nahajal le nekaj pedi nad njimi, ne bo lahka. Mali Alfredo je bil namreč vklenjen v trdno plast ledu, ki so jo reševalci umetno ustvarili z vlivanjem tekočega dušika skozi žrelo arteškega vodnjaka. Morali so zato zelo previdno odstranjevati zmes ledu in zemlje, da ne bi poškodovali otrokovega trupla. Še prej pa so morali še naknadno razširiti vodnjak. Rudarji so ugotovili, da je Ministrski predsednik Giovanni Spadolini k""iiiiniiiii,iiimimiiiiiiiliiiiiii,iiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiitniimimniiinmii|ini.im.iiiiiiiiiiiiiiiiii............i...mm V Iranu aretirali r torek se bo začel deveti kongres poljske partije StSa PZDP namerava utrditi zaupanje TEHERAN — v Iranu se z ne- ■■ ■ | ■ ■■ ■ ■■ | 2533:52 Poljakov v sedanjo politiko obnove proti najbližjim sodelavcem *?Pm^ra7^ekvani?S; Sovjetski tisk ni objavil ocen o zadnji soji poljskega partijskega vodstva !? At* objavil novico, da so iran Ministrski predsednik Jaruzelski je sprejel poljskega primasa Elempa p* oblasti v četrtek aretirale bra-p predsednika Banisadra, Fato-v petek pa enega od njego-Jjh najbližjih sodelavcev Mustafo Lniezariana. Oba naj bi zaprli v soglasni zapor Even, kjer so v zadnjih dneh usmrtili največje šte-yii° »protirevolucionarnih elementov*. . Banisadrov brat Fatolah je od Januarja lani vodil poseben «urad Za sodelovanje med ljudstvom in Predsednikom. Ker Banisadr ni Razpolagal s samostojno strankar-s*° organizacijo je ta urad delno °Pravljal funkcijo združevanja Ba-nisadrovih privržencev. Prav pro-članom in voditeljem tega ura-j.a so islamski integralisti spro-pi najbolj krvavo gonjo. Integrali namreč vztrajno ponavljajo, jja so Banisadrovi privrženci so-Delovalj pt-j organizaciji atentata jja sedež «Alahove stranke*. Obe-jjpni se tudi zavedajo, da ima od-. slranjeni predsednik še vedno pre-paj privržencev in da bi lahko o-Jjr°g sebe zbral tudi druge sile, j1 se borijo proti sedanjemu i-jpmskemu režimu. Vendar vsa Dosedanja prizadevanja islamskih jntegralistov, da bi našli Banisa-Drovo skrivališče, niso obrodila ^ultatov. Ne pojenjajo tildi spopadi na i-asko - iranski meji. Vojaki ne u-Poštevajo prazničnega mesta ra-jpada n a in nadaljujejo s topovskim Obstreljevanji, ki žanjejo precej žrtev. VARŠAVA — V Moskvi niso objavili ocen poljskega partijskega vodstva, sprejetih na predvčerajšnji seji CK v Varšavi, o pripravah na izredni kongres poljske združene delavske partije, ki se bo začel v torek. O plenumu poljske partije je sovjetski tisk objavil le kratke vesti, v katerih je poročal, da je CK »pregledal vprašanja povezana na priprave 9. izrednega kongresa*. Sovjetska sredstva množičnega obveščanja so sicer doslej vedno komentirala priprave na kongres v luči vmešavanja »zahodnih imperialističnih krogov* v poljske notranje zadeve. Partijski funkcionar Zamiatin je v pogovoru za moskovsko televizijo celo nakazal možnost, . da bi se zaradi tega vmešavanja poljska partija na kongresu celo razdvojila. Sovjetski voditelji pričakujejo rezultate kongresa in šele nato bodo verjetno potegnili odločilno črto pod zadnjimi spremembami v poljski družbi in bolj poglobljeno ocenili delovanje poljske partije. Delegati na izrednem kongresu PZDP bodo prav gotovo postavljeni pred zelo zahtevno nalogo, da zadovoljijo praktično dve nasprotujoči si pričakovanji. Sovjetska zveza namreč pričakuje, da bo novo partijsko vodstvo sposobno ponovno vzpostaviti red v dr- žavi in zabremzati vse sile, ki težijo k demokratizaciji poljske družbe. Večina Poljakov pa upa, da bo novi centralni komite sposoben za samostojnejšo politiko predvsem na gospodarskem področju. V številnih javnih razpravah o sedanjem gospodarskem položaju v državi so razni strokovnjaki iskali rešitev iz sedanjih težav v samoupravni organiziranosti vseh struktur od tovarn do parlamenta, omejevanju mehanizmov centralnega planiranja in vodenja, popolni samostojnosti podjetij in priznavanju ekonomskih zakonitosti. Te zahteve so v popolnem nasprotju z ureditvijo vzhodnih gospodarstev. Delegati bodo mora’! najti rešitev tudi za sedanjo dezorganizaci-jo partije, ki je v zadnjem letu izgubila veliko zaupanja. Nedavna širša raziskava javnega mnenja je namreč pokazala, da je med organizacijami in institucijami, ki bi jim državljani naklonili zaupanje pri iskanju izhoda iz krize daleč zadaj za demokratsko in kmečko partijo, vojsko, policijo, sindikatom »Solidarnost* in cerkvijo. Ministrski predsednik Jaruzelski je včeraj popoldne sprejel novega poljskega primasa Josefa Glem-pa. s katerim se je pogovarjal več kot eno uro. Po kongresu bo Glem- „ tudi partijski voditelj ima. Poljska tiskovna agencija PAP je objavila uradno poročilo, v katerem je rečeno, da so posebno pozornost posvetili »sedanjemu položaju v državi in ustvarjanju jamstev za socialni mir, za zagotovitev ugodnih pogojev procesa obnove in za zoperstavljanje sedanji krizi*. Iz poročila bi se dalo sklepati, da je ministrski predsednik zaprosil voditelja poljske cerkve za sodelovanje pri zmanjševanju socialne napetosti. Tudi včeraj so nekatere manjše sindikalne organizacije za začetek tedna napovedale stavke. Organizacija za svobodno Poljsko pa je včeraj izdala daljši poziv, v katerem se obrača na vse socialne skupine na Poljskem in v tujini, naj se odločno zavzamejo za osvoboditev Moczulskega, Stanskega in Szeremietiewa, ki jih je pred štirimi dnevi policija ponovno aretirala. SAN SALVADOR - V Salvado-ru je v teku nova ofenziva vojakov vladajoče hunte proti upornikom. Več kot 1500 režimskih vojakov naj bi obkolilo večjo skupino gverilcev. Policijske sile nadaljujejo s terorjem po vsej državi, v zadnjih dneh naj bi izginilo večje število domnevnih pripadnikov uporniške organizacije. , Alfredo padel do globine 60 metrov in 20 centimetrov. Obenem pa so tudi opazili, da globlje najbrž ne bi mogel pasti, ker je bilo dno arteškega vodnjaka napolnjeno z zemljo. Preden so otroka izvlekli na površje se je v vodnjak podal tudi član zavoda za sodno zdravstvo, ki je s strokovnimi nasveti pomagal reševalcem. Otroka so nato z mrtvaškim vozom, zaprtega v veliki vreči in ovitega v ledeni prizmi, nemudoma prepeljali v zavod za sodno medicino, kjer bodo opravili obdukcijo trupla. Kaže, da je imel Alfredo zlomljeno desno nogo, glava je bila naslonjena na desno roko, z levo pa si je pokrival oči. V tem težkem in bolečem položaju je Alfredo najbrž preživel zadnje ure svojega kratkega življenja. Pod glavo so našli tudi nekatere manjše fragmente neke lesene deske. Preiskovalci ugibajo, ali so to kosi deske, ki so jo prvi, nespretni reševalci vrgli v vodnjak, da bi z njo izvlekli otroka — dejansko pa so, kot znano, le zaprli, takrat edini dostop — ali pa morda le ostanki prejšnjih kosov lesa, ki so padli ali jih je kdo vrgel v vodnjak, preden je vanj padel Alfredo. Nesrečnega otroka bodo najverjetneje p»o-kopali šele v sredo. Kot znano je Alfredo Rampi nenadoma izginil 10. junija, ko se je sam vračal proti domu. Okoli polnoči je izvidnica policije zaslišala krike in stokanje, ki je prihajalo iz arteškega vodnjaka. Prvi poskusi, da bi otroka izvlekli neposredno iz vodnjaka so klavrno propadli in reševalci so tako izgubili mnogo dragocenega ča- sa. Šele nato so se odločili za iz vrtan je pomožnega rova, ki so ga pripravili približno tri metre od arteškega vodnjaka. Ko so končno izkopali tudi vodoravni rov, ki je povezoval oba vodnjaka, so ugotovili, da je Alfredo zdrknil še globlje v vodnjak, za kakih 30 metrov. Začela se je tako serija skoraj brezupnih poskusov, da bi otroku, ki je kljub vsemu še vedno odgovarjal na vprašanja gasilca Nanda Broglia, rešili življenje. Številni jamarji, kontorzionisti in drugi prostovoljci so se spustili skozi rov. Eden izmed njih je otroka tudi dosegel, vendar mu ni uspelo, da bi ga privezal, ker je bilo Alfredovo te-1' preveč spolzko. 12. junija so se tako upanja, da bi otroica izvlekli iz »vodnjaka smrti* razblinila. Posebna komisija strokovnjakov je nato odločila izvrtanje novega pomožnega jaška, kar 15 metrov oddaljenega od arteškega vodnjaka, pri čemer so uftorabili najsodobnejše stroje in vrtalno tehniko. Kljub temu je minilo skoraj mesec dni preden so malega Alfreda lahko vrnili staršem. Nad tragedijo je torej padel zastor, upati pa je, da Alfredova drama ne bo tonila v pozabo pod pritiskom dnevnih vesti in da bo ostala v trajnem spominu vsem tistim, ki so v Italiji odgovorni za civilno zaščito, da se podobni primeri neorganiziranosti in nestrokovnosti ne bodo več ponovili. stvo, enotnost in vzajemno del® Slovencev in Italijanov. Na seji so tudi podelili naslov častnega občana Srečku Vičiču, večkratnemu predsedniku občinska skupščine in zaslužnemu družbenemu jjolitičnemu delavcu. Podelili so tudi vrsto priznanj in nagrad, med drugim dr. Dušanu Milutinoviču za razvoj ambulantne službe, TOZD Riba za gospodarske uspehe in za razvoj samoupravnih odnosih ter osnovni šoli Vojka šmuc za uspehe na vzgojno izobraževalnem področju. Ob koncu sta predsednik občinske skupščine Bruno Podreka in župan Tolentina dr. Nicolo, Comi slovensko podpisala listino o pobratenju med obema občinama. V kratkih nagovorih sta poudarila, da se sodelovanje med obema občinama že delj časa uspešno razvijata na raznih področjih in da je zajelo številne prebivalce obeh mest. V septembru bo podpis listine še v Tolentinu. Po končani slavnostni seji sta izvedla kulturni program zbor u-pokojencev iz Izole in godba jugoslovanske vojne mornarice ii Pulja. L. O. RIM — Papež Janez Pavel II. Ima še vedno vročino. Njegovo zdravstveno stanje se sicer jx>-stopoma izboljšuje, vendar še ni doseglo tiste stopnje, da bi se lahko ponovno vrnil v Vatikan. Petkovo zdravniško poročilo je verjetno dopuščalo večje možnosti njegovega okrevanja, tako da so nekateri že najjovedali, da bo papež prav kmalu zapustil polikliniko Gemelli. Potovanja jugoslovanskih državljanov v tujino BEOGRAD — Beograjski dopisnik italijanske tiskovne agencije ANSA poroča, da je tednik Politika ekspres objavil vest, po kateri naj bi bil zvezni sekretar za finance pripravil osnutek zakona, ki predvideva, da mora vsak državljan ob odhodu v tujino (razen ob odhodu na začasno delo) plačati za vsako potovanje posebno takso v višini 1.500 dinarjev. Šlo naj bi le za delovni prpdlog, o katerem bo moral najprej razpravljati zvezni izvršni svet. nato pa še skupščina SFRJ. Vrečo s truplom malega Alfreda Rampija so pravkar IzvlekU iz arteškega vodnjaka (Telefoto AP) Problem, ki po zastarelosti prekaša ostale Senator Spadolini je edini predsednik vlade, ki ga osebno poznam. Srečal sem ga pred leti na otvoritveni svečanosti nekega kongresa na otoku San Giorgio v Benetkah. Medtem ko sva oba z dokajšnjo slastjo pospravila krožnik testenin s smetano, sva tudi izmenjala nekaj besed o temi, ki naju je takrat študijsko zaposlovala, namreč o risorgimentu. Ta spomin, pa tudi poznanje Spadolinije-vega raziskovalnega dela, me sili, da razvijem v zvezi z novo vlado, ki ji načeljuje, nekaj misli. Začel bom s citatom iz zadnjega velikegh Mazzinijevega spisa, Mednarodna politika», ki si ga je genovski agitator okrog leta 1870 zamislil kot svojo duhovno oporoko, politično bilanco in napotek bodočim rodovom. V nasprotju z zmagujočim oportunizmom, ki se je pojavljal v političnem življenju, je Mazzini v njem poudaril veljavnost moralnega zakona kot tistega vodiča, kateremu morajo slediti posamezniki in države, Če hočejo dati svojemu obstoju smisel in pomen. V svojem kratkem življenju v enotni državi, je Italija — po Mazziniju — pozabila na ta zakon in iskala neposrednih koristi v nihanju med Francijo, Prusijo in Avstrijo ter tako postavila pod vprašaj ne samo svoje poslanstvo, temveč tudi svojo bodočnost. tTako med Italijo, ki se je povzdignila v Narod, in staro modensko, toskansko in parmsko kneževino ni razlike: vse so šibke, pasivne, brez cilja, brez ugleda med ljudstvi, brez uspešne besede med Narodi, brez tiste sile, iz katere izvira civilizacija*. AH ni, kakor da bi bile te besede zapisane danes in bi jih senator Spadolini brez pridržka lahko vključil v svoj programski govor? Po pravici je poudaril v njem potrebo po novem političnem kodeksu, ki naj ozdravi bolno italijansko družbo tako v njenih r\otranjih kot v njenih mednarodnih odnosih. Pri tem pa bi spomnil senatorja Spadolinija, da spadajo v sklop ukrepov, ki jih je treba sprejeti, v imenu tiste moralnosti, h kateri teži vlada pod njegovim predsedstvom, tudi obveznosti, ki jih ima Italija zaradi fašistične preteklosti in zaradi mednarodnih pogodb do Slovencev. Res je — v morju problemov, ki tarejo sodobno italijansko družbo, je ta, gledano z rimskega zornega kota, morda obrobnega značaja. Vendar bi dejal, da prekaša po svoji že kar zgodovinski zastarelosti vse ostale. Odprl se je namreč pred nič manj kot šestdesetimi leti, takrat ko je Italija prišla v naše kraje in z nedolžnim začudenjem ugotovila, da v njih mrgoli etujerodcev*. Po pravici povedano se mi nikakor nimamo za etujerodce*, temveč za domačine, ki hočejo na tej zemlji živeti, delati in se ohraniti. Italija da sedaj ni imela ne volje ne poguma, da bi razčistila svoj odnos do nas, kakor se spodobi kulturni državi. Morda bi bil čas, da senator Spadolini vključi v svoj program moralne obnove tudi ta problem. Zagotavljam tnu, da bo ravnal v duhu najboli vzvišenih Mazzinijevih idealov. JOŽE PIRJEVEC TRŽAŠKI DNEVNIK 12. julija 1981 TAKO ZA OBČINO KOT ZA POKRAJINO KD predlaga oblikovanje trdnih koalicij s sodelovanjem LpT in ostalih laičnih strank Včeraj dopoldne so se začeli pogovori med političnimi silami v pričakovanju na jutrišnje zasedanje občinskega sveta, na katerem se bo začela razprava o amandmajih, ki jih bo k pred nedavno zavrnjenemu proračunu predložil občinski odbor LpT. Predstavniki strank iščejo izhod iz sedanje krize, ki se je začela z zavrnitvijo občinskega proračuna; jutri bo namreč zapadel zadnji rok, v katerem mora občinski svet odobriti proračun, sicer bo predsednik pokrajinskega nadzornega odbora, socialist Del Tutto, imenoval komisarja za odobritev proračuna. Pred jutrišnjo občinsko sejo pa je prišlo do nekaterih bistvenih novosti v krajevnem političnem življenju. V petek zvečer se je namreč sestalo pokrajinsko vodstvo KD, ki je po dolgi seji soglasno formalno predlagalo (kot zgleda brez predhodnega privoljenja ostalih strank), tako na občini kot na pokrajini, oblikovanje odborov, ki bi jih sestavljali predstavniki LpT, KD, PSI, PSDI, SSk in PRI (slednje le na občini, ker na pokrajini nima svojega predstavnika). Pokrajinsko vodstvo KD je prišlo do takšnih zaključkov, potem ko je negativno ocenilo posledice sedanje upravne stagnacije, ki se je začela z zavrnitvijo občinskega proračuna in se bo nadaljevala tudi po že predvideni zavrnitvi pokrajinskega proračunskega dokumenta. Vodstvo KD je tudi negativno ocenilo pasivnost Liste za Trst, kot stranke relativne večine v obeh skupščinah, ki ni znala doslej predlagati nobene rešitve za izhod iz takega položaja. Zato je vodstvo KD soglasno predlagalo oblikovanje trdnih odborov, ki naj bi jih sestavljali predstavniki laičnih in socialističnih sil, Liste za Trst in seveda KD, na osnovi programskega sporazuma. To odločitev je KD sprejela kot zadnji poskus za rešitev obeh mestnih upravnih teles. V petek zvečer se je sestalo tudi vodstvo Liste za Trst, ki je sklenilo sprožiti krog dvostranskih posvetovanj mgd političnimi silami, včeraj dopoldne pa je že prišlo do prvega sestanka (predvsem na pobudo KD), ko sta se na sedežu občinske uprave sestali delegaciji KD in LpT. Kot se je pozneje zvedelo, je bil sestanek v glavnem posvetovalnega značaja: po sestanku je pokrajinski tajnik KD Coslo-vich v intervjuju italijanskemu krajevnemu radijskemu dnevniku potrdil, da na predlog KD bo treba odgovoriti v najkrajšem času, sicer bo odgovornost za neuspeli poskus padla na ostale stranke in' je ne bo moč pripisati krščanski demokraciji. Pokrajinski tajnik KD je tudi izjavil, da sta predpogoja za oblikovanje takih trdnih Večin dosega programskega sporazuma ter odstopa obgh, občinskega in pokrajinskega, odborov. Izjavil je tudi, da se bodo ti pogovori še nadaljevati, na njih pa naj bi točneje določili programske in strukturalne točke, na katerih izoblikovati novo večino. Končno je pokrajinski tajnik še izjavil, da KD predpostavlja strankarskim interesom, interese mesta. Delegacija Liste za Trst se bo jutri sestala tudi s predstavniki KPI in PSI, pozneje pa še enkrat s KD. Medtem je občinski odbor odposlal telegram pokrajinskemu nadzornemu odboru, s katerim sporoča, da bodo na jutrišnji občinski seji predložiti prenovljeni proračun in da so v teku posvetovanja za rešitev krize. Občinski odbor LpT zato zahteva od nadzornega odbora (sestal se bo jutri ob 11.30), naj podaljša rok za odobritev proračuna. Težko je zato rpči, kaj se bo zgodilo na jutrišnji občinski seji, v kolikor bi medtem prišlo do sporazuma, bi župan najavil odstop manjšinskega odbora LpT, o čemer bi vsekakor občinski svet razpravljal na nasled- nji seji. Jasno je, da bi v tem primeru skupščina odobrila proračunski dokument, saj bi tako zadržanje občinskega odbora LpT odprlo pot oblikovanju drugačnega izvršnega organa na čelu občinske uprave. V zvezi z jutrišnjo občinsko sejo je tržaška federacija KPI izdala tiskovno poročilo, v katerem poudarja, da bi na dnevnem redu jutrišnje seje moral biti odstop župana in občinskega odbora, kgr tako predvidevata demokratična dialektika in politična oportunost. Jasno je, da stranke opozicije v trenutku, ki zahteva prevzem odgovornosti s strani vseh — pravi KPI — morajo od odbora zahtevati enako odgovornost, ki si jo same prevzemajo, župan Cecovini ne more nadaljevati z izsiljevanjem in zavračati odstop odbora, istočasno pa zahtevati, naj bi bile ostale politične sile popustljive in pripomogle k podaljšanju zadnjega termina za izglasovanje proračuna, ki so ga določili nadzorni organi. SKGZ o izjavah sen. Spadolinija Izvršni odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze je na seji, ki je bila včeraj dopoldne v Trstu, razpravljal o programskih izjavah predsednika vlade sen. Giovannija Spadolinija in z obžalovanjem ugotovil, da v njih ni bilo no-ene obveze v zvezi s sprejetjem globalnega zaščitnega zakona za Slovence v deželi Furlaniji - Julijski krajini, kar predstavlja nazadovanje v primerjavi s programskimi izjavami prejšnjih dveh vlad. Iz splošne izjave o posebnih značilnostih dežele Furlanije - Julijske krajine, ki naj bi bile vladi dobro znane, ne izhaja obveza, da bo vlada prevzela pobudo, da se to vprašanje v parlamentu obravnava in zakon čimprej o-dobri. Izvršni odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze je soglašal v ugotovitvi, da je nadaljnje odlašanje z reševanjem vprašanj slovenske manjšine nedopustno in je zato poudaril nujnost, da se vlada obveže, da pospeši postopek za odobritev zakona za globalno zaščito in da začne tako obvezo tudi dejansko izvajati. V KRAŠKI GALERIJI V REPNU Odprta razstava glinastih posod Tanje Smole-Cvelbar Ob navzočnosti velikega števila ljubiteljev kulture in gostov, med katerimi naj omenimo predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze Borisa Raceta in repentabrske-ga župana Pavla Coljo, so v Kraški galeriji v Repnu sinoči odprli razstavo glinastih posod mlade in priznane likovne umetnice Tanje Smole - Cvelbar iz Ljubljane. Kot je v začetnem nagovoru naglasil predsednik zadruge Naš K^as Egon Kraus. je to tretja razstava v letošnji sezoni in ie zaradi posebne tematike še toliko bolj pomembna in privlačna. Razstava umetniškega oblikovanja gline v tem kra-škem okolju še posebej pride do izraza in se harmonično spaja s kamnom, ki ga obdaja. V tisočletni zgodovini izdelave keramičnih izdelkov, so najvidnejši umetniki prišli do najvišjih umetniških in estetskih izrazov. *Keramika daje še vedno neizčrpne možnosti kombiniranja raznih postopkov in tehničnih odkritij. Toda tudi najskro-mnejši izdelek iz gline nosi v sebi pomembni konstanti, ki nam ga približujeta z neko prvobitno, skoraj iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimifiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiNiiiiiiiiiimifiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiininiiiniifii« niiiiiituiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimnnm SINOČI NA RAZSTAVIŠČU PRI MONTEBELLU Začetek pokrajinskega festivala glasil KPI «Unita» in «Deia» Nastopil tudi TPPZ Pmko Tomažič - Bogat kulturni spored tudi v prihodnjih dneh Na razstavišču pri Montebellu se je včeraj začel pokrajinski festival komunističnega tiska; začel se je z bogatim kulturnim sporedom, ki se bo sicer nadaljeval skozi cel teden vse do nedelje, ko bodo festival sklenili s posegom senatorja Armanda Cossutte. V kulturnem sporedu so se sinoči predstavili godba na pihala od Korošcev ter tamburaški ansambel in moški oktet «Quarnero», člana umetniško-kulturne delavske družbe Fratel-lanza z . Reke. Osredn.ia točka sinočnjega večera pa je nedvomno bil nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinka Tomažiča, ki je v natrpano polnem paviljonu s triptihom Zeml.ja in narodi navdušil številno občinstvo. Danes se bo festival nadaljeval (ob 9. uri) z mednarodnim turnirjem v šahu; ob 20. uri bo nastopil pevski zbor Aurora iz Kopra, ob 21. uri'pa se bo v - gledališki dvorani predstavil zbor Mondinč di Bentivoglio. Jutri ob 17.30 bo na sporedu javno zborovanje konjupi-stičnih delavcev ladjedelske stroke na temo: Področni načrt, sedanje stanje in perspektive ladjedelstva. Poročal bo član centralnega komi- teja KPI posl. Cuffaro. Ob 21.30 se bo predstavil slovenski kantav-tor Tomaž Domicelj s svojo skupino. Pokrajinski odbor proti deljenju referata Tonija Negrija Tržaški pokrajinski odbor je javil sodstvu, da so med nedavnim mednarodnim zasedanjem o socio-sanitarnih sistemih, ki se je odvijal v Centru za teoretsko fiziko pri Miramaru, delili tudi referat, ki ga je padovski docent Toni Negri poslal iz zapora Rebibbia. Več pokrajinskih svetovalcev se je takrat izreklo proti takemu ravnanju. ZAHVALA SEKCIJE KPI ZA VZHODNI KRAS Sekcija KPI za vzhodni se lepo zahvaljuje vsem tovarišem, ki so sodelovali na tridnevnem festivalu komunističnega tiska na Opčinah, še posebno pa prirediteljem bogatega kulturnega programa: osnovni šoti Kajuh, KD Primorec in SKD Tabor. •iiiiiiiiKiiNiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiuiiiiiiiiiiuiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiuiiiiiiiiiiiiiiiHuiiiiiiiiiu V NOČI MED PETKOM IN SOBOTO V ULICI DELLE VILLE Atentat na stanovanje častnega konzula Velike Britanije v Trstu Dve plinski jeklenki povzročili le manjšo gmotno škodo - V jutranjih urah našli sporočili atentatorjev s podpisom «Per il comunismo» Hiša britanskega častnega konzula v Trstu je bila v noči med petkom in soboto tarča neznanih atentatorjev: zločinci so odvrgli proti poslopju dve manjši plinski jeklenki, od katerih je ena eksplodirala na strehi, druga pa kar na cesti. Atentat je povzročil le manjšo gmotno škodo in preplah med prebivalstvom; nihče ni bil pri tem ranjen. Atentatorji so se nato v včerajšnjih jutranjih urah javili s telefonskima pozivoma in z daljšim sporočilom, v katerem omenjajo, da so »udariti* po simbolu britanskega imperializma, in da zahtevajo ločitev Severne Irske od Velike Britanije. Sporočilo je bilo podpisano s parolo »Per il comunismo*. iz česar agenti političnega oddelka tržaške kvesture sklepajo, da je atentat podvig tržaških skrajnolevičarskih skupin. Uvedena preiskava doslej, še ni privedla do konkretnih sadov. Do atentata je prišlo približno ob enih ponoči v Ul. delle Ville 16, kjer ima svoje stanovanje častni britanski konzul v Trstu major Norman John Lister. Atentatorji so vrgli iz bližnje Ul. Calagai proti hiši dve majhni modri jeklenki, podobni tistim, ki jih uporabljamo pri kampiranju. Zavezali so ju skupaj, ju oviti v časopisni papir, oblili z vnetljivo tekočino, prižgali in vse skupaj zalučati na streho. Peklenski* stroj pa je bil očitno slabo pripravljen: ena jeklenka je padla na streho kuhinje in tam eksplodirala, druga je končala pod okno poslopja. Atentata se je prva zavedala konzulova svakinja Maria Angela Reiflein vd. Pace. Takoj je skočila k oknu, in ko .je zagledala pod oknom gorečo jeklenko, je z vedrom vode kmalu ogenj pogasila. Prav tako sta se predramila konzul in njegova žena. ki stanujeta v zadnjem nadstropju. Peklenski stroj, ki je eksplodiral na strehi, je le razbil nekaj stre šnikov. povzročil približno 20-centi-metrsko luknjo, ni pa poškodoval hišne strukture: strop kuhinje, nad katero je počila jeklenka, je namreč ostal povsem nepoškodovan. Konzul Lister je o atentatu takoj obvestil leteči oddelek in politični M<| tržaške kvesture. Preiskoval- cem je povedal, da so že pred kakim tednom na enega od zidov njegove hiše neznanci napisati geslo «Irska osvobojena*, od česar se da sklepati, da je tudi nočni atentat nekako s tem povezan. Ta vtis sta včeraj dopoldne potrdila dva telefonska poziva tržaškemu italijanskemu dnevniku in uredništvu ene od zasebnih tržaški!) radijskih postaj, v katerih je neznani glas (v prvem primeru v tipičnem tržaškem narečju) pozval urednika, naj gresta v telefonsko govorilnico na Trgu Goldoni, oz. v Ul. Rossetti, kjer bosta na določenem mestu dobila pomembni sporočiti. «Sporočili» — štiri natipkane in fotokopirane strani sta urednika našla skrbno skriti v zavojčku cigaret. Odnesla sta ju na kvesturo. V njih so si neznanci prilastiti očetovstvo nad atentatom, s parolami in frazeologijo, ki je zelo blizu rdečim brigadam, poveličtije-jr protiimperiatistični boj in boj proti represiji ter proti posebnim ZAKLJUČEN FESTIVAL ZNANSTVENO FANTASTIČNEGA FILMA Z ^zlatim asteroidom» nagrajen francosko-nemški «Possession» Jugoslovanskemu fHmu cPosjetioci iz galaksije* priznanje za c svežo in humoristično režijo* Sinoči se je na Gradu Sv. Justa, s podelitvijo rzlatega asteroida», zaključil 19. festival znanstveno fantastičnega filma, številnemu občinstvu in gostom je v Dvorani grbov spregovoril najprej Italo Giorgi, predsednik Tržaške avtonomne turistične in letoviščarske ustanove, ki je pobudnica in organizator festivala. V spojem kratkem pozdravnem in zaključnem govoru je poudaril pomen prireditve ter izjavil, da optimistično in z gotovostjo gleda na festival leta 1982, ki bo že dvajseti po vrsti. Mednarodna žirija, ki so jo sestavljali Krsto Papič — predsednik (Jugoslavija), Claudio Tava (Italija), Francoise Maupin (Francija), John Stapleton (Velika Britanija) in Rihard Viktorov (SZ), je podelila skupno 7 nagrad. Prvo nagrado: «,zlatega asteroida», je žirija soglasno prisodila filmu Andržeja Zulaw-skega tPossession* (Francija-ZRN). Posebna nagrada .žirijeje,. za »s režo in humoristično režijo* šla jugoslovanskemu filmu *Posjetioci iz galaksije». ki ga je 'režirat Dušan Vukotič. Drugo posebno nagrado je žirija za «originalno tematiko in dober filmski prikaz zgodovine» podelila filmu *The Tom machine* Paula Bamborougha (Velika Britanija). Zlati pečat mesta Trst je za «realističen prikaz življenja m nekem drugem planetu» dobil sovjetski film S. Babajana jzeta Furlana iz Trsta, v kioskih bo dovolj jedače In pijače za vse. Še posebej za tiste, ki si bodo hoteli utešiti žejo po vročem poletnem dnevu. Na področju sovodenjske občine bo danes še druga prireditev. Iz Škofje Loke pridejo na obisk sovo-denjskim krvodajalcem člani rdečega križa-krvodajalci iz Škofje Loke s tamburaškim zborom. Praznik, letos že četrti po vrsti, se bo odvijal v glavnem v dopoldanskem času. Ob 9.30 bo sprejem gostov in polaganje venca pred spomenik pad lim v NOB. sledila bo maša, ob 11. uri pa bo na kotalkališču na Peči kulturni spored. Podelili bodo tudi priznanja, sledil bo piknik za domačine in goste. V Doberdobu pa se danes odvija praznik komunističnega tiska Delo in Unita. V današnjem programu imajo ob 17. uri finale v zbijanju balina, ob 19. uri nastop umetnostnih kotalkarjev iz Nove Gorice, zvečer pa bo za plesalce igral ansambel Times. Praznik komunističnega tiska je tudi v Katerinijevi ulici v Gorici z običajnimi prireditvami V Koprivnem je danes praznik socialističnega tiska. Danes zvečer imajo na sporedu nastop skupine sodobnih plesov »Club Diamante*. Dva italijanska mladinska prvaka Luca in Monica bosta prikazala najboljše latinskoameriške plese. Poletne šagre pa so še v drugih krajih. Omenimo oni na goriškem grajskem griču, za katero skrbi rajonska skupina mladih, in onega v Ločniku, na tamkajšnjem nogo metnem igrišču. Za vse okuse in potrebe torej. SEKCIJA KPI »A. SPAZZAPAN* vabi na PRAZNIK UNITA' in DELA še danes in jutri v Catterinijevi ulici v Gorici. Goriški zdravstveni konzorcij je v teh dneh objavil podatke o delovanju šolske zdravstvene službe v šolskem letu 1980/81. V minulem šolskem letu so med 15.732 učenci in dijaki, ki obiskujejo javne in zasebne šole v predelu goriške pokrajine med Gorico, Krminom in Gradiščem, opravili 12.268 splošnih in 1868 specialističnih zdravniških pregledov. Za šole posameznih stopenj so podatki sledeči: v otroških vrtcih, ki jih obiskuje 2110 otrok, so opravili 1939 splošnih pregledov: v javnih (4689 učencev) in zasebnih osnovnih šolah (379 učencev) so opravili 5103, oz. 312 pregledov; v nižjih srednjih šolah (javne obiskuje 3084 dijakov, zasebne pa 341) so opravili 3196, oz. 222 pregledov; v višjih srednjih š> lah (4806, oz. 323 dijakovi so o-pravili 1496 pregledov, vse med dijaki javnih šol. V Brjah na Vipavskem danes srečanje zborov V vasi Brje v Vipavski dolini bo danes popoldne — začelo se bo ob 15. uri po tamkajšnjem času — tradicionalno srečanje domačih in zamejskih pevskih zborov. Tokrat ga že šestič zapored prirejata Krajevna skupnost (to je organ samoupravljanja in samoodločanja prebival cev) in prosvetno društvo Anton Možina. Letošnje srečanje bodo namenili proslavljanju štiridesete ob letnice ustanovitve OF. pa začetka oboroženega boja v Jugoslaviji. Sodelovali bodo moški pevski zbor Zarja iz Budanj na Vipavskem, me šani zbor Rupa - Peč iz našega zamejstva, moški zbor Soča iz Nove Gorice, Ženski obirski oktet Iz avstrijske Koroške, moški zbor iz Logatca, mešani zbor gradbenega podjetja »Primorje* iz Ajdovščine, mo ški zbor s Proseka - Kontovela na Tržaškem in domači mešani pevski zbor prosvetnega društva Anton Možina. Pevcev bo skupaj nad 250, program pa bo s svojim koncertom obogatil še pihalni orkester z Vogrskega. obiskovale tečaj za otroške vrtnarice na učiteljišču »Simon Gregor čič*. Na učiteljišču »Simon Gregorčič* pa se niso še zaključili izpiti. Maturo na klasičnem liceju »Primož Trnbar* so napravili; Ivan Bertolini (42/60), Denis Conzutti (50/60), Igor Cossutta (40/60), David Klanjšček (50/60), Niko Ko mjanc (42/60). Hilarij Lavrenčič (42/60). Mirjam Simčič (45/60), Andrej Sirk (46/60) in Helena Ter-cion (36/60). Skupno z goriškimi dijaki sta maturo napravila tudi dijaka tržaškega liceja »France Prešeren* Bruna Ciani (54/60) in Alojz Cossutta (54/60). Na trgovskem zavodu »Ivan Cankar* so maturo napravili David De vetak (48/60), Livijana Devetti (48/60), Daris Gergolet (38/60), A-nastazija Grillo (46/60). Adrijana Maraž (50/60), Igor Pahor (40/60) in Miran Vižintin (36/60). Tečaj za vrtnarice na učiteljišču »Simon Gregorčič* so uspešno za ključile Loredana Frandolič. Bruna Gravnar, Katarina Sobani, Anaroza Temon, Emanuela Tomšič in Silvija Zavadlav. Ena dijakinja ima popravne izpite. V slučaju da bi prof. Ivan Bratina šel v deželni svet bi ga v pokrajinskem svetu zamenjal Fulvio Cattunar, ki je na zadnjih pokrajinskih volitvah kandidiral v okrožju Tržič III. Takrat je bil Bratina izvoljen v pokrajinski svet v okrožju Ronke II. Ni možno da bi bila ista oseba istočasno v deželnem in pokrajinskem svetu. Če pride, prof. Bratina v deželni svet potem bodo v njem trije svetovalci slovenske narodnosti. V prostorih hotela «Kanin» v Bovcu bodo danes ob 11. uri po jugoslovanskem času odprli slikarsko razstavo, ki jo prirejajo v okviru slikarske kolonije »Rudi Kogej*. Svoja dela bodo razstavljali akademski slikarji Stanka Komac -Šraj, Andrej Košič, Tomaž Kvas, Darinka Pavletič - Lorenčak, Marjan Pliberšek, Tone Tomazin, Jaka Torkar in Tomaž Železnik. Gre za likovne ustvarjalce, ki delujejo v raznih krajih ter razvijajo najrazličnejše slikarske tehnike in zvrsti. Razna obvestila Goriški občinski veterinar javlja, da se v mestni klavnici v Kraški; ulici nadaljuje obvezno cepljenje psov prot steklini. Da bi prišli naproti potrebam ljudi v vaseh pa bo živinozdravnik na razpolago doma-, činom prihodnji teden v raznih krajih in sicer v torek, 14. julija, od 9. do 11. ure v osnovni šoli v Ločniku, v četrtek, 16. julija, pa v Podgori, Pevmi in na Oslavju. V Podgori bo na voljo od 9. do 10. ure pred poslopjem tamkajšnje o-snovne šole, v Pevmi na trgu od 10. do 10.30, na Oslavju pri gostilni Bensa pa od 10.30 do 11. ure. Pripominjamo, da je cepljenje obvezno. Kino Go, rtcu VERDI Zaprto. CORSO 16.00 - 22.00 «11 bisbet.;co domato*. A. Celentano in O. Muti. Barvni film. VITTORIA 15.30 - 22.00 «L'ultima pornomoglie*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Jutri zaprto. Tržič EXCELSIOR 14.00-22.00 (jutri 18.00 —22.00) «Extermination». PRINCIPE 14.00—22.00 (jutlji 18.00 , ^.00) ^L’altra meta del cielo*. Aom Gorica in okolica SOČA 10.00 »Neustrašni Popaj*. A-meriški film. 16.00- 18.00 - 20.00 »čeng*. Hongkonški film. Jutri 18.00—20.00 «Vojna na kolesih*. A-meriški film. SVOBODA 16.00 »Fantazija*. Ameriški film. 18.00-20.00 »Sedem nebeških deklet*. Ameriški film. Jutri: 18.00—20.00 «Smešna ljubezen v New Yorku». Ameriški film. DESKLE 17.00-19.30 »Stroji smrti*. Ameriški film. Jutri; 19.30 »Prodajalka vijolic*. Španski film. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada RODILI SO SE: Martin Bagon, Alina Tessari. UMRLI SO: 72-letna Karmen Kočevar vdova Furlan, 77-letna Mar-gerita Stanič vdova Cigoj, 81-letna Erminia Medeot vdova Fabian, 56-letna Ada Zei Culot, 89-letna Cate-rina Roman, 62-letni Gregorio Della Pietra, 66-letna Nora Rea vdova Di Gianantonio, 68-letni Guido Brumat-ti, 68-leni Narciso Decolle. OKLICI: Alessandro Saveri in Grazia Modolo, Dario Sdrigotti in Maria Conzutti, Stefano Visintin in Manuela Brezza, Ivo Ediordo Loren-zut in Luciana Pellegrini, Nico'a Milillo in Licia Ceschia, Gianni Ca-bai in Carmela Maraio, Gregorio Salis in Gabriella Giuseppina Poian, Antonino Fortun^to Cralli in Donatella Cergna, Giovanni Cocolin in Patrizia Spalvieri, Paolo Zuliani in Alessandra Cocani, Vittorio Ponto-ni in Annamaria Luogo. POROKE: Ezio Camauli in Anto-nel|a Cermelli, Bruno Rosso in Casi-mira Lestan, Umberto Da Lio in Margberita Mineha. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega ALOJZA MARAŠA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali na katerikoli način. Žalujoči žena Erminija, hči Magda in sin Miljan z družinama ter drugo sorodstvo Števerjan, 12. julija 1981 Izidi matur na goričkih šolah Dijakinje in dijaki, H so obiskovali klasični licej »Primož Trubar* in trgovski zavod »Ivan Cankar* v Gorici, so na maturah vsi izdelali. Zaključil se je tudi usposobi jenostni izpit za dijakinje, ki so 9. 7. 1980 9. 7. 1981 Pred letom dni nas je zapustil naš RUDI BERDON Ob žalostni obletnici se ga z lju-eznijo spominjajo mama, brat in sestra ter prijatelji. Gorica, štandrež, 12. julija 1981 ______________________________ ' ' ' ■ Vjsv ' pomembnega glede otroške mode pa moramo vendarle ugotoviti in sicer, da so otroška oblačila in otroški čevlji sorazmerno izredno dragi in skorajda ne zaostajajo za cenami oblačil za odrasle, če jih v številnih primerih še ne presegajo. Par dobrih otroških čevljev stane prav toliko, če še ne več, kot par čevljev za odrasle, pravtako je zelo drago otroško perilo. Zato se starši večkrat odločajo za slabše vrste čevljev, ker so pač cenejši, namesto, da bi gledali na formo in kvaliteto. Da se potem stopala v takih čevljih kvarijo, ni treba še posebej poudariti. Kaj pa igrače, menite, da tudi te sledijo kakšni modi? Seveda ji sledijo. Le pomislimo, s kakšnimi igračami smo se igrali mi in s kakšnimi se igrajo naši otroci. Kot se spreminja vse, se spreminaja-ta tudi njihov odnos in okus do igrač. Če so se nekdaj zadovoljili z žogo in lutko, so njihove želje danes usmerjene že v vesolje, kjer prednjačijo razni astronavti in bitja iz drugih galaksij, ali pa zahtevajo razne mehanične predmete, kot so stroji, letala, rakete itd. Tudi tu i majo torej ustvarjalci igrač dosti dela in tudi vedno širše delovno področje. Ker je povpraševanje po igračah veliko, je tudi njihova cena razmeroma visoka. Zadnjič smo naleteli na rezultate ankete, v kateri je bilo rečeno, da se bodo o-troci kmalu zopet povrnili h tradicionalnim igračam, ker se bodo sedanjih sofisticiranih igrač že naveličali. Ne vemo, kako so izvedenci prišli do teh rezultatov in napovedi. Zaenkrat ni še nobenih znakov, da se vračamo na staro. Vsi stremimo le naprej in z nami tudi naši otroci L ^JžSnT OGLASNI Y ODDELEK OTROK V VROČIH POLETNIH DNEH G.G. MARKET SESLJAN 46 TRST TEL. (040) 209633 KNJIGARNA — IGRAČE — PAPIRNICA — PLOŠČE — DARILA — FOTO — ŠPORT ARNIEL s.n.c. 4 OTROŠKA OBUTEV + KOPALKE 4> SPODNJE PERILO -ST - -i • ••• , - TRST — Ulica S. Caterina 11 — Tel. 31277 JZ 6° * «* .°N Časa del Bambino VSE ZA DOJENČKE ■< - OTROŠKA KONFEKCIJA OPČINE - UL. NAZIONALE 134 - TEL. 212114 AT/A TRGOVINA SPECIALIZIRANA ZA DOJENČKA IN OTROKA KONFEKCIJA VSE ZA NOVOROJENČKE POSTELJICE VOZIČKI BOXI STOLČKI IGRAČE BICIKLI rj . TRST — UL. BATTISTI 29 — TEL. 795317 Sedanja dirka za novim, za vsem, kar nikakor ne odgovarja že ustaljenim pravilom, je močno zajela tudi modo zg. otroke, ki se. je v tolikšni meri prilagodila modi' za od rasle, da je pravzaprav že težko ločiti otroška od obla čil za odrasle. Vse, kar velja torej zg odrasle, velja v glavnem tudi za otroke, ki morajo biti — tako-ukazujejo modni ustvarjalci — oblečeni po pravilnih tako ime-i novane mode casuals, to se pravi po modi, ki dopušča v oblačenju čim večjo sprostitev, kar pa ne pomeni seveda tudi čimvečje svobode. Moda casuals, ki je na videz moda največ j e svobode, ko si lahko vsakdo natakne vse, kar mu ugaja in s čemer razpolaga in to v največjem neredu, ima vendarle pravtako stroga pravila, kot jih je i-mela mnoga desetletja kla- sična moda. Ni namreč res. da si vsakdo lahko da nase, kar mu ugaja — če hoče biti po rhodi, mora spoštovati tisto;■ kar mu modni ustvarjalci predpišejo in kar mu trgovine potem tudi nudijo. Mo da širokih jopičev in bluz, različnih šalov in rut, vseh mogočih copat in drugih o buval, ki niso čevlji v p; a vem smislu besede, je le na videz moda sprostitve, mladosti in brezskrbnosti. V resnici se za njo skrivajo prav tako interesi proizvajalcev in ustvarjalcev, ki celo na cenejši način, kot sicer, prihajajo do mastnih zaslužkov. No, pa da povemo nekaj o modi za otroke. Včasih, pred tolikimi in tolikimi leti so matere oblačile otroke, predvsem deklice v zelo kratka krilca in obleke, pa tudi hlačke fantkov so bile zelo kratke. Medtem so se krila AK 4ftlItLI4M.IT* ■CMFkllMlB AMk ŠPORTNA KONFEKCIJA EKSKLUZIVNI MODELI ZA MOŠKE IN ŽENSKE TRST — UL. SV. CATERINA, 5 — TEL. 65651 OTROŠKA, ŽENSKA IN MOŠKA KONFEKCIJA TRST — ULICA ROMA, 17 — TEL. 64890 Otroška konfekcija casual ULICA DUCA D’AOSTA 71 — TRŽIČ LA NUVOLETTA OTROŠKA KONFEKCIJA VSE ZA DOJENČKE TRST — UL. UDINE, . ’*> G. BABY OTROŠKA KONFEKCIJA ms Leviš P9PS4 j E A N 5 6 C A JGAN’S WEST 012 benellon Lee TRST — UL. GENOVA 23 mater daljšala, pa tudi krajšala. No, sedaj so se matere zopet odločile za krajša krila in za kratke hlače, ali kratka hlačna krila. Za deklice pa je ostala dolžina kril nespremenjena, to se pravi, da so ostala krila kar precej dolga — daleč pod koleni. Tako se dogaja, da srečujemo na cesti mamico v kratkem hlačnem krilu, kratkih hlačah — bermudah, ali še krajših hlačkah, ob njih pa stopicajo hčerke v dolgih in nabranih krilih, ali pa v dolgih hlačah. Tudi za dečke veljajo bolj dolge hlače, take, ki pokrivajo kolena, medtem, ko so očetom dovoljene dosti krajše hlače. V dolgih krilih dajejo tako deklice videz starih mamic, dečki so v daljših hlačah videti resnejši, njihove mamice in očki pa seveda poudarjeno mladi in brezskrbni. Je to prav, da naše otroke po videzu staramo, sebe pa pomlajujemo? Mogoče bo tudi prav, saj ostane otrok, kljub vsemu otrok, odrasel človek pa se mora v svetu, ki je ves namenjen le mladim, nenehno boriti za svojo mladost, ali vsaj mladostni videz. Kar zadeva izbiro blaga in barv pa je tudi moda za o-troke izredno radodarna in širokogrudna. Pravzaprav ni barve, razen črne, ki ne bi bila dovoljena tudi za otroška oblačila. Če se oblačijo mamice v bela oblačila, je to dovoljeno tudi otrokom. Če so starši v blue-jeansih, so lahko v takšnih oblačilih tudi otroci. Če nosijo starši v poletnih mesecih razne vrste cokel, copat in drugo lahkotno obutev, je to dovoljeno tudi otrokom z izjemo visokih pet, ki prihajajo seveda v poštev v zrelejših letih. Nekaj posebnega, pa tudi S ■k^WIIIW4Wl i i m m i i n m i i TRST — ULICA RIGUTTI, 3/D VSE ZA DOJENČKE OTROŠKA OBLAČILA Trgovina obutve SUPER KVALITETNI ČEVLJI PO POSEBNO UGODNIH CENAH SUPER TRST — ULICA MAZZINI 44 — TEL. 744801 TOTODIDATTICA TRST — UL. GATTERI 10/D — TELEFON 762101 VELIKA IZBIRA: ( , fin 11 ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Bg^enfivoič iguno* « "T ' ..-A Pl. • "* 1 Uu*i . /i UČNI PRIPOMOČKI VSE ZA ŠOLO IGRAČE PAPIRNICA KNJIGARNA TRGOVINA OBUTVE edIJa rak □ate KONFEKCIJA ZA VSE OD OTROKA DO ODRASLEGA NAJBOLJ MODERNI ČEVLJI PO NAJUGODNEJŠIH CENAH TRST — UL. MAZZINI 38 — TELEFON 61633 TRŽIČ ULICA DUCA D’AOSTA 91/93 TELEFON: (0481) 44557 nočni SESLJAN TRST mpori IGRAČE ŠPORTNA KONFEKCIJA OPREMA ZA NA PLAŽO KULTURA 12. julija 1981 PREDSTAVITEV REPERTOARJA SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA 1981 82 Družbena kritičnost je glavna značilnost del v bodočem abonmajskem repe. ioarju Na tiskovni konferenci, ki je bila pred nedavnim na tržaškem Gradu, so predstavniki Slovenskega stalnega gledališča podali obračun minule sezone in predstavili repertoar za sezono 1981/82, obenem pa so predstavnike tiska seznanili s težkim finančnim položajem slovenskega gledališča. O tiskovni konferenci smo že izčrpno poročali, prav tako smo že objavili poročilo ravnatelja Slovenskega stalnega gledališča Miroslava Košute o pretekli sezoni ter o novem repertoarju." Tokrat pa poročamo o posameznih delih na repertoarju sezone 1981/82. sta ji FERDO KOZAK: PUNČKA Ta poštumna drama, ki dokončno podobo dala pisateljev sin Primož in Josip Vidmar, je po mnenju kritike Kozakovo o-drsko najbolj dognano delo. Po tematiki in stilu je sorodna Vidi Grantovi in Petru Klepcu, je to-rei neolepšana. realistično naslikana podoba našega meščanstva med dvema vojnama, katerega cepiš prepletajo lirsko čustvene pasaže. Igra pripoveduje o človeku, ki se je iz sejmarskega kramarja povzpel v premožnega trgovca, tudi po zaslugi neskrupolozne žene. o poslovnih sleparjih, prešuštvu in barantanju s hčerko, Punčko, ki postane glavni obto-ževalec te meščanske nemorale in se reši iz podlosti in sramote s skokom v smrt. Živa in aktualna drama, s Ica-tero bi lahko konkurirali za Ste-rijino pozorje. Režiser Jože Babič. EDUARDO DE FILIPPO: DOLGONOGE LAŽI To delo sodi v tisti siečen čas prvega povojnega De Filippovega ustvarjanja kot slovita «Filume-na Uarturano» in z njo ima tudi precej skupnega, predvsem v prikazovanju ljudi in okolici, pa tudi v sami avtorjevi prizadetosti m njegovem kritičnem odnosu do družbe. Vendar gre za komedijo, ki vsebuje tudi vse žlahtne poteze pisateljevih lahkotnejših del, tako da smeha nikoli ne zmanjka, pa čeprav je z razvojem dejanja vse grenkejši. Glavni junak živi s svojo priletno sestro ob skromni plači in naivnem zaupaniti v sosede, dokler ne postane sredstvo njihovega medsebojnega obračunavanja ter priča spletk in debelil, laži, ki pa ne bodo nikoli razkrite, saj je mogoče vsak greh prikriti, vsak škandal potikati. Režiser Boris Kobal. FEDERICO GARCIA LORCA: KRVAVA SVATBA ,Lnvcova dramatika je v šestdesetih Letih močno vzburila slovensko gledališko življenje, saj je bila tudi tedaj odigrana večina njegovih iger. ki va niso našle poti na naš oder. Vzrokov za to je verjetno več. eden pa je tudi v pesnikovem specifičnem pristopu k oblikovanju snovi, v prepletanju Ithskih in dramskih e-lementnv. zaradi katerih dobe njegove igre čisto posebno podobo. Lorcovi strastni junaki živijo v nenehnih spopadih in mučni razpetosti med zakoni srca in krvi ter družbenimi postavami, ki zahtevajo od njih zatajevanje in odpoved. V trčenju teh moralno človeških in družbeuo-zgo-dovinskih strasti je skrito 'osred- nje jedro dramatičnih m idejnih spopadov tudi v Krvavi svatbi, pripovedli o tragični usodi ženske, ki bi želela pripadati svojemu ženim, pa jo kri vleče k svojemu nekdanjemu ljubimcu, zdaj poročenemu z njeno sestrično. Igra s številnimi ženskimi vlogami. Režiser Zvone Šedlbauer. NIKOLAJ V. GOGOLJ: ŽENITEV Znamenita Gogolje .a komedija nravi in značajev očitno ne potrebuje širše utemeljitve Na našem odru smo jo že videli v sezoni 1948-49. Tedaj je režiser zapisal: «F Ženitvi nam je Gogolj na široko odprl vrata v salon malomeščanske družbe carske Rusije in z genialnimi potezami razkrinkal duševno plitkost, domišljavost. lenobo in pohlep tako imenovanega srednjega stanu: tedanjih državnih uradnikov, raznih dvornih svetnikov in ekse kutorjev, upokojenih m obubožanih častnikov, plemičev in oboga-telih trgovcev.» Vso to sredino nam je Gogolj predstavil v trenutku, ko se pripravlja na sklepanje zakonske zveze, seveda na poslovni osnovi in s pomočjo različnih posredovalcev. Gogoljeva satira nudi vrsto odličnih vlog, ki bi iih naš ansambel lahko imenitno rešil. MATJAŽ KMECL: INTERVJU Igra o tragični življenjski usodi nekdanje udeleženke narodnoosvobodilnega boja in njeni veri, ki o-stane neomajana kljub vsemu hudemu, kar je morala pretrpeti v življenju. Hkrati je to tudi igra o odnosu mlade generacije do naše preteklosti. Delo sta že začela študirati Mira Sardočeva in Stojan Colja pod režijskim vodstvom Sergeja Verča, ker smo želeli z njim proslaviti 40-letnico ustanovitve Osvobodilne fronte, kar pa nam zaradi časovne stiske ni uspelo. VICTOR LANOUX: ODPIRAČ Duhovita igra. polna miselnih preobratov in besedne komike, hkrati pa bridka, sarkastična. Nekje pod zemljo, najbrž po kakšni zemeljski kataklizmi, se znajdeta dva moža. Prvi je intelektualec in precej ciničen, drugi pa preprost, nepismen, zaupljiv in obenem poln prvinske logike. V stikih in pogovorih med njima se neprestano krešejo bolj ali manj humorne situacije, ki pa pripovedujejo tudi o resnejših stvareh: o manipulaciji, nasilju, zgubljanju identitete in podobnem. Režiser Mario Vršič. PO MNOGIH POLEMIKAH, KONČNO STVARNI PREMIKI Nova literarna revija že januarja? V «uredniški delegaciji» so znani slovenski kulturni ustvarjalci srednje in mlajše generacije, kot so Ivo Svetina, Dane Zajc, Niko Grafenauer, Marjan Rožanc, Taras Kermauner, Andrej Inkret, Dimitrij Rupel, Tine Hribar in drugi Svet za kulturo pri republiški konferenci SZDL Slovenije je Can karjevi založbi predlagal, da bi prevzela ustanoviteljstvo napovedane nove revije, za katero je dala pred dobrim letom dni pobudo skupina nad šestdesetih slovenskih kulturnih delavcev. Ta je v Delu podpisala tlzjavo» o potrebi po novi reviji. Kot je znano, je predlog naletel na mnoge polemike, tako v Sloveniji, Jugoslaviji, kot tudi v tujini v slednji predvsem s stališča tonemogo-čanja ustvarjalne svoboda. Po polemikah zlasti v političnih krogih je stekel postopek za spre jem ustanoviteljskega akta (ob u-stanoviteljstvu CZ bi revijo financirala Kulturna skupnost Slovenije). Pred kratkim je CZ sklicala sodelavce nove revije, katere naslov še ni znan. da bi skupaj pregledali programsko u-smeritev mesečnika. Podpisniki Izjave so bili mnenja, naj bi re- MARIBORSKO KULTURNO PISMO V «Koncert za trikotnik» Žarka Petana zaključil letošnjo sezono Drame SNG Atraktiven koncert mladega pianista Iva Pogoreliča v koncertni poslovalnici - Večer godalnega kvarteta družine Petrač Z zadnjo, na vesele strune u-glašeno premiero satiričnega kabareta c Koncert za trikotnik» žarka Petana, se je Drama SNG Maribor poslovila od letošnje sezone. Nekako simboličen te bil ta zaključek na Malem odru. kajti sezono 1980/81 so odprli in zaprli s predstavo na Malem odru. Tudi sicer je bilo v Mali drami največ premiernih novosti. Pravzaprav Žarko Petan ni na pisal odrske verzije. Prireditelj ie bil Janez Jemec, ki je Petanove ostre, angažirane in zabavne a-forizme izbral in sestavil v dra maturško odrsko podobe ir hh sam tudi režijsko oblikoval. Ni o-stal samo pri Peronovi literaturi. Za večjo popestritev vizije, kabareta ie dodal lastne songe in tekstovne povezave a tudi prizorišče scenografslco opremil. Kabaret «Koncert za trikotnik» ni tisti aktualni tip kabareta ki bi sproti z bodicami obravnaval aktualne dnevne dogodke z improvizacijami, podobno kot to de la.io po svetu. a. Sproščenosti je zato manjkalo tako na odru kot pri občinstvu, čeprav so Petanovi aforizmi žgo- Dela italijanskih avtorjev na odru SSG v Trstu Slovensko gledališče v Trstu je imelo svojo otvoritveno pred stavo 2. decembra 1954 in je torej prvo izmed stalnih gledališč v Italiji, čeprav je bilo kot tako uradno priznano šele veliko pozneje. Tistega dne je bilo uprizorjeno delo slovenskega klasika Ivana Cankarja Jernejeva pravica, že naslednjega dne pa_ je uprizorilo tudi komedijo italijanskega avtorja Daria Nicodemija Scampolo. pač od tokrat dosegljivih in za široko publiko sprejemljivih del Tako ie že prav na samem začetku svojega delovanja dokazalo željo da postane povezovalec dveh kultur, kar je ostala njegova značilnost vse do danes. V teh 31 povojnih sezonah je današnje Slovensko stalno gledališče v Trstu igralo doslej 38 del 24 itali janskih avtorjev. Ambrogi Silvano: Birozavri Berto Giuseppe: Neznani Benečan Betti Ugo: Zločin na kozjem otoku Betti Ugo: Usad na severni postaji Brancati Vitaliano: Raffaele Dardi Dino; Zločin in kazen De Benedetti Aldo: Rdeče rože De Filippo < Eduardo: Filumena Marturano De Filippo Eduardo: Glasovi vesti De Filippo Eduardo: Božič pri Cupiellovih Fd Dario: Arhangeli in avtomati, F6 Dario: Dve pištoli v rokgh pa z belim jn črnim gleda F6 Dario: Sedma: kradi malo manj Gigli Girolamo: Don Pilonova sestrica Goldoni Carlo: Primorske zdrahe Goldoni Carlo: Krčmarica Mirandolina Goldoni Carlo: Grubjane Goldoni Carlo: Nergač Lelli Renato: Na nočnih poteh Levi Paolo: Po čem je resnica Luongo Giuseppe: Barabau, zmaj sedmeroglav (61/62) Manzari Nicola: Mrtviti ne plačujejo davkov (52/33) Manzari Nicola: Naši ljubi otroci Maraini Dacia: Ženski na podeželju Negro Alviero: Bunker Neznani Benečan: Benečanka Nicodemi Dario: Scampolo Nicola j Aldo: Stara garda Pirandello Luigi: Henrik IV. Pirandello Luigi: Čepica s kraguljčki Pirandello Luigi: Patent Pirandello Luigi: Saj ni zares Pirandello Luigi: Človek, zverina in čednost Ruzante Angelo Beolco: Moschetta Ruzante - Angelo Beolco: Pomjenki Silone lgnazio: Prigoda ubogena kristjana Sguarzina Luigi: Tri četrtine lune Svevo halo - Tullio Kezich: Zenova izpoved (sezona 1966/67) (79/80) (53/54) (64/65) (70/71, 71/72) (58/59) (45/46) (54/55) (55/56) (73/74) (61/62) (63/64) (77/78, 78/79) (63/64) (47/48, 49/50, 54/55) (48/49) (65/66) (78/79) (56/57) (58/59) (57/58) (80/81) (77/78) (76/77, 77/78) (45/46. 46/47) (75/76, 76/77, 77/78) (55/56) (62/63) (62/63) (66/67, 67/68) (80/81) (64/65) (78/79. 79/80) (69/70) (74/75) (67/68) či in zabavni, a niso bili. vsi izpeljani do potrebnega učinka. I-gralci Anica Sivec. Volcdja Peer in Janez Jemec so se trudili z rutino privesti «predstavo» do satirične zabavnosti, kar se jim sprva ni posrečilo. Šele sredi pied-vajonja so se bolj ali mani za-bavliaško sprostili in pritegnili gledalce. Pohvaliti gre hitre preobleke nastopajočih v razne kabaretne figure kavbojev, gangsterjev. arestantov. dam. nosvo-dov. pocestnic in podobno. Vse to ie bučne povezovala glasna Simona Robinsona, naslanjajoča se na brechtovsko obliko songov in zvočnih spremljav. Koncertno poslovalnica — Mari-bitfa-ge . l-MtbiLeije.m . giasbe ob za-ki jnčktr sezone organizirala atraktiven koncert, ki so ga morali Pomnite iimkrn-er. Nastanil je mladi jugoslovanski pianist Ivo Pogorelič. ki si je v razmeroma kratkem času ustvaril veliko popularnost. Ne bom ponuv Ijal. kai vse so o njem pisali. Eno je gotovo, da se ie uidi v Mariboru predstavil mlad, vitalen koncertni pianist, ki je že na začetku svoje umetniške poti dokazal svoje sposobnosti. S svojo, njemu lastno interpretacijo vzbuja na domačih in svetovnih koncertnih odrih občudovanje in uspehe, čeprav so med kritiki dlakocepci. ki oporekalo njegovemu načinu Igranja. Vendar mu nihče ne more odrekati naravnega talenta in odličnega smisla za muziciranje. Na obeh mariborskih koncertnih večerih je osvojil navdušene občinstvo, ki je uživalo ob bra-vuroznosti pjgloblieno podanjh skladb, Schumannovih ^Simfoničnih etud op. 13» in zlasti tehnično zahtevne «Tokate op. 7». Že z njima je dokazal, da je na koncertnem polju talentiran pianist z izredno tehniko in občutljivim posluhom, s težnjo podajati znane klavirske skladbe v nekonvencionalnemu muziciranju. V drugem delu koncerta se je predstavil s krajšimi Chopenovi-mi skladbami, s katerimi ie bil mladi pianist najbolj proslavljen in tudi najbolj kritiziran pri glasbenih puristih v Varšavi. *Preludij v cis-molu op. 45», tenkočutno. skoraj sanjavo občutena romantična impresija, «Sonata v b-molu op. 35. št. 2», z najbolj znano, v srce segajočo žalno koračnico v tretiem stavku in vsebinsko bogati i*' tu SNG Ljubljana predstavo Romea in Julije ter, Henriku Neubauerju za odlično* koreografijo in režijo tega pri-' ljubljenega in zahtevnega baleta,** m. z. t j •iiimiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiuimiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiii iiiimiimiiiiiiiiituiiiiVfilH : | PO ZVEZNEM SE MEDNARODNO TEKMOVANJE * Odlični mladinski zbori na celjskem festivalu 'X, Na mednarodnem tekmovanju ki je sledilo zveznemu tekmovanju* jugoslovanskih zborov na Mladinskem pevskem festivalu v Celju, so se predstavili trije mladinski., štirje dekliški in kar sedejn trte-1 šanih mladinskih zborov. Čeprav so bili kriteriji-strožji, je polovica teh prejela zlato plaketo in mislim, da upravičeno, kajti kvaliteta je bila v celoti dokaj visoka, kar zadeva pevsko kulturo, pri nekaterih zborih pa smo zasledili izredno dobro izbrane in zlasti v muzikalnem pogledu zahtevne sporede. Dva zbora bi morda ne sodila na tekmovanje med narodnega nivoja. Najvišjo oceno med mladinskimi je prejel zbor Detska kitka iz Plovdiva. Bolgarija: v pristnem mladinskem zvoku • je pel čisto, zlito in uravnovešeno v celoti, interpretativno nazorno Zbor vo- t .Dsmtepa Med mladinskimi je edini prejel zlato medaljo. Mladinski ^zbor Radia - šabao je tokrat namesto na javljene Ivanke Djurkovič vodil Branko Djurkovič, ki pa v. težnji za nekimi posebnimi interpretativnimi efekti ni uspel Izoli prepričati od interpretatorke istih del na zveznem tekmovanju. Zbor je pel ubrano, kar potr juje uspešno delo pri vokalni vzgoji. Glasovno nekoliko premalo izdelan je oil poljski mladinski zbor iz Szceci-na, ki je imel tudi precej zahteven program. Pel' ie disciplinirano in enotno, vendar že interpretacija obvezne pesmi ni napravila posebnega vtisa. Tudi nekaj into-nativno šibkih mest je bilo Med dekliškimi zbori je dosegel najvišje priznanje za svoje izredno zlito vetje, še bolj pa za močno odzivnost interpretiranih del, o čemer pa smo že pisali v zvezi z nastopom na zveznem tekmovanju dekliški zbor KUD H. Svetel iz Maribora, in mjslim, da. ’ bi ne bilo potrebno ponovno po-udarpati prepričljivega'4:- uspeha, "tbor vodi Iiian Vrbančič:. Finski', dekliški zbor te, Jalasjdrv.i, ki ga' vodi Aatoq Alartko.' je • glasovno zlita in izenačena celota; nagib- , Ije se k bolj kpmorndmu ,načinu trnltmnrofovnnLn l-i *>^i *,* -ivrn'7-nn 1interpretiranja, 'ki\pa ie izrazno ■ učinkovito in prepričlUboJTudi da zbor je prejel zlatp’ medaljo. Prap tako tudi mudž* (in gumen tu, to' je. položaju .v Istri ; med obema vojnama". /Političnem^ družbenemu in' nacionalnemu sta-; nju na polotoku med fašizmom j« pfpsvečenih bet člankov ter uvod- ' •n' članek Teodora Šale, 'ki med;,* " ■ '■ ....frrj drugim ugotavlja, da so bili zgodovinske raziskave okrog tega vprašanja ' doslej dokaj pomanj‘ kljlve. fatto na. italijanski. kot nf-jugoslovanski strani. Sala*, orne-' rrja tudi povezavo med to študijo-in knjigo o izseljevanju iz Istre,* po drugi svetovni vojni. , Drugi argumenti so v tej številki . «Qualeštoria»:;'obravnavani le bež-, no. Posebno zanimjv je članek o sindikatu CGIL po letu* 1968 > ‘Italiji in- naši deželi, problematiki, ki se neposredno tiče Sloyenčev,.' pa sta posvečena dva prisjjevkac «kritična notar* Maria Pacorja o polemiki, ki se je razvila med* , slovenskimi, zgodovinar ji — še posebno med Dušanom Kermaunerjem in- Milico KacinWohinz — o vlogi slovenskih «narbdujakov» in socialistov od leta 19X8 do 1921. ter «Primer partizana Dekleve*'" Galliana Fogarja, ki obsoja absurdno in naravnost sramotno ravnanje italijanskih oblasti do' bivšega partizana Igorja Dekleve, ki mu že trideset let odrekajo italijansko državljanstvo prav zaradi njegove udeležbe v antifašističnem boju. RADENSKA zdravje in oddih v naravnem okolju v v RADENCI ■ NARAVNO ZDRAVILIŠČE Naslednje leto bo poteklo let, odkar so prišli na Gravljenje v Radence prvi 0,niki. Kmalu je zdravilišče asiovelo po svoji uspešno-ll Pri zdravljenju bolezni sr-a in ožilja, vnetnih procesov hnarnih poti, ledvičnih kamnov, obolenj prebave in ne-vrovegetativnih motenj. Danes so se Radenci raz-** v moderno zdravstveno-6nabilitacijsko ustanovo in odobni turistični center. V ‘Nravstveni ponudbi so se 8Peciali2irali za: "" funkcionalno diagnostično Preiskavo srca ‘in ožilja, rehabilitacijo bolnika po Prebolelem miokardnem infarktu, angini pektoris 'n zvišanem krvnem pritisku, r®habilitacijo in zdravlje-nie bolnikov z degenerativnimi obolenji srca, rekonvalescentov pri vnetih obolenjih srca, pred operacijo srca in ožilja in po njej, — rehabilitacijo pri obolenjih in komplikacijah bolnikov s sladkorno boleznijo, — rehabilitacijo bolnikov s kroničnimi vnetji ledvic, mehurja in ledvičnih poti, — rehabilitacijo bolnikov po operaciji zaradi ledvičnih kamnov, — preventivo arteriosklero-tičnega obolenja koronarnih arterij, — redukcijo telesne teže, — shujševalne kure, — zdravljenje obzobnih tkiv — z masažo z mineralno vodo, po VVeisenfluju. Za diagnostične potrebe zdraviliško - rehabilitacijske dejavnosti so najsodobneje opremljeni biokemični laboratoriji za preiskavo krvi, KONGRESNI TURIZEM Zv vrsto let so organizatorji srečanj na različnih ravneh našli prav v Radencih tisto, kor so želeli in iskali in kar jim je že vnaprei zagotavljalo uspeh srečania. Z graditvijo kongresne dvorane leta 1079 pa je radenska ponudba na področju kongresnega turizma dobila le še piko na i • Zakaj v Radence? Ker so ureieni: — prenočišče, — prehrana, — delovni prostori. Prenočišča za udeležence sp zagotovljena v kompleksu Radin Na voljo je približno 250 ležišč v enoposteljnih in dvoposteljnih'sobah. Najprimernejše so skupi ne s 100 do 150 udeleženci. Prehrano udeležencev je moč idealno urediti v tridelni restavraciji hotela Radin, in sicer tako, da lahko za udeležence rezerviramo ali ločimo poseben prostor restavracije Za delovne prostore je še prav posebno preskrbljeno. Tako lahko uporabite: i— kongresno dvorano z 200 sedeži, — stekleno dvorano z 250 sedeži, —• konferenčno sobo v Radinu s 40 do 50 sedeži. — salon v Ljubljanskem domu s 40 do 45 sedeži, — kmečko sobo v Ljubl|cnskem domu z 10 s.edeži. KONGRESNA TEHNIKA Organizatorjem so na voljo vsi tehnični avdiovizualni pripomočki, ki so za take namene nujno potrebni: — diuprojaktogi, — epidiaskopi, — kinoprojektorji za predvajanje normalnih oziroma ozkih filmov, — magnetofoni, ,— ozvocenie v vseh prostorih, kier |e potrebno, — aparature za simultano prevaianje, — štiri kabine za prevaialce in drugo. vzgojo in vsebinsko bogato izrabo prostega časa: predavanja, glasbene in kulturne prireditve, likovne razstave, čajanke, izleti, itd. V zavodu je zaposlenih 13 zdravnikov različnih specialnosti, v skladu z indikacijami: internisti, kardiolog, fizikalni medicinci, specialist za ustne bolezni, zdraviliški zdravniki, stomatolog, diplomirani farmacevt, fizioterapevti, medicinske sestre, laboranti itd. Zdravilišče ima kontinuirano zdravstveno službo s 24-urno prisotnostjo zdravnika In medicinske sestre. V zadnjih letih smo posvetili posebno pozornost preventivni dejavnosti. V ta namen smo organizirali tridnevne preventivne preglede s posebnim poudarkom na bolezni srca in ožilja. Za te preglede so se navdušile delovne organizacije in ustanove, pa tudi številni posamezniki. Pre- gled traja tri dni. Letno pregledajo okrog 2000 ljudi. Vsakdo, ki opravi ta pregled, dobi pismeno zdravniško mnenje o svojem zdravstvenem stanju in potrebna navodila. Prav tako ste v zdravilišču lahko deležni vseh potrebnih zdravstvenih storitev. Radenci so prijeten kraj na obrobju široke Panonske nižine, ob vznožju slikovitih in razpotegnjenih Slovenskih goric. V zadnjih letih so postali središče zdraviliškega turizma in sedež delovne organizacije, ki združuje devet temeljnih organizacij iz treh pomurskih občin, .čeprav je statistika nezanimiva, nekaj podatkov iz preteklih let, le podrobneje oriše, kakšna je Radenska danes: zaposluje 2252 delavcev, razpolaga z več kot 1000 ležišči v vseh hotelih. V lanskem letu so i-meli blizu 300 tisoč nočitev, od tega 73.432 tujih gostov. . i* ■, .Jitill&dlhiifi EKG, RTG, laboratorij za ci-kloergometrijska testiranja, 8-kanalna telemetrija itd. V zavodu je organiziran hospitalij s 100 posteljami, opremljen za ustrezen poseg pri akutnih poslabšanjih in-ternističnega bolnika, soba z monitorjem, defibrilatorjem, kisikom, aspiratorjem, itd. Rehabilitacijski program — gimnastika, fizikalna, elektro, hidro in balneoterapija, inhalacije, Kneippov oddelek, pokriti bazeni, savne, kadi za COz kopeli, masaže itd. — izvajajo v novi, z aparati najsodobneje opremljeni fizioterapiji, ki razpolaga s ca. 3000 kv. m delovne površine. V velikem parku so športni objekti: teniška igrišča, steza za balinanje, igrišča za košarko, odbojko, mini golf, trimska steza, kegljišče, odprti olimpijski bazen itd., kjer izvajajo del rehabilitacijskega programa in kjer preživijo gostje svoj prosti čas. Celotno dogajanje v zdravilišču je povezano z zdravstveno RADIN, srce Radencev če smo za Radence dejali, da so center zdraviliško-go-stinske dejavnosti Pomurja, potem lahko za hotel Radin mirno trdimo, da je srce vsega tega dogajanja. S svojo arhitekturo se lepo vključuje v ta rahlo gričevnati svet. Osem nadstropij hotela kategorije B skriva v sebi 144 sob, šest nadstropij hotela kategorije A pa 137 sob. V obeh delih hotela Radin je 15 apartmajev. Hotel Radin je mesto v malem. Hotelski del je s hodnikom povezan s pokritim bazenom, fizioterapijo, savnami, z zdraviliškim domom, ordinacijami in drugimi prostori, ki pripadajo zdravstvenemu delu zdravilišča. V Radinu so sodobna restavracija, kavarna z aperitiv barom, več televizijskih sob, knjižnica, klubski prostori, trgovina, galerija za likovne razstave itd. V priznani hotelski kuhinji pripravljajo hrano za penzion- ske goste, hrano po naročilu in še od šest do sedem vrst dietne prehrane. Popolnoma jasno je, da ima takšno «mesto v malem« tudi sodoben kozmetični salon, frizerja in pedikerja. Za tiste, ki se žele prijetno zabavati, je lepo poskrbljeno. V Radinu ni nikoli dolgčas. Lahko se udeležite sprehodov, izletov,- zabavi 'h športnih tekmovanj, plesov, družabnih večerov... Za vse to skrbi izkušena ekipa ljudi, ki so vam vedno na razpolago in vas bodo vsak dan znova presenetili s pestro ponudbo. Nikakor ne smemo pozabiti še na eno ugodnost, ki jo omogoča Radin: sodobno in bogato opremljeno kongresno dvorano, ki jo uporabljajo tudi za kino predstave. Poleg velike so gostom na razpolago še tri manjše konferenčne dvorane z 80 sedeži. MORAVSKE TOPLICE Namesto nafte ■ termalni vrelci Mogoče bi bili Moravci še danes majhen zaselek v bližini Murske Sobote, če leta 1960 ne bi pri iskanju nafte odkrili termalne vode. Kakor vidite, so Moravske Toplice še zelo «mlade». A vendar so v zadnjih letih kar lepo zrasle. Obiskovalcem so na razpolago štirje odprti bazeni, pokriti zimski bazen, kabine za kopanje, prostor za počitek. V bližini je zgrajeno naselje počitniških hišic v tipičnem panonskem slogu. r -7-“"--' Tujmjfrr p. Gostje pa lahko stanujejo tudi v privatnih sobah,' ki i-majo skupno nad 200 postelj. Gostom je v okviru kopališča na razpolago velik prostor za kampiranje, opremljen z vsemi potrebnimi priključki in sanitarijami. Termalna voda ima na površini 62° C. V Toplicah zdravijo kronična revmatična o-bolenja lokomotornega sistema, degenerativne obolelosti sklepov, vegetativne nervoze, bolezni presnove in nekatera kožna in ginekološka obolenja. Iz Moravskih Toplic lahko obiščete več znanih krajev, in sicer Martjance (gotska cerkev), Selo (romanska rotunda iz 13. stoletja), Filov-ce (lončarska obrt), Mursko Soboto, zdravilišče v Radencih, Gornjo Radgono (s šampanjsko kletjo), Ljutomer in druge kraje. Ko se boste vračali z izleta, pa vas bodo že čakali kuharji z bogato ponudbo (prekmurske palačinke, moravska plošča, moravski «nedužni» zavitek, domača šunka s hrenom...). BANOVCE Termalno kopališče za vrsto bolezni \ i mm h •i5/- i K 1 Tudi tukaj je iskanje nafte botrovalo odkritju termalne vode, ki pripomore počutju in zdravi vrsto bolezni (pomaga bolnikom z neakutnimi revmatičnimi obolenji lokomotornega sistema, z degenerativno obolelimi sklepi, z vegetativno nevrozo, kopeli pomagajo po poškodbah in operacijah). Termalno kopališče Banovci Ima tri bazene, od katerih sta dva napolnjena s termal- no, eden pa z navadno ogrevano vodo. Ob bazenih je novo urejen gostinski objekt z moderno uiejeno restavracijo, teraso s 300 sedeži. Ob objektu so sodobne garderobe in slačilnice. V Banovcih lahko stanujete v počitniških hišicah ali v kampu. Poleg tega pa lahko bivate še v privatnih sobah. Ce bivate v Banovcih, se lahko odpravite na enodnevni izlet v Jeruzalem. L SORAZMERNO MALO FILMOV JE BILO IZRAZITO POLITIČNIH Nacizem se je prefinjeno posluževal filma kot učinkovitega propagandnega sredstva Pogovor z Gosvvinom Dorfleijem, avtorjem obširne študije o filmu v tretjem Reichu - Gobbels je strogo nadziral celotno filmsko produkcijo - Predvajanje takratnih filmov je danes v ZRN prepovedano Naključje je naneslo, da sem si razstavo fotografij in druge do-kuinentacije o znanaslvenofanta-stičnem filmu v Ronkah ogledal prav tisti dan, ko je bil v razstavnem prostoru prisoten lastnik razstavljenih eksponatov, Gosivin Dbrfler, iz nemškega Regensburga, in sem se tako vpletel v pogovor s tem zanimivim človekom, ki je vse svoje življenje posvetu preučevanju filma, nemškega še posebej, in ki je pripravil obširno dokumentacijo o nemškem filmu v času Tretjega Reicha. Pogovor je bil zame zelo zanimiv, še bolj bi bil za tiste, ki podrobneje preučujejo zgodovino filma. Ko sem izvedel, da pripravlja mož nad 1.200 strani debelo knjigo o filmu za časa Hitlerja in Gobbelsa, sem se z njim spustil v pogovor in izvedel nekaj stvari, ki so zelo zanimive. Gosivin Dorfler je Avstrijec, dolga leta je živel na Dunaju kot novinar, posvečal se je predvsem filmski problematiki. Sedaj je že pet let docent na univerzi v Regensburgu v Zvezni republiki Nemčiji, kmalu pa se bo preselil na univerzo v Munchen. Že od mladih let, še med vojno, je pričel zbirati ves tiskovni material, ki je imel kakršnokoli zvezo s filmom. Nekoč so v nemško govorečih deželah obiskovalcem kinopredstav delili ob vhodu tiskane programe. Zbiral je, karkoli mu je prišlo pod roko, najprej nenačrtno, potem pa že z določeno specializacijo. Ima, tako mi je povedal, enega najbogatejših zasebnih filmskih arhivov; nad 3.500 knjig v raznih jezikih, ki govore o filmski dejavnosti. Z dokumenti ima napolnjeno precej veliko klet. V njegovi zbirki je 35.000 fotografij, 12.000 diapozitivov, 2.300 plakatov, vse s filmskega področja. In še bi lahko naštevali. Seveda ni od ~ več povedati, da so v njegovi zbirki tudi številne raritete. Za sedanjo razstavo v Ronkah (priredil jo je večnamenski kulturni center v sodelovanju z domačo občinsko upravo in s pokroviteljstvom uprave 19. mednarodnega festivala znanstveno fantastičnega filma v Trstu) so dali pobudo nekateri zavzeti ljubitelji filma in znanstvenofantastične literature. Dbrfler jim je nudil nad 800 slik, na razstavi smo jih videli približno 500. Prirejena je bila v novem ronskem šolskem središču. Pravijo, da bo razstava ostala v naši deželi leto dni in tako si jo bo moč ogledati tudi v Trstu, Gorici in še marsikje drugod. Gre za fotografije, ki nam kažejo trenutke znanstvenofantastičnih filmov raznih obdobij, od znanega nemškega *Me-tropolisan iz let po prvi svetovni vojni, pa do sodobnih. Razstavljene so tudi fotografije naslovnih strani nekaterih knjig, iz katerih so bili povzeti filmi ter tudi slike nekaterih starejših originalnih plakatov. Bolj kot vsebina ronške razstave me je zanimalo Dorflerjevo preučevanje filmov Tretjega Reicha. Knjiga, pravzaprav bosta to dva zvezka, je tik pred izidem. Nemški pisci niso doslej v celoti preučili te filmske proizvodnje, najbrž ker so se bali, da bi jo ocenjevali preveč pohvalno ali preveč nasprotno. Doslej so obširneje o tej nacistični filmski proizvodnji pisali en ameriški, en švedski in dva francoska pi-s a. Seveda so tu všteti le pisci knjig, ne pa oni, ki so o tem pisali v časopisih ali revijah. Za nemškega pisca je bilo težko lotiti se obširne razprave o tem vprašanju, mi je dejal Dorfler. Knjigo je sogovornik pripravljal dvajset let in skrbno zbiral ustrezno dokumentacijo. Morda se bo ljudem čudno zdelo, da je bilo le dvajset odstotkov umetniških dolgometražnih filmov, izdelanih v tem času v Nemčiji, z izrazito politično in državno patriotično vsebino, je dejal Dbrfler. Gob-bels, minister za kulturo in propagando, je bil prefinjen človek. Vedel je, da ljudje ne bi prenesli pretirane propagande izmenja-joč filme z jasno politično problematiko s takimi, kjer sta prevladovala komičnost in zabava. To še predvsem v zadnjem razdobju vojne, kajti ljudje so bili siti raznih junaštev in tudi zelo izmučeni zaradi izgub na frontah, zaradi bombardiranja, izgub svojih sorodnikov v vojni. Tudi v teh komičnih in zabavnih filmih pa je bila, čeprav na ne tako eklatanten način izražena politična in nacionalna tendenca, kajti noben film ni brez tendence», je dejal Dbrfler. Še bolj čudno se bo zdelo, da je le v zelo majhnem številu dolgometražnih filmov prisotna zelo izrazita pohvala Hitlerja in njegovega nacizma. To je Gobbels prepuščal dokumentarnim filmov in filmskim dnevnikom, ki so ovekovečili Hitlerjeve množične manifestacije v Nilrnbergu in prve zmage na frontah. Najbolj rafinirano izdelani, zaradi tega pa politično najbolj nevarni, ker so bili bolj pronicljivi so bili filmi s protižidovsko tendenco. Teh je bilo približno trideset, najbolj znan je oni z naslovom Paula Vesselpja iz leta 1939, ki je govoril o razmerah v poljskih deželah, film o dunajskem županu Liigerju, umrlem leta 1910, ki je bil velik antisemit, in film «Leinen aus Ireland», ki je bil izrazito protižidovski in kazal na razmere na Irskem. Ob koncu našega pogovora mi je Gosivin Dorfler povedal še, da niso v dvanajstih letih nacistične vladavine v Nemčiji izdelali niti enega filma, ki bi bil kakorkoli, pa čeprav le malo, s protinacistično tendenco. Noben režiser se ni tega lotil, se ni tega upal, niti ni napravil filma za domačo rabo. Gobbels je skrbno varoval to močno propagandistično orožje. Se zadnje vprašanje sem mu postavil. Kako gledajo Nemci danes na nacistično filmsko produkcijo? Odgovor je težak, skoro nemogoč, mi je dejal sogovornik, kajti približno 450 filmov iz nacistične dobe je prepovedanih. Ne smejo jih predvajati v javnih kinodvoranah in veliko teh niti v zasebnih filmskih klubih. Film <Žid Siiss* so npr. predvajali, a le za zaprtimi vrati, le strokovnim novinarjem na filmskem festivalu v Oberhausnu. Taki filmi ne pridejo na filmsko platno niti na strokovnih festivalih, kjer je publika sestavljena iz širokih plastik ljudi. Zaradi tega mnogi sodobni Nemci niti ne vedo, kaj sta Hitler in Gobbels dajala na filmska platna Nemcem v letih med 1933 in 1945. MARKO WALTRITSCH O Novice knjižnega trga (Nadaljevanje s 6. strani) skega esprija, in spretnosti pisatelja. Slovenska izdaja pa je tudi dokaz usposobljenosti prevajalca Aleša Bergerja, ki je dokazal sočnost in okretnost slovenskega jetika tudi za take slogovne vaje. Franc Zadravec: UMETNIKOV ČRNI PIRUH Knjiga, ki ji je dala naslov Cankarjeva proza, prinaša univerzitetnega profesorja in literarnega zgodovinarja Franca Zadravca slovstvene razlage in primerjave. Vsaj tako j^ zapisano pod naslovom knjige. Gr< za razprave, članke in kritike o pomembnejših literarnih dogajanjih, za sestavke nastale v zadnjih petnajstih letih, ki ne obravnavajo obrobnih dogodkov, ki pa vendar ne zajemajo takih tem, da bi te našle obdelavo v samostojni knjigi. Gre torej za razmišljanja in kritične presoje Cankarjeve proze, Jarčeve poezije, proze Ivana Preglja, za analizo Kraigherjevega romana Kontrolor Škrobar in za zanimivo pričevanje o Ferdu Kozaku kot uredniku Sodobnosti. Seveda je vsebina knjige še obširnejša. Tako bo knjiga pritegnila predvsem tiste, ki jih pobližje zanimajo domači pesniki in pisatelji ir kaj sodi kritično pero priznanega literarnega zgodovinarja o njih. Matjaž Kmecl je zato knjigi na pot zapisal, da je knjiga Franca Zadravca važna pridobitev za slovensko literarno vedo ir. slovensko kulturo nasploh. Za-dravčevo knjigo o slovenski literaturi in njenih predstavnikih je izdala Cankarjeva založba v Ljubljani. Nedelja, 12. julija 1981 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Zelena črta 13.00 Jazz koncert 13.30 DNEVNIK 17.00 Dogodivščine: Čar tveganja, čar novega 17.50 Braccio di ferro — risanke 18.00 Poletje, zima, 3. del TV nadalj. 19.00 Policija s cilindrom: Tekmeci Sherlocka Holmesa, TV film Napoved vremena 20.00 DNEVNIK 20.40 Dogodivščine Caleba Wil-liamsa — 2. del TV nadalj. 21.45 Hit - Parade 22.15 športna nedelja Ob koncu DNEVNIK in Vremenske razmere Drugi kanal 11.00 Dnevi Evrope, dok. oddaja 11.30 Pregled programov za prihodnji teden 11.45 Potovanje v tiberansko kulturo 12.50 Zgodbe iz vsega sveta 13.00 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri 13.15 Mork in Mindy — TV film Mork pobegne 15.00 Dnevnik 2 — Neposredni športni prenosi Veslanje Sanremo: Tenis Mcntelupo: Kolesarske dirke 18.55 Planet opic — TV film Napoved vremena 20.00 Dnevnik 2 — Nedelja sprint 20.40 «Tutto compreso* — 5. del 21.50 Posebna oddaja iz parlamenta Razprava v poslanski zbornici o zaupnici novi vladi 22.40 Za objektivom — 3. del Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti Tretji kanal 15.00 Neposredni športni prenosi Segrino: Smučanje na vodi Pordenon: Kolesarske dirke 17.35 Peppino Girella — TV priredba Edoarda De Filippa, 1. del 18.45 Pregled programov za prihodnji teden TRST A 8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Poslušali boste (ponovitev); Sporedni narodnozabavne glasbe;. 11.00 Mladinski oder: «P■'400 m: SZ 3’26”52 Skuoni rezultat srečania: SZ 204, pA 178. Moški: ZDA 118, SZ 106. renske: SZ 99, ZDA 60. je že izvrstno uspelo v Vareseju, kjer je z mladimi silami ekipo po-peijal iz četrte v drugo ligo. Nadalje .je novi vodja izjavil, da bo vsekakor skušal nadomestiti izgubo Magnocavalla. ki je prešel k Ata-lanti, da pa .je tudi možno, da bo prišlo da drugih «prodaj». Dolgoročni program pa naj bi stremel predvsem za valorizacijo domačih mladih nogometašev, tako da bi tržaško ekipo čez nekaj let sestavljali v glavnem domačini. Seveda je tu tudi problem igrišč, ki ga bo treba v najkrajšem času rešiti. Kar se tiče kakih «nakupov», je Piedimonte dejal, da bo že v prihodnjih dneh odšel v Milan, da bi nadaljeval s pogajanji. Na tiskovni konferenci sta bila prisotna tudi novi trener Buffoni in znani nogometni izvedenec Car-lo Lupo, ki ga je predsednik Del Sabato označil kot svojega svetovalca.- ATLETIKA Ostri ukrepi mednarodne zveze LONDON — Mednarodna atletska zveza je sprejela nekatere ukrepe za .poostritev pravilnika predvsem kar se tiče mednarodnih mitingov. Sodniki bodo odslej lahko celo razveljavili tekmovanje, tudi če bi na njem zabeležen nov svetovni rekord. če bodo ugotovili nepravilnosti. Do zaostritve .je prišlo po izjavah Angležev Coeja m Ovetta. ki sta polemizirala s sotekmovalci, češ da .jima niso nudili dovolj pomoči, medtem ko pravilnik jasno predvideva, da nihče ne sme favorizirati drugih. S tem ukrepom na) bi prišlo do izločitve tistih tekmovalcev, ki po zgledu kolesarjev nastopajo samo zato, da bi omogočili boljšim članom iste ekipe, da dosegajo zmage 77,20 m 8'22”88 1'48”45 20”50 3T’07 2,30 m Svetovni rekord Coea v teku na 1000 m OSLO — Na mednarodnem atletskem mitingu v Oslu .je postavil phglež Sebastian Coe nov svetovji rekord v teku na neolimpijski razdalji 1000 m s časom 2’12”18. Njegov prejšnji svetovni rekord na te) razdalji je bil 2’13”4 in ga je P°stavil točno pred letom dni, prav teko v Oslu. Vse kaže, da se Coe na atletski stezi v Oslu počuti zelo dobro, saj te tam 5. julija 1979 postavil tudi svetovni rekord v teku na 1500 m nogomet Na včerajšnji tiskovni konferenci Novi tehnični vodja Tricstine Piedimonte predstavil program Včeraj so na sedežu Triestinc radno predstavili novega tehnič-vodjo tržaškega kluba, ki bo kamenjal Janicha; to je Luigi Pie-vintionte, ki je to funkcijo opravil že pri Vareseju. medtem ko ie zadnji sezoni izredno uspešno °dil mladinski sektor Udineseja. Piedimonte je takoj poudaril, da J1 kili posvetiti največ pozornosti prav mladinskemu odseku, kar mu DOMAČI ŠPORT VAM PREDSTAVI Vse za Šport in prosti čas VEČ ŠPORTA -VEČ ZDRAVJA Briščki - Girandole 42/B DANES NEDELJA, 12. JULIJA 1981 JADRANJE PODROČNA REGATA »00 v Chioggii: nastopa tudi TPK rana (optimist); PODROČNO TEKMOVANJE ».00 v Gradežu: nastopa tudi TPK rena (evropc); ATLETIKA . DRŽAVNO PRVENSTVO lj 00 v Milanu: nastopajo tudi deč-10 deklice Bora in Adrie. KOLESARSTVO v državno prvenstvo c * bravini: nastopata tudi adriev-* Petelin in Doljak. ATLETIKA V MILANU Borovka Irena Petaros četrta v metu diska Na srečanju mladinskih deželnih reprezentanc so ostali tekmovalci Bora in Adrie dosegli nekoliko slabše uvrstitve Na atletskem tekmovanju mladinskih deželnih reprezentanc v Milanu, kjer nastopa tudi nekaj predstavnikov Bora in Adrie. je včeraj najboljši rezultat dosegla borovka Irena Petaros, ki je v metu diska dosegla odlično četrto mesto in je tudi tehnično napredovala z rezultatom 26,30 m. Ostali naši predstavniki so tekmovali na nekoliko nižji tehnični ali tekmovalni ravni. Tako je bila borovka Sara Umari deseta v skoku v višino z rezultatom 149 cm, Cristina Sumberaz od Adrie .je bila v metu kroglice dvanajsta, z metom 37,36 m, Alfred Zudek je bil v hoj šestnajsti z rezultatom 22’26”, enako uvrstitev pa je dosegel tudi Massimo Viler v peteroskoku, kjer je zabeležil rezultat 13,15 m. Danes bo na sporedu tekmovanje naraščajnic in naraščajnikov, kjer pa Bor in Adria nimata svojih predstavnikov. SABLJANJE K.B. Italija danes v osmini filiala CLERMONT - FERRAND — > Na svetovnem sabljaškem prvenstvu v Clermont-Ferrandu se je Italija u-vrstila v osmino finala turnirja za meč ekipno. V boju za vstop v osmino finala je premagala Venezuelo in Švedsko. V osmini finala bo Italija igrala danes z Belgijo. VESLANJE PRED BARKOVLJANSKO OBALO Tradicionalno srečanje med sosednjimi deželami Pred barkovljansko obalo bo danes zjutraj s pričetkom ob 8.30 tradicionalno mladinsko veslaško tekmovanje med reprezentancami Furlanije-Julijske krajine, Slovenije, Veneta, Koroške, Dunaja in Istre. Lani je bilo tekmovanje v Celovcu, kjer je prvo mesto zasedel Veneto. Poleg tega se bosta pomerili tudi članski ekipi iz našega mesta ter Zagreba, na sporedu pa je tudi vrsta tekmovanj med naraščajniki in dečki iz Trsta. TENIS Na mednarodnem ženskem teni-| škem tekmovanju za «Pokal Sois-bault* v Atenah, na katerem nastopajo le igralke pod 21. letom starosti, je stanje dvoboja med Italijo in Grčijo po prvem dnevu neodločeno 1:1. DAVISOV POKAL LENDL NEPRIČAKOVANO PREMAGAL MCENR0EA Kljub temu bi se ZDA morale uvrstiti v polfinale Tudi romunska dvojica presenetila Clerca in Vilasa LONDON — Po prvem dnevu meddržavnega plavalnega srečanja v Londonu vodi Velika Britanija proti Italiji s 154:130. Italijanski plavalci so dosegli zelo nasprotujoče si rezultate: v nekaterih disciplinah so bili zelo dobri, v drugih pa dokaj slabi. RIM — Mladi Čeho..! ak Ivan Lendl je v Flushing Meadovvu v okviru četrtfinala Davisovega pokala med ZDA in ČSSR, pripravil veliko presenečenje, saj je po več kot treh urah napete in zanimive igre v treh setih odpravil letošnjega zmagovalca iz Wimbledona, Johna McEnroea. Evropski prvak je serviral izredno dobro in pokazal svoje velike sposobnosti in nadarjenost. Še zlasti izenačen in borben je bil drugi set, ki je trajal skoraj dve uri in se je končal z neobičajnim rezultatom 14:12. Kljub Lendlovi zmagi pa lanskim zmagovalcem Davisovega pokala o-staja malo upanja, da bi se uvrstili v naslednje kolo. V drugem srečanju je namreč Američan Con-nors brez posebnega naprezanja odpravil Čehoslovaka Šmida, nato pa je izkušena ameriška dvojica Stan NA PETKOVI SEJI IZVRŠNEGA ODBORA ZSŠDI V GORICI Velik poudarek zlasti nogometni problematiki Sestavljen teritorialni odbor za Tržaško - Stiki z osrednjimi telesnokulturnimi organizacijami v matični domovini samo preko ZSŠDI - Usposabljanje trenerskega kadra in sponsorizacije Američanka Michele Grover teče nasproti zmagi v ženski štafeti 4X100 m, v okviru srečanja med SZ in ZDA v Leningradu (Telefoto AP) V petek se je na svoji drugi seji sestal v Gorici izvršni odbor ZSŠDI, ki je obravnaval številne tekoče zadeve in tudi zavzel nekatera načelna stališča. Člani odbora so vzeli na znanje, kako poteka delo v teritorialnih odborih, ki so bili pravkar formirani. O sestavi odborov na Goriškem in v Beneški Sloveniji smo že poročali, teritorialni odbor za Tržaško pa izgleda takole: poleg predsednika Radivoja Pečarja in tajnika Ivana Peterlina, ki sta bila izvoljena na občnem zboru, so društva oziroma komisije imenovale naslednje člane: Oskar Vatovec za nogomet, I-van Peterlin za odbojko, Igor Luk-ša za košarko, Klavdij Grbec za namizni tenis, Marino Košuta za kotalkanje, Stojan Udovič za kolesarstvo, Ivek Pertot za atletiko, Miran Dolhar za pomorske športe, Maks Križmapčič za balinanje, Lucijan Sosič za smučanje in planinstvo, Boris Fabjan za šah, medtem ko niso,;biii,.še- imenovani zastopniki za gimnastiko, tenis, otroško telovadbo in rekreacijo. Kar zadeva stike z osrednjimi telesnokulturnimi organizacijami v iMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimimiiiiHiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiimimuiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiuitiiiiiiB KOLESARSTVO NA «TOURU» Po prvi alpski etapi ostalo vse po starem Etapo je osvojil Irec Sean Kelly, na čelu 15 kolesarjev THONON LES BAINS - Etapa, k> je prinesla udeležencem «Toura» prve napore Alp. bi bila lahko tudi precej drugačna, če na bi Hinault tako strogo nadzoroval svojih «naj-nevarnejših* tekmecev. Dovolil je namreč le tiste pobege, ki mu niso bili nevarni. Tako so najprej pobegnili Bazzo, Legeay in Peeters, katerim se ie kasneje oridružil še Norvežan Willmann. Ta četverica si .je priborila 4 minute naskoka, toda dolgo ni vzdržala v ospredju in glavnina jo je ujela. Srečo je nato poskušal Francoz Chassang, katerega je kmalu uje lo še 15 zasledovalcev in ta skupina si je razdelila na cilju najboljša mesta. Hinault je izšel iz te etape v bistvu brez škode, saj je zaostal le za 18” za ubežno skupino na skupni lestvici pa ni prišlo do nobenih bistvenih sprememb. Današnja etapa bo merila 200 km in bo, če bodo napovedi obveljale, odvzela še zadnje iluzije vsem tistim. ki upajo, da bi lahko Hinaul ta spodnesli s nrvega mesta. Lestvica 17. etape (Besancon — Tonon Les Bains, 228,5 km) je bila taka: OBVESTILA TPK Sirena nadaljnje jadralno šolo za mladino od 8. do 12. leta po sledečem razporedu: III. tečaj od 13.7. do 19.7.;.IV. tečaj od 20.7. do 26.7.; V. tečaj od 27.7. do 2.8. Vpisovanje na društvenem sedežu vsak dan od 15. ure naprej. Informacije lahko dobite po telefonu št. 417-697 od 20. do 21. ure razen v torkih. • « » Športno društvo Juventina iz štandreža sklicuje jutri, 13. julija 1981 REDNI OBČNI ZBOR Občni zbor bo v prostorih kulturnega doma «A. Budal* v štan-drežu (Ul. Montello) s pričetkom ob 20.30. Vabljeni! 1. Kelly (Irl.) 5.47’07” in poprečna hitrost 39,929 km na uro 2. Rodriguez (Fr.) 3. Ven De Velde (Niz.) 4. \Vellens (Bel.) 5. Michaud (Fr.) 6. Martinez (Fr.) 7. Belda (Šp.) 8. Arnaud (Fr.) 9. Jones (VB) 10. Bernaudeau (Fr.), vsi v času zmagovalca SKUPNA LESTVICA 1. Hinault (Fr.) 63’37’37” 2. Anderson (Av.) po 2'58” 3. Duclos-Lassalle (F.-.) 6’37” 4. Fernandez (Fr.) 8’35” 5. Verlinden (Bel.) 8'56” 6. Van Impe (Bel.) 9538” 7. Claes (Bel.) 9’58” 8. Laurent (Fr.) 10'20” 9. Zoetemelk (Niz.) 10-43" 10. Willems (Bel.) 11’24” Zmaga Gavazzija MONTELUPO — Pierino Gavazzi je zmagal na kolesarski dirki za Veliko nagrado Montelupa. Lestvica je taka: 1. Gavazzi, ki je prevozil 210 km dolgo progo v 5,30’ s poprečno hitrostjo 38,182 km na uro Ceruti Conti Landonl Montella Cervato Groppo Andreatta Visentini Amadori, vsi v zmagovalčevem času. 2 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10 V PORDENONU Sinoči zadnje medalje za državno prvenstvo dirkalisčnih disciplin Na italijanskem državnem kolesarskem prvenstvu v dirkalisčnih disciplinah, ki je pet dni potekalo v Pordenonu, so sinoči podelili zadnje tri naslove državnih amaterskih prvakov. V hitrostni vožnji v tandemu sta osvojila prvo mesto Dazzan in Fla-minio. V zasledovalni ekipni vožnji je osvojila zlato kolajno ekipa Toskane A, ki je z dokajšnjo lahkoto premagala Veneto. V vožnji posameznikov po točkah pa je zmagal Bressan. Tekmovanje je vseh pet dni privabljalo na tribune veliko število gledalcev. TENIS SANREMO — Na mednarodnem teniškem turnirju v Sanremu je med posamezniki Italijan Barazzut-ti v polfinalu premagal Perujca Arrayo s 7:5 in 6:0 ter se ie tako uvrstil v današnji finale. matični domovini in v ostalih jugoslovanskih republikah, je izvršni odbor potrdil načelo, da morajo potekati preko ZSŠDI, društva pa lahko neposredno sodelujejo s sorodnimi društvi. Veliko je bilo govora o nojgometni problematiki. Po dogovoru in s sodelovanjem vseh sedmih društev iz tržaške pokrajine sta bila tudi za prihodnjo sezono potrjena dva mladinska centra za vzhodni oziroma zahodni Kras, v sklopu katerih bo delovalo kar 13 skupnih mladinskih ekip v raznih starostnih kategorijah. Kjer je to potrebno, bodo priredili Odprto pismo slovenskim društvom ki gojijo nogomet ZSŠDI posveča posebno po-i, zarnost, slovenskemu zamejskemu nogometu kot eni najbolj množičnih in popularnih športnih panog, ki se mora organsko razvijati v skladu z osnovnimi načeli slovenske zamejske telesne kulture. V ta namen sta bila na Tržaškem ustanovljena dva mladinska nogometna centra, ki sta po pozitivnih izkušnjah v prvem letu delovanja potrjena tudi za prihodnjo sezono ob sodelovanju vseh društev s trinajstimi skupnimi e-kipami. Kar pa zadeva članske nogometne enajsterice, ZSŠDI priporoča odborom društev, da spoštujejo načelo o narodnostni pripadnosti igralcev, ki branijo barve njihovega društva. Dati je treba možnost nastopanja domačemu igralskemu kadru in neprimerno je vključevanje neslovenskih igralcev le zaradi želje po doseganju boljših tekmovalnih uspehov. Zato ZSŠDI apelira na voditelje slovenskih nogometnih društev, naj se pri sesttvi or-ganika članskih ekip za prihodnjo tekmovalno sezono držijo teh smernic. tečaj slovenskega jezika, treningi pa se bodo morali odvijati v slovenskem jeziku. Odbor je tudi sprejel sklep, da naslovi odprto pismo na vsa včlanjena društva, ki gojijo nogomet, naj skušajo sestaviti članske ekipe z domačimi nogometaši (pismo objavljamo posebej). Padel je tudi predlog, o katerem bo morala izreči svoje mnenje nogometna komisija, da bi razpisali nagrado ZSŠDI za člansko nogometno ekipo, ki bo v prihodnji sezoni poslala na igrašče najmanj neslovenskih igral- cev Da bi bil odbor ZSŠDI boljše seznanjen s specifično problematiko in potrebami treh mestnih društev, bo delovala posebna komisija, katere predstavnik bo v stalni povezavi s teritorialnim oziroma izvršnim odborom. Ena izmed osnovnih nalog ZSŠDI je strokovno usposabljanje trenerskega kadra, zato izvršni odbor poziva vse komisije, da organizirajo tečaje, društva pa naj sensibilizi-rajo svoje člane oziroma igralce, da se v čim večjem številu posvetijo trenerski dejavnosti. Glede vprašanja sponsorizacij so ugotovili, dal ni prišlo do bistvenih premikov, zato si' je treba prizadevati, da pride čimprej do ugodne rešitve tega tako aktualnega in perečega vprašanja. Kar pa zadeva možnost sponsorizacije s strani italijanskih tvrdk in podjetij. ZSŠDI smatra, da je sprejemljiva edinole pod pogojem, da ne pride do nobenih sprememb in vmešavanja v odbore društev ter da zaradi novega naziva ni kakorkoli sporen slovenski značaj ekipe. Tudi letos bo ZSŠDI nudilo delno podporo ekipam, ki bodo imele skupne priprave. BALINANJE NA ZAMEJSKEM PRVENSTVU Opčine in Sokol daleč pred drugimi Tudi v 12. kolu prvega zamejskega balinarskega prvenstva sta Opčine in Sokol potrdila svojo premoč in dejansko nimata enakovrednih tekmecev. Openci so v Zgoniku odpravili z veliko lahkoto domači Kras, Nabrežinci pa so proti Gaji napravili le dober trening. Opčinam sedaj dve koli pred koncem prvenstva manjka le še ena točka za matematično osvojitev naslova prvaka. Ostali dve tekmi pa sta se nekoliko nepričakovano končali z delitvijo točk. Preseneča predvsem dober nastop Kraškega doma, ki je Doberdobu zasluženo odščipnil točko, kar je uspelo le malokateri ekipi, Polet pa si je v Bazovici za- gotovil drugo srečanje z odličnim finišem, saj je po vodstvu Zarje z 8:2 nanizal kar enajst zaporednih točk IZIDI 12. KOLA Kras - Opčine 0:2 (6:13, 5:13) Zarja - Polet 1:1 (13:2, 8:13) Sokol - Gaja 2:0 (13:1, 13:5) Gradina - Kraški dom 1:1 (13:7, 6:13) LESTVICA Opčine 21, Sokol 18, Gradina 13, Kras 12, Zarja 11, Gaja 10, Kraški dom 8 in Polet 3. PRIHODNJE KOLO (15.7.) Opčine - Gaja, Kraški dom - Sokol, Zarja - Kras in Polet - Gradina. V petek seja komisije V petek se bo ob 20.30 sestala na sedežu športnega društva Zarja v Bazovici balinarska komisija, na kateri- se bodo predstavniki vseh balinarskih društev pogovorili o prazniku ob zaključku prvega zamejske-.ga prvenstva. B. S. Smith in Bob Lutz premagala Lend-la in Šmida in tako sedaj ZDA vodijo z 2:1. Odločilno točko pa bi moral doprinesti McEnroe v srečanju proti Šmidu, saj je težko verjeti, da bi ameriški as znova odpovedal. Do presenečenja je prišlo tudi v drugem čertfinalnem srečanju, med Argentino in Romunijo. Romunska dvojica Segarceanu - Dirzu je v štirih setih odpravila nič manj kot Clerca in Vilasa. Zmaga pa verjetno ne bo o ničemer odločala, saj sta v ostalih dveh srečanjih med posamezniki Argentinca velika favorita. Vstop v polfinale pa si je že zagotovila Velika Britanja. ki je proti Novi Zelandiji zmagala tudi v i-gri dvojic in sedaj vodi s 3:0. Še en nepričakovan izid v srečanju dvojic so dosegli tudi na Švedskem, kjer sta domačina Jaerryd in Simonsson v petih setih zmagala proti Avstralcema McNameeju in McNamari, ki sta na svetovni lestvici takoj za ameriškimi dvojicami Lutz - Smith in McEnroe - Fleming. Avstralija pa bi si morala danes v zadnjih dveh srečanjih med posa-meziki le izboriti še eno točko in z njo vstop v polfinale. IZIDI _ ČSSR 2:1 Lendl (ČSSR) - McEnroe (ZDA) 6:4. 14:12 in 7:5; Connors (ZDA) -Šmid (ČSSR) 6:3. 6:1. 6:2; Smith -Lutz (ZDA) - Šmid - Lendl (ČSSR) 97. 6:3. 6:2. AVSTRALIJA - ŠVEDSKA 2:1 Jaerryd - Simonsson (šve.) - Me Namee - McNamara (Avstral.) 7:9, 3:6, 8:6, 6:2, 6:2. ARGENTINA - ROMUNIJA 2:1 Vilas (Arg.) - Dirzu (Rom.) 6:4. 6:4, 6:3; Clerc (Arg ) - Segarceanu (Rom.) 6:4, 6:2, 6:0; Segarceanu - Dirzu (Rom.) - Vilas - Clerc (Arg.) 4:6, 10:8, 6:3, 7:5. VB — NOVA ZELANDIJA 3:0 Smith - Jarret (VB) - Lewis -Simpson (Nova Zel.) 6:3, 6:4. 6:4. Na mednarodnem moškem košarkarskem turnirju v Alžiru je reprezentanca ZDA premagala Jugoslavijo z 91:73. iiuiiiiiiiiiinutiiiiiiiiiiiaiiiniiiiiiiiiMiiimiiiniiiiiimnuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiumiiiii Športni praznik Brega v Zabrežcu Že nekaj časa vladata na športnih igriščih mir in tišina. Vseeno pa je treba misliti za nemoteno delovanje društva. ŠD Breg v sodelovanju s PD Slovenec iz Boršta priredi v soboto, 18., v nedeljo, 19. in v ponedeljek, 20. julija v Zabrežcu športni praznik. V prijetni Hribenci se bodo prijatelji ŠD Brega prijetno počutili ob zvokih ansambla Aries, ob specialitetah na žaru domačih mojstrov in ob pristnem borštan-skem vinu. —ks— MOTOCIKLIZEM VN S. Marino v Imoli * 2 3 Pazzaglia huje poškodovan med poskusnimi vožnjami Ugotovili so mu zlom lobanje - Marto Lucchinelli najhitrejši v pollitrskem razredu IMOLA — Med včerajšnjimi poskusnimi vožnjami za VN San Marino v Imoli je prišlo do dveh hu-ših nesreč. Žrtvi sta bili Italijan Sauro Pazzaglia in Venezuelec Carlos Alberto Lavado, ki tekmujeta v razredu 250 ccm. Pazzagli so zdravniki ugotovili zlom lobanje, Venezuelec pa se bo moral zdraviti zaradi zloma desne noge. Ponesrečenca so nemudoma odpeljali v bolnišnico v Imoli, od tu pa so nesrečnega Pezzaglio prepeljali v bolonjsko bolnišnico zaradi resnosti njegove poškodbe. Italijanski pilot je letos tekmoval na NA POBUDO BALINARSKEGA DRUŠTVA «GRADINA» OB 10-LETNICI ZSŠDI Kar 64 dvojic na turnirju v Doberdobu Pred dnevi je ob priliki praznovanja 10. obletnice ustanovitve ZSŠDI doberdobsko balinarsko društvo Gradina organiziralo pokrajinsko tekmovanje v balinanju, na katerem je sodelovalo 64 dvojic C kategorije. Tekme so bile kar na 16 igriščih. Čeprav je bilo dvojic Gradine mnogo, so te, na žalost, bile izključene že v prvih srečanjih. Višja in prva mesta so osvojile naslednje dvojice: 1. Adi (Ronke), 2. Alla stazione (Krmin), 3. Ferroviario (Tržič), 4. Gradišče, 5. Ponziana (Trst), 6. Tre tigli (Ronke). 7. Tre tigli B (Ronke), 8. A.S. Ronke. Tekmovanje je dobro vodil sodnik Aldo Biasiol. Zahvaliti se je treba vsem tekmovalcem, ki so s svojo prisotnostjo prispevali k uspehu prireditve. Posebna zahvala gre seveda tudi vsem tistim, ki so darovali pokale. Marta Frandolič motorju MBA - masport. Poleg nastopov na dirkah za svetovno prvenstvo se je redno udeleževal tudi dirk na dolgih progah, tako imenovanih «endurance». Kot zanimivost povejmo še to, da je bil Venezuelec Lavado v včerajšnjih poskusnih vožnjah najboljši, saj se je uvrstil celo pred Mangom, ki trenutno vodi na skupni lestvici. V razredu 500 ccm pa je Marco Lucchinelli dosegel najboljši čas in si tako zagotovil start v prvi vrsti. Italijan’je na cilju prehitel Robertsa in mladega asa Mamolo. V kategoriji 50 ccm pa je bil tokrat najhitrejši Španec Tormo. Med poskusnimi vožnjami v razredu 250 ccm, v katerih je prišlo do omenjenih nesreč, je najboljši čas dosegel zahodni Nemec Anton Mang, ki tekmuje na kawasakiju. V razredu 125 ccm se je na prvo mesto uvrstil Italijan Loris Reggia-ni, ki je prehitel Španca Nieta, svetovnega prvaka v tej kategoriji. Vrstni red: 50 ccm: 1. Tormo (šp. - bultacco), 2. Van Kessel (Niz. - kreidler), 3, Klein (ZRN - kreidler). 125 ccm: 1. Reggiani (It. - mina relli), 2. Nieto (šp. - minarelli), 3 Palazzese (Ven. - MBA-masport). 250 ccm: 1. Mang (ZRN - kavvasa ki), 2. Lavado (Ven. - yamaha), 3 Estrosi (Fr. - .vamaha). 500 ccm: 1. Lucchinelli (It. - su zuki), 2. Roberts (ZDA - yamaha) 3. Mamola (ZDA - suzuki), 6. Shee ne (VB - yamaha). Dirko v razredu 500 ccm bo da nes neposredno prenašala tudi itali janska televizija, in sicer na dru gem sporedu s pričetkom ob 16. uri NOGOMET PEKING — Italijanska mladinska reprezentanca, ki v teh dneh nastopa na mednarodnem nogometnem turnirju v Pekingu, je premagala reprezentanco kitajske ljudske armade s 5:1. Italijani so se s tem uspehom uvrstili v četrtfinale, skupno z ekipo ljudske armade, Romunijo, Tajsko in z drugimi tremi kitajskimi selekcijami, UredjIStvo, upravo, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 48 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 7.000 lir — celoletno 84.000 V SFRJ številka 5,50 din. ob nedei|ah 6,00 din, zo zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000.00. PRIMORSKI DNEVNIK Oglasi Poštni tekoči račun za Italije Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 10 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 DZS 61000 Uubllano Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul fšlr. 1 st., viš. 43 mm) 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir besedo. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi Iz dežele Furlonije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. I l čl»n ttalifanske r 8^ J** zveze časopisnihI “f lTr* založnikov FIEG 12. julija 1981 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdij«) In tiska I PRIMORSKE VESTI V V" Lep nastop C Siškoviča v Piranu s komornim orkestrom RTV Ljubljana Mladi tržaški violinist te enkrat potrdil tvojo kreativno učinkovitost • Orkester je vodil Marko Munih Na četrtem glasbenem večeru je v petek nastopil v križnem hodniku frančiškanskega samostana komorni orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Marka Muniha. Privabil je lepo število poslušalcev iz vseh treh obalnih mest. to pa predvsem iz dveh razlogov: prvi, ker so ansambli, kakršen je komorni orkester RTV Ljubljana, ob naši obali redki gostje. Drugič pa, ker je violinist Črt šiškovič, bližnji zamejski rojak in poznan že z nastopov v koprski koncertni dvorani, bodisi kot solist, bodisi kot izvajalec v komornem sestavu in je vzbudil že tako pozornost, da z živim zanimanjem spremljamo njegovo uspešno umetniško pot in se veselimo vsakega njegovega koraka in rastočega vzpona, ki prinaša v naše glasbeno življenje svežih moči mladega koncertanta. Njegov nastop v Piranu je znova pokazal, da se njegova nadarjenost in njegovo umetniško poustvarjalno zorenje stalno potrjujeta in čedalje bolj stvarno uveljavljata v koncertni de javnosti. Če že zdaj v : dadnsti z zaznavnimi merami lahko vrednotimo njegovo kreativno učinkovitost in odzivnost, potem lahko pričaku jemo v nadaljnjem razvoju še več jih vzponov. šiškovič je izvajal Tartinijev kon cert za violino in godalni orkester v G molu. Prvi stavek je začel si cer nekoliko nesproščeno, tudi so bila nekatera mesta intonančno šib ka. Ko pa je nastopila popolna sproščenost, je njegova kreacija posta jala vse bolj prepričljiva in dose gla svoj višek v liričnem drugem stavku, sicer pa je napetost obdr žal preko zadnjega, izvrstno izve denega stavka do konca. Tretja zanimivost je bil program. Prvo polovico koncerta so izpolnila kar štiri Tartinijeva dela, poleg kon certa še dve duo sonati št. I in št. 3 ter simfonija v F duru. Če se je kdo zaradi tega zbal programske monotonosti, mu je to kaj kmalu izpodbila dobra izvedba, v kateri je orkester dosegel svoj višek v skladno igrani in napetostno oblikovani simfoniji. Drugi del koncerta je obsegal popularnejša dela: malo nočno glasbo Wolfganga Ama-deusa Mozarta, Griegovi dve elegiji za godalni orkester, andante cantabile iz godalnega kvarteta Petra Iliča Čajkovskega in duhovito napisane štiri slovenske ljudske pe srni za godala Jana Goloba. Poseb no moramo še omeniti čelista Stanka Demšarja, ki je z vso toplino liričnega navdiha izvedel Čajkovske ga andante. Seveda gre posebno pri znanje dirigentu Marku Munihu, in sicer za izbran spored, ki je vezal kraj in spomin na ustvarjalnost ve likepa Tartinija in prav tako pri meren za čas in razpoloženje poslu šalcev, na drugi strani pa za resen izvajalski pristop in plastično inter pretiranje. IVAN SILIČ «0bala» teden dni na gostovanju v Belgiji V petek so iz Kopra odpotovali v belgijski Namur pevci mešanega pevskega zbora Obala. Koprski pev ski zbor, ki ga že vrsto let uspeš no vodi Mirko Šlnsar. se bo v Na-murju mudil do 13. julija, kolikor traja internacionalni zborovski te den Namurja», mednarodno sreča nje evropskih pevskih zborov. V tednu dni bo imela Obala tri samo stojne celovečerne koncerte, pevci pa bodo imeli dnevno pet ur vaj, saj namursko srečanje ni tekmoval nega značaja, temveč nekakšen seminar in izmenjava izkušenj pevskih zborov. Povabilo v Namur pomeni za Obalo veliko priznanje in je hkrati tudi potrdilo, da ta koprski pevski zbor sodi med najbo'jše a-materske zbore pri nas. I. U. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB S KONTOVELA Ob 9. obletnici smrti drage mame in none Jožefe Starc daruje hči Marija z družino 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE V spomin na Marjana Udoviča darujeta Slava in Marija Žerjal 15.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE PRI DOMJU PO MARI SAMSI Norma Corbati 5.000, Celestina Berdon 5.000, Giuseppe Bembic 2 tisoč, gostilna Giorgio 5.000, Zgubin 1C.000, Debeliš 10.000, Kariš 5.000, Dragica Prodan 5.000, Gema Fonda 2 000, Danilo Fonda 10.000, Ljuba Smotlak 5.000. Silva Starace 5.000, Jolanda Gustinčič 5.000, Rosa Božič 50.000. Viviana Volk 20.000, Ester in Silvano 5 000, Klavdijo Nemaz 3.000. Renata I.ando 10.000. Lidia Zubin 20.000, Edi 3.000, gostilna Boris 5.000, Roma 1.000, Cupin 1.000. Pierin Hrvatich 3.000, Viktor Hrvatič 5.000, Lovriha 1.000, Aldo Ceppi 2.000. Facchin 2.000. Albin Hrvatic 5.000. Marija Senica 6.000. Felician 1.000. Kor-va 9.COO, Obersnel 10.000 ter ansambel Pomlad 20 000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Namesto cvetja na grob Ivana Jeriča daruje delovni kolektiv firme FARCO 70.000 Ur. V spomin na očeta Grazielle Furlan darujejo Alma, Marija, Marju-ča, Ksenija in Gracijela 25.000 lir. Ob 5. obletnici smrti Petra Pe-tarosa darujeta žena in hči 10 tisoč lir. V spomin na pok. Maria Škabarja darujeta Ivanka Križmančič (Repfn 90) 5.000 in Ivan Purič (Repen) 20.000 lir. Ob obletnici smrti Josipa Škabarja daruje Ivanka (Repen 44) 20 tisoč lir. Prof. Vinko Beličič daruje 30 000 lir. V spomin na drago prijateljico Meri Abram daruje Marčela Pahor 10.000 lir. Ob priliki družabnega večera darujejo prijatelji in odborniki ŠD M'adina 150.000 lir za ŠD Mladina. Ob priUki plačevanja društvene članarine darujejo za ŠD Mladina: Walter Pertot 100.000, Iginio Boga- Darovi in prispevki ................................................................................................ OSMICO je odprl Ivan Terčon v Mav-hinjah. Toči belo in črno domače vino. PRODAM renault tl 6 v dobrem stanju. Telefon 040/226129. TROSOBNO stanovanje s kuhinjo, kopalnico, dvema balkonoma ter garažo prodamo na Kolonji. Razgled na morje. Telefon 040/417402 - po 20. uri, Ozbič. OSMICO je odprl Vincenc Pangerc, Dolina 116. Toči belo in črno domače vino. 16-LETNI fant išče zaposlitev kot računovodski operater. Prva zaposlitev. Tel. (040) 22M55. OSMICO je odprl Alojz Kante -Praprot 18 .Toči belo in črno vino. PRODAM gliser trimarano fiart 3.80 m - motor crysler 20 KS — Cena 1.700 000 lir. Telefonirati na štev. 743-071. DAJEM privatne lekcije iz angleščine, italijanščine in latinščine. Telefon 040/774064. 15 LETNI fant išče zaposlitev v ba ru ali buffetu. Telefon 040/228164. PRODAM prikolico z dvema kolesoma po ugodni ceni. Telefon 040/228164. JADRNICO flying junior odlično o-hranjeno ugodno prodam. Telefon (040) 52-277 ob uri kosila. OBČINA DEVIN NABRK.ŽIN * išče prevajalca za dobo 90 dni. Rekviziti: — diplomr višje srednje šole; italijansko državljanstvo: posest političnih in državljanskih pravic; starost najmanj 18 in naj- Mali oglasi telf^on (040) 7946 72. več 35 let. razen izjem, ki jih predvideva zakon; popolno ob vladanje slovenskega jezika. Interesenti morajo dostaviti proš njo na navadnem papirju na urad za stike z javnostjo in prevaja nje najkasneje do 14. ure dne 15. julija 1981. Neto mesečna plača poverjenea je določena v višini 575 000 lir. KUPIM rabljeno veliko vrtno ptičjo kletko. Telefonirati od 12. do 14. ure na št. 0481 31809. PRODAM motor ze kros znamke SVVM Rotax cc 250 Informacije na PD v Gorici. Pol U.UKVIH v Doberdobu (Jezer ska ul. 2) smo oaprli osmico. '10 cimo belo in črno vino lastne pro izvodnje. OSMR.') je odprl Stanko Milič, Zgo nik 34. Toči belo in črno vino. ČOČEVI iz Goriške ulice v Dober dobu so odprli osmico, kjer toči jo belo in črno vino lastne proizvodnje. PRODAM skoraj nove knjige za IV. višjo gimnazijo Telefon 04(1/91(1325 OBČINA Devin - Nabrežina išče po možno in bolničarsko osebje za dom onemoglih «Bratje Stuparich* v Sesljanu. Zahtevani rekviziti: starost: najmanj 18 in največ 35 let, italijansko državljanstvo, spri čevalo o opravljeni osnovni šoli — za pomožno osebje — za mesto bolničarja/ke pa diploma splošnega bolničarja/ke. Interesenti morajo do 15. julija predložiti prošnjo na posebnih obrazcih, ki jih dvignejo na županstvu soba št. 20. OBČINA Devin • Nabrežina išče kuharice, otroške pomočnice, sluginje ali čistilke za osnovne šole in vrtce v šolskem letu 1981/82. Zahtevani rekviziti: starost najmanj 18 in največ 35 let, italijansko državljanstvo, spričevalo o opravljeni osnovni šoli, oziroma za mesta na slovenskih osnovnih šolah ali vrtcih spričevalo o opravljeni osnovni šoli s slovenskim učnim jezikom. Interesenti morajo do 15. julija predložiti prošnio na posebnih obrazcih. ki jih dvignejo na županstvu, soba štev. 20. ORVISI Vse igrače za igre na prostem (na vrtu — na plaži), bogata izbira koles, triciklov, motociklov (ročnih in električnih) itd. TRST — Ul. PONCHIELLI 3 SOZD Alpetour ŠKOFJA LOKA ALPETOUR SOZD Alpetour Škofja Loka združuje delovne organizacije, ki pokrivajo predvsem naslednja področja: gostinstvo, turizem, žičnico, promet blaga in promet potnikov, proizvodnja kmetijskih strojev, servisi lahkih in težkih vozil, protektir anje avtoplaičev in špedicijo. Sedeži TOZD so v Škofji Loki, Kranju, Bohin|u, Piranu in Izoli, s svolimi predstavništvi pa smo prisotni v celotnem jugoslovanskem prostoru. SOZD zaposlu|e nekaj več kot 2.000 delavcev in letno ustvari približno 2 milijardi celotnega prihodka. V gostinsko turističnem kompleksu Ima Alpetour 1900 posteljnih kapacitet, ki |lm lahko dodamo še 1.000 postelj v zasebnem sektorju. Letno v naših objektih letuje 100 tisoč turistov, ki opravijo 360 tisoč nočitev. Pri tej realizaciji imata pomemben delež TOZD hoteli Simonov zaliv in TOZD hoteli Strunjan, ki delujeta na slovenski obali. Pri iskan|u rešitev za nadaljn|l razvoj TOZD, ki se ukvarjajo z gostinsko in turistično dejavnostjo se je naša sestavljena organizacija odločila, da v tem srednjeročnem obdob|u posveti več razvojnih ambicij v dveh turistično pomembnih regijah, In sicer na slovenski obali in na območju Bohinja. Ob taki orientacl|l |e prišlo do uskladitve razvojnih konceptov med SO Izola In nami —- rezultat tega je, da Alpetour prevzema vlogo Izgradnje marine v Izoli. Razvojni program in projekti predvidevalo, da se v izolskem zalivu zgradi sodobna marina s ca. 1400 privezi. Izola s svojimi geografskimi in prirodnimi pogoji vsekakor omogoča izgradnjo marine In spremljajočih objek-.. j? tov ter postane pomemben element v turistični ponudbi slovenske obale. Izgradnja marin |e eno od poti, ki o-mogoča, da na naši obali, ki je tudi nalbližja velikim urbanim središčem v Evropi, spremenimo strukturo gostov, povečamo efekte turističnega gospodarstva in tako revaloriziramo dosedanja vlagan|a v turistične objekte kraja. SOZD Alpetour Škofja Loka čestita vsem občanom Izolo ob občinskem prazniku! tez 6.000, Ljubo Košuta 3.000, Božo Sedmak 3.000, Milena in Bruno Košuta 6.000, Vladimir Tence 8.000, Marko Lah 5.000, Boris Gruden 1.000 ter Ida in Drago Purič 4.000 lir. Namesto cvetja na grob Ivana Jeriča daruje delovni kolektiv firme Dila 20.000 za KD Tabor Opčine in 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Maria Škabarja daruje družina Purič (Repen 15) 10.000 lir za pevski zbor Srečko Kumar . Za ŠD Adria darujeta Tatjana in Evgen 20.000 lir. Ob obletnici smrti Ivota in Rudija Pertota darujejo svojci 10.000 za Godbeno društvo Nabrežina in 10.000 Ur za sekcijo VZPI - ANPI Nabrežina. V spomin na pok. sina Tončka daruje mati Zofka šajsnikova 10.000 lir za ŠD Zarja. V počastitev spomina sina Zdravka in moža Alojza Verše darujejo svojci 10.000 lir za ŠD Primorje. Ob 8. obletnici smrti Zdravka Verše in v spomin na brata Alojza Ver-ša daruje Danica Regent 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V počastitev spomina Ivana Jeriča daruje Rudi Vremec z družino 20.000 lir za SKD Tabor - Opčine. V počastitev spomina Ivana Jeriča darujeta Stanka in Ivanka Hrovatin 20.000 lir za pevska zbora Tabor - Opčine. V spomin na Jožeta Hrovatina daruje Mario Sedevčič 5.000 Ur za Dijaško matico. Za nakup klavirja za OPZ «Vese-la pomlad* z Opčin daruje Alenka Kocman 50.000 Ur. V počastitev spomina vseh svojih dragih daruje Angela ŠuUgoj -Škerlavaj z Jadranko 50.000 lir za nakup klavirja za OPZ »Vesela pomlad* z Opčin. Ob priliki sv. birme na Kontovelu darujejo Bruna. Anica in Ivan 30 tisoč lir za ŠD Kontovel. V spomin na dragega nonota Ivana Mikelija daruje nečakinja Suzana z možem Flavijem 50.000 lir za ŠZ Bor. Ob priliki zaključnega večera namiznoteniškega odseka daruje družina Zidarič iz Šempolaja 50.000 Ur za ŠK Kras. TtUE ipDARVVIL PT , KUPUJE j ' TUDI RABLJENO ZLATO In pločo do 14.000 lir za grom karati - največjo resnost -odkup polic TRST ' Trg Sv. Antona 4 (2. nadstropie) V spomin na Antona Marca daruje Marjan Starc 10.000 Ur za TPK Sirena. Namesto cvetja na grob dragega strica Mača Desaniča iz Šibenika darujejo Mara, Branko in Boris Pertot 50.000 Ur za TPK Sirena. V počastitev spomina Nardina Maura daruje Vojko Slavec 10.000 lir za KD F. Prešeren. Namesto cvetja na grob mame Gigija Abrama darujeta Silvana in Vojko 10.000 lir za KD S. Škamperle. Za TPPZ Pinko Tomažič darujejo podporni člani iz Trsta: Ivan Smrdelj 10.000, Boris Race 20.000, Stojan Spetič 24.000, Silvano Močilnik (A-graria) 20.000, Daniele Giovanini 10.000 in Bruno Pupis 20.000 lir. Ob obletnici smrti bratov Ivota in Rudija daruje Pepi Pertot z družino 10.000 Ur za TPPZ Pinko Tomažič. V spomin na pok. Toneta Abrama daruje Pepi Pertot 5.000 Ur za TPPZ Pinko Tomažič. Ob 5. obletnici smrti moža Angela CarUja daruje žena Romana 2.500 za Godbeno društvo Parma in 2.500 Ur za ŠD Primorec. Ob 5. obletnici smrti Alojza Daneua darujejo žena Bernarda ter hčeri Irene in Nadja 20.000 za Skupnost družina Opčine in 10.000 Ur za cerkev sv. Jerneja na Opčinah. V spomin na tovariša Toneta A-brama daruje Vida Gerlanc - Men-nucci 5.000 Ur za TPPZ Pinko Tomažič. V spomin na tovariša Antona A-brama darujeta Tončka in Emil Colja 10.000 Ur za Dijaško matico. V spomin na Gigijevo mamo darujeta A. in J. Kufersin 10.000 Ur za odbojkarsko sekcijo ŠZ Bor. V spomin na Giovannija Michelija daruje Mara Posega 10.000 Ur za ŠZ Bor. Stanko Gruden daruje 20.000 Ur za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob Maria Škabarja daruje družina Purič (Repen 15) 10.000 Ur za Mladinski krožek Kraški dam. Namesto cvetja na grob Maria Škabarja daruje Max Guštin 10.000 Ur za KD Kraški dom. Namesto cvetja na grob Gigijeve mame Meri Abram darujeta Marija in Mario Magajna 10.000 Ur za revijo Galeb. Ob 20-letnici smrti mame Urške in 24-letnici smrti Vincenca Mlača (Boršt 31) darujeta hči Valerija in Sremko Kosmač 20.000 lir za KD Slovenec in ne za KD Slavec kot je bilo pomotoma objavljeno. Ob 10. obletnici smrti nepozabnega moža Hermana MiUča daruje žena Kristina Milič 10.000 Ur za ba-Unarski odsek ŠK Kras. CASSANOfr SERVIZIO ESPRESSO MERCI S-R-Lf SEDE2 V TRSTU: Androna Čampo Marzio 8 Telefon 040-732335 (8 - 12.30 in 15.30 - 19.30) • Prevzem in oddaja pošiljk na domu • Vsakodnevna vožnja za Tri Benečije in Lombardijo v obe smeri • Povezave z vso Italijo • Posebne pošiljke dokumentov • Skladiščenje NASE USLUGE NA VAŠO RAZPOLAGO TUDI V JULIJU IN AVGUSTU Direkcija: Milan, Ul. N. Bixlo 42, telef. (02) 225105 - 2046490 - 2715286 -2715352 Skladišče: Ul. Ampšre 56, tel. (02) 235108 - 2367884 Podružnice: Verona Ul. Bartolomeo Avessani (Basso Acquar), tel. 045-25811 Padova Ul. Boscovich 12. tel. 049-656254 - 44444 Bolzano Ul. Alessandria 23/A, tel. 0471 - 914522 Trento Ul. Marco Apuleio 26, tel. 0461 - 983329 Mestre Ul. Forte Marghera 123, tel. 041 - 951922 Videm Ul. Ledra 17. tel. 0432 - 293778 Vlcenza Ul. Riviera Berica 363, tel. 0444 - 533010 Trevito Ul. Rigamonti. tel. 0422 • 66566 Ob 10. obletnici smrti dragega brata Hermana MiUča daruje Pepca Čuperla 200 ND za KD Rdeča zvezda. V spomin na gospo Meri Abram darujeta Alenka in Pino 10.000 Ur za KD S. Škamperle. Namesto cvetja na grob Meri Kar-nel vd. Abram daruje Silvana Malalan 10.000 Ur za KD S. Škamperle. V spomin na Čajota in na Meri Abram daruje Marija Mijot 5.000 Ur za KD S. Škamperle. V počastitev spomina dragega I-vana Jeriča darujeta Dora in Giordano 20.000 Ur za moški pevski zbor Tabor. Ob 5. obletnici smrti brata Antona Grgiča darujeta sestri Milka in Rozina 10.000 za TPPZ Pinko Tomažič in 10.000 lir za PD Slovan. Ob 5. obletnici smrti moža in o-četa Antona Grgiča darujeta Darko in Silvestra 10.000 Ur za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Gigijeve mame Meri Abram daruje Savina Vremec 10.000 Ur za KD S. Škamperle. PRINCIPE S.R.L OBUTVE, Korzo Italia 19 Telefon 68-586 POLETNA PRODAJA POPUSTI OD 10 DO 50% PRINCIPE S.R.L OBUTVE, Largo Barriera Vecchla 8 Telefon 790-179 Občinsko dovoljenje od 18. 6. 81 do 24. 6. 81 ffije/nca^ PRIMO ROVIS Nudi pravim ljubiteljem kave 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 200 lir Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah. ENOBARVNI JAOUARD FANTAZIJA TISKANINE IZ: TREVIRA 2000 VOLNE BOMBAŽA MEŠANIH PREDIV MESEC PRODAJE OSTANKOV od 14. julija do 1. avgusta TRST - Drevored XX. septembra 16 - Telefon 730298 Občinsko dov. 1. 7. 81 Oprema stanovanja je stvar okusa. Mi vam lahko svetujemo s svojimi izkušnjami in široko izbiro pohištva. ■ eh moiii TDCT UL Bo,am°ntl 3 — telefon: 820766 Indl Ul. Di Vittorlo 12 — telefon: 813301 Zastopnik kuhinj bfcfr mORZfUZZO