IX. letnik
V Gorici, dno I. julija 1001
27. številka.
,—-V	Ld v' '
1/vs;iK i iVtrtek
ul) 11. mi ilupuliliii'
Rokopisi S1' n1' Vl 1 Cajn. Neli .i.ilo •v.m.i pisma si’ m' spu jfinajii.
Cena listu /naSa za celo lelu 1 kume, za pol leta J klimi, /a m a ii j pieiimine za celo lelu H krone, za pol leta K l ot' Rokopise spiejema uredništvo v tiolili, dvoiišiV sv. 1 lilaiija štev. 7.
Z n r e ii n ikoni je mogoče govoriti vsak dan od k V?, dopoldne v u^rto/mSCvvni Sobi.
lovensKo ljudstvo
n
za vero dom o^sa
r	11,"7yv.—
N.n >1*111110 m na zn,ain..i	p i i j e lil .1
iijii.i. ištvn v tioriei, Si■ m,-11. ka ulica št. tl 1’osaine/iie številke se pi<nl.ij.ijo v tolia-kariiah v Sulski ulici. Nunski ulici in 11.1 Kmetijskem brenti (Kiva Guno) št. II
po K Vlil.
Oplaši 111 poslanice se rai*uiiijo po petit vistali, 111 sieei i'e se tiska enkiat I I vin., dvakiat I J vin , tnki.it Ki vm Več-ki.it po popuilln.
N a.i o c n i n o m
0 g I a s e je plačati v
1 im ici.
C. ^	t)-.
Izdajatelj in odgovorni vrednik: Iran II a j ( v Gorici.
Tisku „Aarodna tiskarna'' (odgov. J. Marušič) v Gorici.
Javna tombola
v Št. Petru
v nedeljo dne 7. julija 1901.
ob 6. uri popoludne.
Činkvina 200, tombola 400 K.
Gisli dohodek j<‘ namenjen ,,Šolskemu lJoniii“, „AlojzijeviSčti“ in „Slov. del. društvu41,
Ob 5. uri prične igrati vojaška godba, po tomboli bo pa domača zabava z narodnim petjem.
Da ne bodo ceste preveč prašne, poškropile se bodo a vodo.
Srečke se prodajajo po 40 vin.
ODBOK.
Kilo rešuje delavsko vprašanje?
Iz govora dr. A. P. v Podgori 30. junija.
..Klerikalci gotovo ne bodo pomagali (delavcem), ker ne znajo in ne morejo. Z rožnim vencem se tu ni£ ne opravi... tako se delavsko vprašanje ne rešuje. ....Gregorčič je res vlado inler-peloval. Kaj pa hoče vlada v takem sporu, kakorkoli je bil v Podgori V1,
„S o ča‘. in ..I1 r i m o r e c“.
„Soča“ in „Primorce" siti zamerila, da se je „Slov. kat. delavsko društvo" vmeševalo v štrajk v podgorski papirnici, češ, kaj ima cerkev opraviti pri lakilt vprašanjih. Zamerila pa je „Soča" tudi, ker smo se obrnili na državnega poslanca viteza dr. Gregorčiča, da naj vlado in-terpeluje. — „Soča" in »Primorec" sla vprašala, kaj pa ima vlada opraviti pri delavskem vprašanju.
Ker je odbor sklenil, da naj se pri vsakem shodu in v vsakem občnem zboru
I.ISTEK.
Gabrijel Garcia Moreno.
(Živolopis katoliškega politika.)
Visoko čislam učenjaka, ki nam preganja temo zmot, a bolj še cenim poštenjaka, ki vč in hodi pravo pot.
S. Gregorčič.
Sovražni napadi.
Zdaj ko poznamo lastnosti in delovanje Morenovo, vrnimo se k razvoju njegovega javnega življenja. Stari prijatelji znanih puntarjev IJrbina, Kobles, Franko, živeči v pregnanstvu v sosedni državi Ferti, so smrtno sovražili Morena, ki je zabranil njihovo državi sovražno nesrečno prizadevanje, imeli so skrivno /.vezo s častihlepnimi, hreznačelnimi in brezverskimi nezadovoljneži v Kitu in Fajakilu. Sest let so bili zarotniki precej lihi. Nova ustava jim je dala povod, da so najeli morilce, ki naj bi zabodli predsednika. Začetkom decembra 1869. je nekdo izdal ves načrt morilcev. Vojna sodnija je morilce, ki niso namena tajili, obsodila v smrt, le ednemu, ki je na videz skesano prosil odpuščenja, je predsednik prizanesel, ter ga obsodil v 8 letno pregnanstvo.
delavcem tudi kaj načelnega razloži, sklenil sem, dragi sobratje, razjasnili vam na kratko vprašanje, kaj ima cerkev in kaj ima vlada opraviti pri soci-jalnem vprašanju.
Kako rešuje sv. cerkev delavsko \ prasau. je ?
Ge hočemo imeli mir in slogo med delodttjidci in delavci, med gospodarji in hlapci, kaj je pred vsem potrebno? Pred vsem je potrebna p r a v i č n o s t. Delodajalci morajo bili nasproti delavcem pravični: ne smejo delati krivice delavcem ne na duši, ne na telesu. Pred vsem je treba dati delavcem čas, da leliko opravljajo v e r s k e dolžnosti. T (t h; s n e m o č i se ne smejo zlorabljali in izkoriščati, kajti telo je ustvarjeno od Doga in bo svoj čas častitljivo listalo. Dalje se je treba ozirali na spol in starost, da se delavcem in delavkam ne nalagajo dela, ki so neprimerna in zdravju škodljiva. Delavec mora dobiti pravično plačo, ki je njegovemu delu primerna. Plača mora biti tako velika, da delavec sebe in družino preživlja ter si tudi za starost kaj prihrani. Delavni čas mora biti tako urejen, da ima delavec dovolj počitka, da si ohrani zdravje.
Na drugi strani pa zahteva načelo pravičnosti, da morajo tudi delavci bili zvesti pogodbi, katero so sklenili z delodajalci, da ne smejo svojim gospodarjem škodovali ne na telesu, ne na duši, ne na premoženju in da ne smejo se silo delati si pravico !
Tako uči načelo pravičnosti!
Vprašam pa, kdo vzdržuje načelo pravičnosti? Kdo uči, daje telo človeško ustvarjeno od Doga, da jo čaka častitljivo ustajenjo in da se je ne sme zlorabljati in izkoriščati za dobiček ? Kdo uči, da je treba delavcem dali zasluženo plačilo, katero se ne sme ne zadrževali ne utr-govati? Kdo uči, da je treba dali delavcem čas, da leliko opravljajo svoje verske dolžnosti?
Nehvaležnež pa jo komaj čakal, da je izdal spis, v katerem je ljudstvo hujskal proti »tiranu" t. j. zatiralcu Morenu.
Ob novih volitvah leta 1875 so si liberalci grozno prizadevali, da bi Morenovo izvolitev preprečili. Ker niso upali prodreti z očitno liberalnim kandidatom, so priporočali liberalnonadalinjenega katoličana Dorrera, samo da bi volilce preslepili in bi njihova stranka zmagala. Očitno so Morenu žugali smrt. da bi ga ostrašili in prisilili, da odstopi. Moreno ni storil nobednega koraka v lastno izvo
i i tov. Njegovi pristaši so delali zanj. Ed ni so mu svetovali, naj odstopi, da si zavaruje življenje; drugi so mu prigovarjali, naj se sam potrudi, da bo ljudstvo za se navdušil. Ne lega, ne onega ni storil. Dekel je: „Ce iz strahu pred smrtjo odstopim, sem zaničljiv; če sam zase delujem sem častihlepen; če je Božja volja, da me ljudstvo izvoli, sprejmem predsedniško, ker to je moja dolžnost". Katoliška večina je slavno zmagala, ter izvolila Morena za nadaljno dobo 6 let predsednikom.
Sovražniki niso vedeli druge pomoči, kot morilčevo bodalo. Grbina je bil v zvezi z nekaterimi mladimi v Kitu, po-
Vse to uči sv. k a t o 1 i š k a c e r -kev! Recimo, da bi sv. cerkev umaknila svoj nauk o Dogti, o namenu človekovem, o neunirjočnosti duše, o večnem plačilu in o večni kazni, kaj bi se zgodilo? Ves državni red bi se skalil, hudobij, goljulij, krivic, izsesavanja in izkoriščanja bi bil svet poln. Delodajalcem bi bil delavec suženj in orodje za dobiček. Na drugi strani pa bi tudi delavci planili po konci kakor levi in bi pobijali gospodarje ter ropali, ker bi ne poznali Doga, ne pri-poznavali neunirjočnosti duše in plačila onstran groba. Ko bi se to zgodilo, bi človeški rod ne mogel več priti do miru in do reda.
Naša katoliška delavska stranka se drži načela pravičnosti, katero oznanjuje sv. cerkev. V tem se načelno razločujemo od socijalne demokracije, ki je stranka brezverska in brezbožna. Tudi mi zahtevamo zboljšanje gmotnega stanu revežev trpinov, toda naše zahteve slone na edino pravih načelih, česar ne moremo trditi o socijalni demokraciji, kije brez pravih načel.
D r u g o n a č e I o, ki je pri reševanju socijalnega prašanja neobhodno potrebno, je n a č e I o 1 j u b e z n i. Ljubezen dela najlepšo slogo in mir med delodajalci in delavci, med bogatimi in ubogimi. Do tem načelu nima bogastvo brez ljubezni nobene vrednosti: „Ko bi človeške in angeljske jezike govoril, ljubezni pa bi ne imel, bi bil kakor bučeč bron ali zvoneč zvon. In ko bi znal prerokovati in bi vedel vse skrivnosti in imel vso učenost in ko bi imel vso vero, tako da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, n i č nisem ! . . . Ljubezen je potrpežljiva, je dobrotljiva, ljubezen ni nevoščljiva, ne ravna napačno, se ne napihuje; ni časti lakomna, ne išče svojega, se ne da razdražiti, ne misli hudega, se ne veseli krivice, veseli se pa resnice; vse pretrpi, vse veruje, vse upa, vse prenese. Ljubezen nikoli ne mine...*) Tako zahteva načelo ljubezni. Čim bolj
*) Sv. Pavel 1. Korine. IH.
sebno z nekim Kortes, rojenim Peruvan-eom. Ta mladič je veliko občeval s pe-ruvanskim zastopnikom, ter je bil tako predrzen, da je svoja skrivna pisma do
i Urbina pošiljal ob ednem z drugimi državnimi pismi ekvadorske vlade iti sicer pod skupnim zavitkom. Nekega dne pusti Morenov pribočnik nekaj pisem na predsednikovi mizi, da bi jih ta lastnoročno zapečatil. Po božjem navdihnjenju odpre Moreno edno teh pisem, ter najde v njem drug zavitek naslovljen na Urbina. Koj
1 zasluti, kaj ima to pismo opraviti med
državnimi, ter ga ukaže odpreti, ter se prepriča o zaroti proti svojemu življenju.
Skrivnost že ni bila več skrivnost, ker so zanjo vedeli mnogi v Ameriki in ' Evropi. Framasonstvo l.j. prostozidarsko
v Evropi in Ameriki je zarotilo smrt Morenu. /e koncem I. 1869. ob času že omenjene zarote, se je nek mlad učenjak iz Derlina poslavljal od svojega bivšega profesorja, znanega Iraniusona. Profesor ga je hotel odvrniti od namena, sprejeti ekvadorsko državno službo za katero ga je Moreno najel. Rekel mu je, da preden pride v Ekvador, že ne bo več Moreno vladal. L. 1873. so peruvanski časopisi že pisali, du je Moreno padel pod bodu-
bogat jo kdo, lom več dobrega mora delali iz ljubezni, ker tem veča odgovornost je pred Bogom. Vsi ljudje, bogati in ubogi, smo bratje in sestre med seboj in se moramo ljubiti in se podpirati kol bratje in sestre.
P a š e v e č le r j a od nas načelo ljubezni! Ne samo, da so po tem načelu vsi ljudje med seboj bratje in sestre, ampak smo vsi ljudje tako rekoč eno tel o. e n o m e s o. Ljubiti moramo svojega bližnjega kakor s urni sebe. Med menoj in med bližnjim ni tedaj razločka. Jaz in moj bližnji sva po ljubezni eno! Tako je zapovedal Kristus. Po besedah Kristusovih je prva zapoved : Ljubi Gospoda svojega Roga, druga pa lej enaka stroga zapoved : „Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe"*). Ako ubožcu, kateri nas prosi pomoči, ne damo jesti iu pili ali ga ne oblečemo, zaničujemo s tem sami svoje meso in škodimo sami sobi. Po tem načelu smo tedaj bogati in ubogi e n o. Če smo pa eno, tedaj je vse, kar imamo, vsem skupno. Med nami vlada nekak k o m u n i z e m.
Zdaj pa vprašam : Kdo uči danes ta nauk? Ta nauk uči dandanes sv. kat. cerkev. To je k r š č a n s k i komu n i-z e m, komunizem ljubezni. Brezverski komunisti hočejo, da se odpravi zasebna last in da bodimo vsi enako gospodarji. To pa ne gre in sv. cerkev tega ne odo-bruje, pač pa uči sv. cerkev komunizem v smislu krščanske ljubezni. Ljubezen naj nas pobrati in posestri, ljubezen naj r.as zjcdaači. Iz ljubezni moramo za svojega bližnjega prav tako skrbeti, kakor za se Iz tega načela je sv. cerkev prva zidala bolnišnice, sirotišnice, norišnice, šole in druge dobrodelne zavode. Dasi je cerkev ustanovljena v prvi vrsti za večno zveličanje človeškega rodu, vendar skrbi po svojem nauku tudi za časno in gmoDio blagostanje.
0	kako srečen bi bil človeški rod, ako bi se ravnal po naukih sv. cerkve. Toda žal, da j e liberalizem iz-
+) Mat. J2, 1)9.
lom lastnega generala. Meseca marca 1875. je v Rruselju izhajajoč španski dnevnik preroško pisal: Tam doli (v Ekvadoru) se pripravlja revolucija, ki bo zapustila deželi globoke sledi: ta dan mora priti".
Moreno je za vse io vedel, poznal je vse zveze, vendar ni zgub i skoraj nadnaravnega poguma. Ko je dišal žuganje je odgovarjal: „Kaj druzega išče popotnik, kakor da pride do konca svojega poto-vrnja. Moja vsoda je v Božjih rokah. On me bo vzel iz tega sveta, ko bo Njegova volja". Nekemu redovniku, ki mu je povedal, kaj se govori, je rekel: ,.Doga se bojim, pa samega Boga. Iz celega srca odpuščam svojini sovražnikom, ko bi imel priložnost, bi jim dobro storil".
Ko se je Morenov najboljši prijatelj Ivan Agire. namenjen v Evropo, od njega poslavljal, se je dal Moreno premagati od žalosti iu je brilko zdihnil: „i\e bova se več videla, to čutim, to je najin zadnji z Rogom!" Spremil ga je do vrat, ga še enkrat objel, ter rekel: „Nikdar več se ne vidiva" ter svoje solzne oči obrnil v hišo. Dne L avgusta mu je pisal: „Drugi mi prijatelj, v kratkem bom umorjen. Srečen sem, da uiiirjem za sv. vero, v nebesih se vidimo!" (Konec prih.)
podkopul tla sv, veri in oiimjul v Ijud- ; stvu zaupanje v kal. cerkev. In zdaj, k«t so liberalci s svojimi svobodomiselnimi in brezsrčnimi nauki privedli ljudstvo na kraj propada, zdaj vpijejo: „Kaj ima opraviti cerkev pri socijalnem vprašanju? Procesije naj vodi na Sv. Goro in rožni venec naj moli!“
Naša kal. delavska stranka se tesno oklepa v tem oziru sv. cerkve in se prav v tem razločuje od socijalne demokracije, komunizma, od proslulega liberalizma in naprednjaštva. Pot, po kateri hodimo, je edino prava! Naša načela so trdna in jasna. To bi nam moralo dajati poguma in navdušenja. Če imajo socijalni demokratje, ki živč le ob frazah, toliko ognja in navdušenja, koliko ognja in navdušenja bi moralo biti v naših vrstah, ker vemo, da so naša načela edino prava.	(Dalje pride.)
Izredni občni zbor „Kat slov. iolavsleta Iroštja" ? Podpri.
Delavski shod v Podgori v nedeljo dne 30. je bil naravnost sijajen. Udeležba je bila ogromna, kar priča o zavednosti naših delavcev. Blagoslov v podgorski cerkvi je končal ob 3l/a P°P-Možje' so se po blagoslovu v gručah vstavili pred cerkvijo. Čakali so prihoda goriških sobratov in drštvenega vodstva.
Točno ob 4. uri je začelo zborovanje. Šola se je napolnila. Gosp. kaplan Ličan je kot namestnik predsednika dr. Jos. Pavlica, ki je obolel, otvoril zborovanje ter predlagal kot častnega predsednika zboru g. domačega dušnega pastirja Goloba.
K besedi se oglasi najprej dr. A. Pavlica. Glavne misli iz njegovega govora prinašamo na prvem mestu.
Za ‘njim se oglasi sobrat Valentin S e š o 1 iz Stražic št. 4., tvorniški delavec. Predlaga, naj današnji občni zbor sklene pridobiti si društvenega zdravnika za liste društvenike, kateri ne delajo po tvornicah ali v takih krajih, kjer imajo že svojega zdravnika. Zdravnik mora dati vsakemu, predno dobi podporo, spričevalo, da je bil res bolan in od kedaj do kedaj da je bil nesposoben za delo. Vsak slučaj treba nemudoma naznaniti zdravniku. Predlog je bil sprejet enoglasno. Dalje predlaga, naj društvo prispeva 20 K v pokritje pogrebnih stroškov za umrlimi društveniki. Tudi ta predlog je bil z odobravanjem sprejet enoglasno. Ta dva sprejeta predloga po-menjata lep napredek v društveni organizaciji.
Na to je govoril sobrat Matevž Bernik, tvorniški delavec, odbornik del. društva in poverjenik. Izrekel je zahvalo g. monsignoru VVolfu in predsed. dr. Jos. Pavlici za prireditev procesije na sv. Goro, ki se je vršila na občno zadovoljnost. Priporočal je sobratom posvečevanje nedelj in praznikov. Obsojal je kvartanje po krčmah, s katerim ubogi delavci ob nedeljah vse zapravijo, kar so si med tednom s trdim delom prislužili. Krčme bi morale biti ob 10. uri zvečer zaprte. Govor sobrata Bernika je bil osoljen z raznimi dovtipi, ki so vzbujali mnogo smeha. Na koncu je žel občno pohvalo.
Za njim nastopi društveni predsednik in poverjenik Jan. Lov išče k, de-luvec v Gorici. V rokah drži „Slovenski list“, iz katerega čita odlomke iz uvodnega članka o nalogi in dolžnostih žene. K vsakemu odlomku poda svoje dobro premišljene opazke. Izrazi željo, naj bi se ustanovilo žensko delavsko društvo. Burni živio-klici so bili na koncu govora sobratu Loviščeku zasluženo plačilo.
K besedi se oglasi g. kaplan Ličan. Bazloži, kako se je vodstvo „slov. kat. delavskega društva11 potegovalo za delavce ob zadnjem štrajku v podgorski papirnici. Predsednik dr. Jos. Pavlica se je podal k okrajnemu glavarju, namest-ništvenemu svetniku grofu Attems-u, ki je obljubil pomoč in posredovanje. Obrnili smo se tudi na državnega poslanca viteza dr. Gregorčiča se sledečo brzojavko:
Gregorčič, Reichsrathsabgeord neter
Wien.
Stavite zbornici interpelacijo o štrajku v Podgori. Štrajkarjev čez 200. Papirnica krči število delavcev, kjer itirje, zdaj trije. Delavcem vrnivšim se od vojaštva znižuje že tako borne plače Brez odpovedi odpustila nad 130 delavcev. Zahtevala dvourno čeznorinalno delo brez trenutka za južno, Na delo vrniriim se delavkam je vrata zaprla.
Splošne so tožbe o surovosti nadzornikov zlasti dii delavk, o zaničevanju radi verskega obnašanju, o prevelikem številu nadzornikov, njih plači, komoditeti in ignoranlnosti. Delavstvo želi več nedeljskega počitka, Štrajk še traja, nemudoma pomoči.
Katol. delavsko društvo,
G. državni poslanec dr. Gregorčič je takoj pri tisti seji, ki je bila v tem zasedanju zadnja, napravil interpelacijo na vlado ter še osebno govoril v tem oziru z ininisterskim predsednikom dr. Korberjem, ki je obljubil, da se hoče za stvar zavzeti. Izvedeli smo tudi iz trdnega vira, da je ministerski predsednik brzojavnim potom posredoval. Da se je štrajk vsaj deloma ugodno končal za delavce in delavke, zahvaliti se moramo temu posredovanju. Predlaga, naj občni zbor izreče dr. Gregorčiču javno zahvalo (Viharni živio-klici dr. Gregorčiču). Zahvala se je izrekla tudi še monsignoru VVolfu in č. g. Leop. Stubelju za mnogo knjig, ki so jih darovali društvu. Društvena knjižnica je že prav bogata. Nadalje govori o živi potrebi ženskega delavskega društva. V tem oziru so se že naredili prvi koraki in so se pridobile rodoljubne gospe in gospodične v Gorici, ki bodo društvo vodile. Resolucija, da naj se ustanovi žensko delavsko društvo prej ko mogoče se je enoglasno sprejela. (Z ustanovitvijo ženskega delavskega društva se konečno vresniči goreča želja delujočega ženstva v Gorici, ki prosi, naj bi se ustanovila Marijina družba za Slovenke. (Kat. delavsko društvo za ženske bo deloma nadomestovalo Marijino družbo).
Dalje predlaga, naj bi si društvo ustanovilo bralnico.
Dr. Fr. Oblak meni, da bi bilo to jako koristno. Bralnica pa bi morala biti po vsem enaka oni v podpornem društvu. Sedanja društvena soba ne zadošča več za vse društvene potrebe.
Sobrat Blažiča pravi, da bi bralnica koristila le goriškim društvenikom, dočim bi udje iz okolice le malo zahajali vanjo.
G. kaplan Ličan predlaga, naj se odboru naloži naloga, da o tem vse potrebno vkrene in da poskrbi za primerno sobo. (Sprejeto).
Na to se oglasi k besedi še enkrat sobrat Bernik. Pripoveduje, kako je v soboto srečke p"odajal pri Katariniju, kjer je bila veselica delavskega podpornega društva. Nekdo mu je nesramno zabrusil v obraz: Mi smo liberalci in ne kupujemo klerikalnih srečk. Tako govorijo nesramni naprednjaki, ko se gre za podporo „Šolskega Doma“, v katerega pošiljajo svoje otroke. Sram jih bilo!
Bilo je že nekolike pozno. Med navdušenimi govori nam je čas naglo potekel. Radi bi se bili k besedi oglasili še drugi. G. častni predsednik Golob zaključi zborovanje s trikratnim živio-klicem na sv. Očeta in presvetlega cesarja.
Tako smo preživeli krasen dan v bližnji Podgori! Bog daj, da bi seme, ki smo je sejali, bogato rodilo. Taki shodi so zelo potrebni. „SIovensko kat. delav. društvo11, katero se bo v najkrajšem času preorganiziralo in poživilo po strokovnih oddelkih, bo od zdaj naprej prirejalo po vsej goriški deželi shode. Po takih shodih se širi omika in izobrazba, se pobijajo kriva načela in se poživlja katoliška zavest. Naprej!
Politični pregled.
Isterski deželni zbor. — Za
dne 27. junija je bila spel napovedana seja. Ob določenem času prišli so pa v zbornico le hrvatsko-slovenski poslanci, deželni glavar in pa vladni zastopnik. Ker so se nahajali v Kopru tudi deželni odborniki, ki so Italijani, poslal jih je deželni glavar iskat. Prišli so sicer, a deželni zbor vendarle ni bil sklepčen ter ni mogel zborovati. To je deželni glavar konstaliral ter rekel, da skliče prihodnjo sejo, kedar se mu bo zdelo, da bo mogel zbor zborovali. Mi pa mislimo, da so deželnemu zboru istrskemu dnevi že šteti.
Nameravani napad na našega cesarja. — Po Dunaju seje bila raznesla govorica, da se je izvršil na našega pre-svitlega cesarja napad v Brucku na Litvi, ko je tam inšpiciral vojaštvo. Kmalu pa se je ta govorica izkazala kot neosnovana in v resnici seje tudi cesar zvečer zdrav pripeljal na Dunaj. Stvar v resnici pa je baje taka-le: Pred nekaj dnevi je dobilo predstojništvo občine Bruck iz Švice do-
razločnimi besedami naznanjeno, da se je iz Švice podal v Bruck neki človek, ki namerava izvršili napad na cesarja. Poštni pečni na dopisnici ni bil popolnoma čitljiv, ali zdi se. da je prišla dopisnica iz Ženeve. Občinsko predstojništvo je naznanilo to stvar takoj policiji, ki je tudi preskrbela, da so se orožniki izdatno pomnožili kakor v Rrucku samem, tako tudi na ogerski strani v Pečnim in njegovi okolici. Došlo je tudi mnogo preoblečenih policajev. Poskrbelo se je, da se ni smel ni kdo bližali kolodvoru, na katerega je dospel cesar do 300 korakov. Pa tudi v vojaški tabor ni smelo noben dan več nego 50 oseb, ki so se pa morale vse izkazali z legitimacijami. Italijanski delavci, ki so bili v Brucku na delu, morali so čez mejo; prijeli so pa vendar jednega sumljivega Italijana, ki je imel potni list na več mestih radirali. Pri izpraševanju je trdovratno molčal, zakaj da je njegov potni list radirati. Prijeli so pa in sicer v okolici Brucku še nekega drugega sumljivega človeka, ki je prejšni dan skrbno popraševal pri vojakih, kodi da se bo cesar vozil ža časa inšpekcije. Tudi ta človek se ni mogel legitimirali in ni holel o sebi povedati ničesar. Povedal je samo, da je prišel iz Švice, kjer je poprej delal. Zaprli so ga v Neusiedlu na jezeru.
Po najnovejših poročilih prijeti osebi nista anarhista in je bil sum na nju torej neopravičen, zaradi česar so jih izpustili.
Vojna v jiižni Afriki. — Kakor naraščajoča povodenj sili nikdar silim Angležem za petami nezgoda za nezgodo v južni Afriki. Viri poročajo, da so Buri pritisnili v Kapsko kolonijo ter da je velik del kolonije že v njihovih rokah. Angleži pa trumoma zapuščajo to svoje ozemlje ter se pomičejo proti morju. Gele trume angležkih naseljencev se podaja čez morje proč. Buri sloje pod poveljstvom svojih pogumnih četovodij Hertzoga, Kruilzingerja, Malana, Scliep-persa, Rranda in Foucerja. Zdaj je že nad 10.000 mož v Kapu, a ondi se jim približuje slaro in mlado, kar ne mara Angležev in njihovega nasilnega gospod-stva. Pred tednom dni ugrabili so Angležem fiOO konj pri Collesbergu. Sam angležki list „Daily Mail“ poroča, da so Buri danes že gospodarji Kapskega ozemlja od Dortrechta do Willomora in Ken-harta, ki je bilo dosedaj angležka posest. Temu pogumnemu nastopu Burov pa se Angleži ne morejo upirati ker so preslabi in to uvidevajo tudi že v Londonu. Radi teh razmer v južni Afriki se je razcepila liberalna stranka v več taborov in je oslalo v stranki pravih vojne željnih radikalcev le par mož Chamberlain o v e čvrste. A tudi teh mož se že polašča prepričanje, da Buri ne nameravajo nič druzega nego zapoditi Angleže ne le iz Kapa, marveč iz cele južne Afrike.
Novice.
Jubilej sv. očeta. 20. lebr. 1902. I. bode sv. oče Leon XIII. praznoval 25let-nico svojega pontifikata.
Njena eminenca kardinal se je vrnil iz korminskega dekanata v Gorico v torek zvečer.
Ostudni napadi na tržaškega škofa. — Vsi liberalni italijanski časopisi hitijo napadat premilostivega škofa Sterka, ker je kot višji pasLir pogumno povzdignil glas p* • >1 i g. Jurizzi, župniku v Rojanu. Dolžno \ .jeh katoličanov ob takih prilikah je, da se tem tesneje oklenejo svojega škofa in goreče molijo, da Mu Bog podeli moč, moško prenašati napade ter nevstrašno nastopati proti sovražnikom sv. cerkve.
Ha/pisana je župnija sv. Vida na Placuti v Gorici. Prošnje je vložiti do G. avgusta.
Promocija. — V pondeljek 1. julija je bil na češkem vseučilišči v Pragi promoviran doktorjem prava g Stanko Lapajne iz Krškega, c. kr. avskullant v Gorici, kateri je prvi Slovenec, ki je postal na tej visoki šoli doktor.
Imenovanja. — Poštnimi olieijali so imenovani poštni azislenti: Anton Berger v Gorici, Josip Božja in Rudolf Stok v Pulju, Hugo Ilreglich v Malem Lošinju, Edvard Burian v Ljubljani, Victor ] Aprile. Josip Simsig, Augusl Achtschin,
| Fran Dose, Julij Erscl.en, Fran Bjekar in Ivan Schwagel v Trstu. Zajedno je premeščen Antuii Pozdič iz Pazina v Gorico.
Smrtna kosa. — 27. m. m. zvečer okolo 7. uri! je umrl v Gorici v lastni hiši v ulici Vellurini gosp. Anton Grosov i n, posestnik in izvošček, v C»f> letu svoje dobe. Pokojnik je bil blaga in poštena duša. Stal je v borbi za naše pravice vedno na naši strani. Bil je dolgoleten ml delavskega podpornega društva in ludi dobrotnik našega ,.Šolskega Douia“. — Truplo pokojnikovo prepeljali se v Št. Andrež na pokopališče!
Beg blaznega. — l.t. m. popoldne okoli 7. ure je ubežal iz tukajšnje norišnice neki France Gulič iz Sežane. Tekel je proti Soči ler skočil vanjo. Plaval je proti Barki. Konečno mu je zmanjkalo moči ter bi bil kmalu utonil. Začel je klicali na pomoč. Starini delavcem se jo posrečilo, da so ga izvlekli iz vode. Prišla sta tja kmalu dva mestna policaja ter sla ga odpeljala v mestno hišo, od koder so ga potem spet spravili v norišnico.
Sklep šolskega leta. — Na novoustanovljeni c. kr. pripravnici za učiteljišča v Podgori bode sklep šolskega leta dne 13. julija.
Prihodnje šolsko leto se prične dne 16. septembra. Ob tej priliki se vabi so-sebno vodstva ljudskih šol, da svetujejo starišem, naj pošljejo v ta zavod svoje sinove, ki so z dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo, so telesno razviti in so dosegli
l	ito leto svoje starosti ter se želč posvetiti učiteljskemu stanu.
Podgora je le kake pol ure oddaljena od Gorice. Stanovanje in hrano je mogoče tuv dobili nekoliko ceneje nego v meslu. čas pripravljanja za vstop na učiteljišča traja pri ugodnih razmerah eno leto Pridni, pa revni učenci dobč med letom nekaj državne podpore.
Podrobnosti glede vpisovanja v ta zavod se bodo pravočasno objavile.
Zrelostno preskušnjo na goriški realki je delalo dne I. in 2. t. m. devet dijakov. Izmed Slovencev sla naredila preskušnjo: Franc Repič iz Gorice in R. Culiarija z Nabrežine. Izmed drugih 7 jih je izdelalo 5. Eden bo ponavljal po dveh mesecih, drugi (privatisl) je pal.
Deželni zbor goriški. — Seja v torek dne 2. I. m. ob 5. pop. Poslanec Berbuč utemeljuje predlog o sestavi načrta za uravnavo reke Vipave. Predlog se izroči deželnemu odboru. 2. Poslanec Grča govori v imenu pravnega odseka
o	prošnjah županstev Renče, Bilje in So-vodnje za uravnavo kataslralnih mej. Priporoča deželnemu odboru, naj želje do-tičuih županstev pri popravi občinskega reda vpošteva. 3. Isti poslanec priporoča v imenu pravnega odseka, naj deluje deželni zbor vzajemno z drugimi deželnimi odbori na to, du prevzame država stroške za nastanitev orožništva. 4. Poslanec Marani govori v imenu dež. odbora o zakonu glede pobiranja odstotne davščine od najemnin v Gorici. Predlog se izroči pravnemu odseku, o. Isti poslanec poroča
o	opravilniku za deželni odbor in statutu za osobje deželnih uradov. Predlog se odstopi legalnemu in finančnemu odseku, ti. Isti poslanec predlaga „Šolskemu Domu-1 in „Legi nazionale" po 2000 K podpore, kar pa se vrne petieijskemu odseku. 7. Isti poslanec predlaga načrt zakona o premembi 31 in 32 obstoječega občinskega reda od 7/4 1864 št. 8. dež. zak. in načrt zakona, s katerim se ustanovi pokojninski zalog za občinske uradnike. Predloga se odstopita legalnemu in finančnemu odseku.
Na koncu je dr. T u m a prečital še par predlogov in interpelacij, katerih je mož poln.
Poslanec V e n u t i prečita interpelacijo glede počasnega napredovanja pri gradnji mosta čez Sočo.
Prihodnja seja bo danes popoludne ob o. uri.
Volitev v e. kr kmetijskem društvu. — Uljuduo se vabijo tisti udje c. kr. kmet. društva, kateri pripadajo gori-škeinu odseku, v nedeljo dne 7. julija t. I. ob 11. uri v društveno pisarno, kjer bo volitev dvanajstih zastopnikov v društveni glavni odbor. Volitev je osebna in po listih ter se zaključi opoludne.
Št. Anilrež. — Novo cerkev bo posvetil eminenca kardinal dne 21. I. m.
Prvi kmetijski odsek po novih pravilih c. kr. kmetijskega društva v Gorici se je ustanovil v Komnu v nedeljo dne 23. m. m. Na povabilo gosp. Josipa ! Fabian i-a, veleposestnika v Kobdilju in gosp. Ignacija Kotnik a, c. kr. notarja v Komnu — zbralo se je na dvorišču Krpanove gostilne ob 4. uri pop.
lepo število mož, duhovnikov, županov, posestnikov i. dr., a tudi venec gospa in gospic se je z očitnim zanimanjem tle-ležil zborovanja. Gosp. Fabiani pozdravi zbrano občinstvo, predstavil je zastopnika kmet. društva gg. Krnesla Klavžarja in Adolla Ferranla in podelil besedo g. Klavžarju, da razloži pomen sklicanega shoda. —
Govornik je žel prav lep uspeh, kajti takoj se je dopolnilo število pravili društvenih članov tako, da bo odsihdob komenski okraj po svojem odborniku zastopan v osrednjem obboru kmetijskega društva. V kmetijski odsek pa se jih je vpisalo samo izmed prisotnih 47 — med njimi tudi 7 gospa in gos pic — in odsek se jo takoj ustanovil, izbravši si predsednikom g. Fabiani-a, podpredsednikom g. dr. Kotnica in tajnikom g. I. Štrekelj-a. Na to je g. predsednik zahvalil gg. zastopnika kmetijskega društva na njunem trudu, in po zborovem sklepu ju je naprosil, naj sporočita društvenemu predsedniku Nj. Vzv. gospodu Francu grofu Coronini-ju prespoštljivi pozdrav kmet. shoda ter mu izrazi udanost in hvaležnost za njegovo požrtovalno prizadevanje v prilog kmetijstvu.
Shod je bil zares kolikor zanimiv, toliko uspešen in želeti je le, da bi vse-jana setev obrodila bogat sad.
Regulacija rek. — Ministerski predsednik je doposlal okrožnico vsem načelnikom deželnih vlad, da v sporaz-umljenju z deželnimi zbori sestavijo načrte glede uravnave rek in potokov v posameznih deželah.
S Ki •asa. — Učiteljstvo sežanskega okraja je bilo zbrano dne 19. junija pri svoji konlerenciji v Sežani. Zborovanje sta sč svojim pohodom počastila: vitez Anton Klodič-Sabladoski in predsednik okraj. šol. sveta preblagorodni g. Anton Rebek. — C. kr. okr. šol. nadzornik g. M. Kante predstavi učiteljstvo deželnemu šolskemu nadzorniku in predsedniku okr. šol. sveta ter jima nazdravi. Učiteljstvo se je odzvalo z navdušenimi slava-klici. Nadzornik si izvoli namestnikom Antona Benigar, učiteljstvo pa zapisnikarja A. Macarola in M. Vovka. Sledila je točka za točko dnevnega reda ter ob pol uri po-poludne se je konferencija običajno zaključila.
Ob 1. uri popoludne je bil v Ma-horčičevej gostilni skupen obed, kjer se je vrstila napitnica za napitnico, pesem za pesmijo. Napitnice so bile poklonjene deželnemu šol. nadzorniku, predsedniku okr. šol. sveta, okr. šol. nadzorniku, domovini, učiteljstvu, učiteljicam i. dr., a g. Albin je nazdravil naprednemu učiteljstvu, ki se nahaja v „Zavezinem,‘ kolu in nemilo brcnil učiteljstvo, ki ne trobi v „Zavezin“, oziroma v rog,.Učit. Tovariša". Tudi ta nesmiselna napitnica je bila od somišljenikov pozdravljena. Kako neumestna je bila ta napitnica, razvidi se lehko tudi iz tega, ker je gor. napredno glasilo imenovalo viteza Klodiča rezijanskega nadzornika.
Bodi omenjeno, da mnogo učiteljev ne soglaša z „Zaveznim“ delovanjem, niti s pisavo „Učit Tovariša" ter delujemo po reku pedagoga Slomšeka: Šola in cerkev sestrici ste dve, nobena samotna hoditi ne sme. Kdor temu nasprotuje, naj bode duhoven ali učitelj, ni prijatelj človeštva, ni pospeševalec vere, morale, ne časne, niti večne sreče.
Sliši se, da na Goriškem ustanove Slomšekovo podružnico. Prav! Le pogumno g. G. Katoliško misleči učitelji pristopimo, saj se ne bojimo nikakoršnih napadov od naših stanovskih liberalnih tovarišev. Bodimo možje ter neustrašeno delujmo za svoj in za svojega naroda časni in večni blagor.
Istina, da si učitelji ne želimo, niti bojimo starih časov — čemu tudi, saj se isti ne vrnejo nikdar več, želimo pa složnega delovanja duhovenstva z učiteljstvom in naobratno. V to poinozi Bog! Ako smo složni, nas nihče ne premaga.
Učitelj.
Izpod Voluika, 25. junija 1901. — Pišejo nam: Izvedelo se je, da bo v Dutovljah postaja in to vsled velikega prometa, radi prilične lege za napravo vodnih depositov, radi mnogih kameno-lomov. ki bi lehko tekmovali z Nabrežino, ako bi prišla zaželena železnica. Tudi ruda za premog bi se dala tu vdobiti, kar dokazujejo sledovi, slišalo se je tudi, da občina Dutovlje in občina Tomaj sezidajo poslopje za postajo na svoje stroške s pogojem, da se bo imenovala postaja „Dulovlje-Tomaj-‘ kar bi bilo tudi prav.
Opomnim tudi pri lej priliki, da zadnji shod v Pli-tkavici je bil slabo obiskan od strani somišljenikov narodno-napredne stranke. Na dvorišču gosp. Kosiča zbrano ljudstvo st; je pa razdelilo nit dve strani in to na prošnjo gosp. dr. Treo-ta, da je lažej štel svoje somišljenike. Videl jih je veliko, ker so namreč vzdigovali obe roki v zrak in to je menda bilo vzrok, da so naprednjaki dobili nudvladje. Za blagor kmeta seveda ni bilo govora, zato ni bilo odličnih kmetov skoro nic navzočih, kar imajo prav.	Nekdo, ki tudi kaj ve.
S Ponikev. — Naša napredna stranka slabo napreduje. Če pojde tako naprej, bo slabo za občino. Na Ponikvah imamo tako slabe poti, da je nevarno iti s Ponikev do državne ceste na Slap. V treh letih sla se dva mladeniča ubila na tisti poti. Kakor vsako leto, imeli smo tudi letos roboto za popravo občinske poti. Naši naprednjaki pa so že tako naredili, da smo morali popravljali le kolovoze, katere oni sami rabijo, za edino nevarno stezo na Slap se niso zmenili. Rekli so, da naj delajo pot iz Slapu do Ponikev tisti, ki nosijo po nji težka bremena. Iz tega je razvidno, da je na Ponikvah dosti slabo!
Z Vogerskega. — Volilni boj na Vogerskem je imel štiri liberalne poveljnike, ki so se bojevali za se, da bi vlado dobili v roke. Od teh štirih je bil naj bolj goreč J. G. V bližnji Prvačini so ga že naprej imenovali in pozdravljali kot vogerskega župana. On pa je že popra-ševal kot nekdaj kralj Krez Solona: Kdo je srečnejši od mene. Ko so pa kmetje moža spoznali in da tisti, ki ne skrbe za dušni blagor, tudi za telesni ne morejo, so se zbrali v močno armado. Volilni boj se jt; napovedal in je trajal od 8. ure zjutraj do f>. pop. Zmaga je bila sijajna na naši strani. Liberalci so bili popolnoma poraženi. Dosti so se trudili, dosti novcev potrosili, pa vse zastonj. Zdaj vzdihujejo nekateri, drugi pa rogovilijo, češ, volitev ni bila postavna. On pa, na katerega ta povesi vleče, vpije kakor nekdaj ujeti Krez: Solon, Solon, Solon!
Gorenj epolje. — „Primorec“ z dne ‘J. junija sporočil je, da so tukajšni narodno napredni kanoni 4 zagrizene klerikalce smrtno ranili. Radi toga je bilo veliko veselje v Izraelu. Izrael je upal, da nas bode konec, da hude bolezni ne prestanemo. Toda ,.klerikalci" so zmaj, pravijo „uapenjaki;‘ pri vinu. Odsekaj mu eno glavo, izraste mu jih sedem. Tako se tudi z nami godi. Okrevali smo. In sedaj se večkrat shajamo in razmišljujemo vprašanje, kako je nekdaj lepa devica — sedaj stara baba „Soča“ — ki ni še poročena — dobila črnega „Primorca“ — Zamorca ali kakor mu pravijo „Norca“. Ko smo bili Se Sočani in naročeni na „Nomr‘ — ki je vže marsikatero vas znoril — brali smo, da ima Norec" nalogo grajali napake na ljudeh — in jih boljšati. Ker smo se prepričali, da „Norec" natanjko pozna nas „klerikalce“, srn >mo upati, da pozna tudi „napenjake" in potrebo — tudi te kedaj zlasati, da se poboljšajo. — Zatorej vprašamo g. Andreja Gabrščeka, kot lastnika Norca", naj nam blagovoli odgovoriti sedaj na sledeče: „Norec“ je znal pred časom povedali, da je nekdo na Gorenjempolju vdobil klofuto od napenjakov v Kanalu. Dobro! Kedaj pa bode „Norec" objavil, koliko je napenjak moral plačati za klofuto; kedaj bode objavil, kako klofuto je še le Dr. Tuma prejel od okrožne sodnije v Gorici, kjer je klofuto — kot svoje dete zagovarjal po 0, in pokazal da je najboljši advokat na Goriškem. „Norec" je tudi očital nadalje, da nekdo berači po občini kol „kapucin“. Dobro. Kedaj pa bode ,.Norec" objavil ime onega gospoda napenjaka berača kapucina — ki je na pust v našej občini beračil ostanke od beračije in se ž njimi mastil? Ta gospod, ki bi ga moral „Noree" zlasati — ima c. kr. službo. — Po svojem stanu bi moral skrbeti za lepo obnašanje Občinarjev, da se otroci vzgojujejo na „versko-naravni“ podlagi, ne pa jim dajati slabe zglede. Za sedaj stavimo ti dve vprašanji. Druga bodo sledila če bode potreba.
Gorenjepoljski klerikalec.
V	Renče so napravili preteklo nedeljo izlet Tumovi pevci in sokolci. Spremljali so jih krčmarji in nekateri radovedneži. Zastave so razobesili vsi krčmarji in nekateri drugi, katerim so ti zastave vsilili. Pri telovadbi, petju, večerji in sploh pri vsi slavnosti ni bilo niti župana niti podžupanov, niti drugih Občinarjev razuu navadnih pivcev. Nobenega
„živio“ se ni slišalo. Tudi ko je došel sam general dr. Tuma na pozorišče, je bilo vse liho, čeravno je nekdo domače mladeniče poživljal, da naj zaorijo „živio Dr. Tuma". Badi lega so bili „napred-njaki" zelo poparjeni, posebno še zato. ker niso imeli komu svojih nazorov vcep-Ijevati. Odšli so okolo 2. po polnoči. Poprej pa so se med seboj hudo sprli in skoro stepli.
V	Velikih Zabijali bo imela na-rodno-napredna stranka v nedeljo dne 7. I. m. ol) 4. uri pop. javen shod. Ža-beljci, pokažite ta dan naprednjakom, da ste naprednih burk iu resolucij sili do grla. Bazumnike vipavske prosimo, naj gredo na shod in naj krepko zavračajo z uma svitlim mečem slepilne fraze narodnih naprednjakov.
Da bi pripravili vipavsko ljudstvo za ta shod, priobčili so v ,.Soči" št. 7f) dopis ,.z Vipavskega", v katerem napadajo na ostuden način č. duhovščino Pravijo, da duhovniki zlorabljajo cerkev za poneumnenje ljudstva in za svoj žakelj, da begajo mukotrpno ljudstvo v obup in na kriva pota, da so oderuhi in sleparji, da vsi drugi stanovi skupaj ne vžijejo toliko dobrot, kakor duhovski (zakaj pa dopisnik ni hotel biti duhovnik, ko je tako pomanjkanje?!), da so nazadnjaki, požrešneži, neztnerneži, da opisujejo Boga kot trinoga, da so inkvizitorji, ki so že mnogo ljudi umorili itd.
Žabeljci, dajte jim pravi odgovor na te lumparije!
I)r. Tumi v odgovor. — Glasilo dr. Tume je pisalo, da dobiva č. gosp. Kodre, župnik v sv. Križu, za eno majico v	Lokavcu	40	K,	reci štirideset
kron. Pozvali smo dr. Tumo slovesno, naj to	popravi, kajti	v	resnici dobiva
z a 3 0 sv. m a š, za p r i d i g e, p r o-c e s i j e in s p o v e d a v a n j e I e 5 8 K 80 h. Dr. Tuma ni popravil storjene krivice. Ali je to olika?
Pa poglejmo, koliko bi računil napreden	advokat v	navedenem slučaju?
1.	Za 20 sv.	maš	v	Križu, ako ra-
čunamo za eno sv. maso kakor za sestavo lOvrslnega predloga prisilne dražbe 20 X ^ = 180 K; za vpis v liber in-tentionum 20 X 30 = 6 K; pot v cerkev in iz cerkve 20 X 60 = 12 K. Skupaj = 198 K.
2. Za 10 sv. mas v cerkvi sv. Urbana in sv. Lovrenca v Lokavcu in sicer za 6 petih sv. maš (katerih pa bi dr. Tuma niti ne pel sam, ker kakor znano, pojejo zanj — drugi) 18 X 6 = 108 K; za 2 z viljami za mrtve 18 \ 2 = 36 K; za pot v Lokavec in iz Lokavca 10 X 5 = W K; za vpis v liber inten-tionum 30 X 10 = 3 K; Gabelfrlihsttick v Lokavcu 2 K. Skupaj = 190 K.
3. Za pridge = 27 K; za procesijo v nedeljo po sv. Lovrencu = 9 K; za spovedavanje pred vel. nočjo = 18 K; za pot tje in sem ob spovedavanju = 5 K; za razne napredne pokrepčave in zagrizke = 10 K. Skupaj = 69 K.
Vsi stroški skupaj bi znašali 466 K, dočim dobiva č. g. Kodre za vse to le 58 K 80 vinarjev. Pripomnimo, da so razne točke izpuščene, katerih bi napredni advokat ne izpustil.
Tako znajo računati napredni advokati, kateri imenujejo duhovnike izse-sovalce' ubogega ljudstva. In taki ljudje hodijo okrog po shodih in razkladajo, kaki dobrotniki ljudstva so! V nedeljo hočejo z nami norce briti v Vel. Žabljah. Vipavci, pokažimo jim. da smo zavedni!
Več vipavskih posestnikov.
Soča, dne 29. junija. Uže dolgo niste imeli v Vašem cenjenem listu nobenega sporočila iz Soče. Danes se moram pa vendar enkrat oglasiti in Vam nekaj sporočiti, kar blagovolite sprejeti v „Primorski list".
Reka Soča se tukaj v Soči po zadnji povodnji ni niti še sčistila, niti ni še v svojo navadno strugo stopila, kar uže prav težko pričakujemo, sosebno, da bi zamogli porušene brvi popraviti, oziroma nove postaviti.
Danes popoldne jo pa še prišel nek napredni (le v pijači, kakor se mu je videlo) iz Bovca, gotovo odposlan, da bi po tukajšnih krčmah „Sočo" in »Primorca" ponujal in širil. Ko je pa agent slišal, da mi Sočani radi pijemo le čisto Sočo, da smo v naših sodbah tudi trezni in da še bolj umazane, kot je bila reka Soča ob največji povodnji, pomešana z najgnjusnejšim blatoni, „Soče" ne beremo, je začelo res z vetrom dežiti. Veter je postajal vedno hujši, a agent — krojač jo je sramotno in s strahom pobral, posebno, ker ni imel „g!adilnika", brambe proti vetru pri sebi.
Povsod enaki! Nekje so soci-jalisti poštenemu posestniku žilo poželi in poteptali! Zakaj? Zato edino, ker je mož hodil v cerkev.
Lep sad! — Petnajstletni fantič zginil je od doma. Grede od hiše povč tovarišu, da se gre umoril. Pustil pa je doma list, naslovljen na svoje stariše, v katerem pravi, da se umori, ker je bil (šmerkovee) v hiši razžaljen, in pristavlja: „Nočem pri pogrebu ne duhovnikov, ne menihov. Hočem pa rdečo zastavo so-cijalistov". Godilo seje lo v blaženi Italiji pretekli mesec.
Kako so jt> fante spačilo? Čilalo je slabo brezverske lisi«*. Sta riši in predstojniki glejte in čuvajte dobro, tla se tudi vam kaj taeega ne pripeli! Proč strup! Po toči klenkati je prepozno.
Kaj delajo demokrati! — Nekje v Italiji oboli ubogemu očetu edina hčerka. Gre tedaj k mestnemu županstvu, naj bi inu vzeli otroka v bolnišnico. Dobro, hčerka je sprejeta na mestne stroške.
Malo na to vpiše se dobri oče v bratovščino Sv. R. T. Zadosti je bilo. Strašen pregrešek! Ko zvedo starašini mestnega županstva — socijalisti od nog do 'lave — spodijo kar hitro ubogo dekle iz bolnišnice!! In ti norci učijo usmiljenje, pridgujo bratovstvo in ljubezen, ter pravijo, da oni bodo ljudstvo rešili! Pač lepi rešeniki! Kakor kaže, katoličani kmalu ne bodo smeli več ne moliti, ne govoriti, ne hoditi, ne v cerkev, ne v šolo. Bog nas varuj takih rešenikov in pridgarjov po vaseh!
Otrok požigalec! — Čitalo se je te dni o strašanskih požarih po Kranjskem. Kar gorelo je od vasi do vasi. Kdo je bil največ kriv? F,t!'uijstl.:lni fantič
1	Pintar. Ta je z^„al 1 šo ali šlalo, Kjerkoli je bil kaj kazno\ i, tepen, ali ga je pes vgriznil. Ali ni to peklenska hudobija? Kam smo prišli!!
V	Kainenjski župniji so sev tednu p. id sv. Petrom zgodile kar štiri nesreče. Zgonikovega Lipeta iz Skrilj je splašen vol povozil. Bevež ima zlomljeno nogo, izpahnjeno roko in razbito glavo. Prenesli so ga v bolnišnico. Pavleta Rusija iz Skrilj je zasulo, ko je kopal pri razširjenju kleti. Izvlekli so ga z izpahnjeno roko. Dva Vrtovinca pasta padla, eden raz murve, drugi raz latnika, ter si tudi zlomila roko.
Srednje. — Na dan sv. Alojzija imeli smo tukaj prvo sv. obhajilo. Da si otroci tem bolje zapomnijo ta veseli dan, smo ga obhajali prav slovesno. Veselo pritrkavanje je naznanjalo pomenljiv praznik prvo sv. obhajilo. G. vikar je prvo-obhajance po sv opravilu pogostil s kavo in povrtico.
Volčjigrad pri Komnu. — V nedeljo smo praznovali slovesnost sv. Ivana Krstnika. Ob 9l/2 uri je bila slovesna sv. maša, katero je daroval preč. g. dekan iz Komna. Po sv. maši je bila procesija z Najsvetejšim, kije bila ogromna. Navada pa je bila v prejšnih letih, da so procesijo spremljale dekleta v belih oblačilih, česar letos nismo videli. Tudi se nam ne zdi prav, da je naše županstvo ob teh prilikah prepovedalo streljanje s topiči, kar zelo poveličuje slovesnost. Kar se tiče pevcev, moramo opaziti, da večkrat izostajajo, bodisi tenoristi, bodisi basisti. Tako je bilo tudi v nedeljo pri nas. To ni prav!	Poročevalec.
Nesreča pri kopanju.* — V soboto popoludne sta se šli kopat iz Tolmina v Sočo 12-letna Alojzija Logar in 11-letna Marija Pagon. Približali sti se preveč vrtincu, ki ji je povlekel v globočino. Alojzijo Logar so povlekli kmalu iz vode, Marijo Pagon pa je odneslo. Govorš, da so jo našli v Kanalu.
Nesreča. — Minuli teden zvečer že pozno je peljal Andrej Bregantič, posestnik iz Cerovega, seno domov s Prevala. Na nekem kraju blizu svojega doma, kjer je costa ozka in podzidana, se je zid s cesto udrl in potegnil saboj voz in vole z Bregantičem vred. Nesreča je hotela, da je padel vol na moža ter ga hudo poškodoval. Poklicali so takoj duhovnika in dva zdravnika, ki sta se izrekla, da Bregantič mogoče ozdravi, ako nima preveč poškodovanega drobja.
Prošnja. — Oni p. n. gospodje, ki so prijeli ,.AImanah“ na ogled, so s lem uljudno naprošeni, da blagovolijo vsaj do 14-. t. m. doposlati dotično svoto denarja (oz. vrniti knjigo).
I	v a n Brezavšček, bonusi, v (Sorici.
Xa cesti od St Petra do Gorice
je nekdo našel ženski lišp zlatemno. Oseba ki jo je izgul il«, naj se oglasi pri veleč. g. dekanu v St. Petru.
Za kratek čas.
Konta. — D rejcu:	.h>>.n,
kako so ti dopule v nedeljo m sc srajce goriških sokolov?*1
Joža: „Prjutu, veš, kaj ti povem: za pametne je to preneumno, zu neumne pa prepametno".
Dobro pii jo zavrnil. Narodni naprednjak Slama 30 je prepiral s klerikalcem male postave Zavedni klerikalec mu jih je take solil, da je naprednjak bil ves iz sebe. Ves razjarjen zakriči nad klerikalcem: „Ako mi ne umolknete, vtaknem Vas v žep“. ,.Hrr‘, odgovori klerikalec, ..vtaknite me raje v svojo kIuvo, v njej je veliko več prostora".
Star skopuh. - ,.Oh. gospod župnik, ko bi vendar svoj denar mogel v večnost vzeti'1, rekel jn star pa bogat skopuh na smrtni postelji. — ,.<)čka nikar", odgovori mirno duhovnik. „v peklu bi se stopil".
A Martin Šuligoj, $
S urar v Kanalu ijf
priporočam svojo zalogo Šivalnih W Ji strojev raznih in naj no ve j S ih Jjj ES	sistemov.	M
JBj Ker je to le postranski za- [H
fl
služek in stanujem na deželi, mi
je mogoče postreči z naj nižjimi [jj
g
M
cenami
Gajem tudi na obroke. Garancija pet let.
M
JjJ	pet	let.
K>XKxXiTxS*I«!
»oooooooooooooč
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Gironcotl).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. — Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
^ zalogi ima najelegatnejšo sobno opvuvo, mi katero se še posebej opozarja p. n. občinstvo!
soooooooGoooaoae
Anton Ohm, fr~^Z
čevljar	i	/i	■	,	i	i, ■	.	.	1
čevljar
Semeniška ulica hiš. štev. 4 Gorica.
|ii i|HiruCu m1
za raznovrstna naročila po mori
/a ttos|H* in pospoilo.
Naročila 8« izvršujejo hitro.
o<
Krojaški mojster
 	v
Franc Cufer
v Gorici, ulica sv. Antona št. 7
v hiši g. J Kopača pri okr. sodniji,
izdeluje
vsakovrstne obleke ?a mo5ke po meri. bodisi fine ali pa priproste.
Priporoča se svojim rojakom v Cui ici in na deželi, posebno pa č. duhovi ini in učencem srednjih in IjinNkih šol za obilna naroč ila.
„Krojaška zadruga",
vpisana zadruga z omejeno zavezo v (iJorici,
(iosposka ulica hiš, šlev. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrstnega manufaklurnega blaga za ženske in moške obleke, za vsak slan in vsak letni čas v linj večji izberi, kakor: sukno, platno, prte-ninu, CliilTon, oksfort, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prle; nadalje vsakovrstno perilo,srajce. Jltger itd. itd.
Vhc po najnižjili cenah.
Tone so stalno brez pogajanja.
oooooooooo
C. kr. priv.
civilni, uradniški in vojaški krojač in trgovec
v gorici, na Jravniku št. 221. nadstr.
M. POVERAJ,
P. n. občinstvu priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotovih oblek, sobne in dežne plašče, vsakovrstno možko perilo, srajce Jager, spodnje hlače ter nogovice, oficirske in uradniške priprave, sploh vse, kar je treba paradnim odlekam za vsaki stan.
Lepa priložnost zaletno sezono!
Radi preselitve s 1. avgustom 1901 na Travnik št. 5 v pi-
še prodaja blago po tovarniških cenah!
OOOOOOOOOO
Globoko ginjeni vsled presrčnega sočutja ob času bolezni, kakor tudi izvanredne udeležbe pri pogrebu nepozabnega, vele-zaslužnega gospoda župnika, prečastitega nionsignora
JVCartirca JVCilost,
izražajo podpisani najiskrenejšo zahvalo prečastiti duhovščini, bratovščini brezmadežnega Spočetja, (•'■njenim vodstvom raznih zavodov, sosebno pa vrlim župljanom. ki so blagovolili v tako ogromnem številu spremiti zemske ostanke svojega pastirja prav do kraja župnije, oziroma do solkanskega pokopališča.
Bog plačaj.
V Gorici, dne 28. junija 1901.
Sorodniki.
* i n
i
Prave In edine žel kapljice
z znamko sv. Antona Pado-vanskoga.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-I,r,,k‘,sljiva. —Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih. dvakrat na dan!
Stanovanje išče
mala slovenska družina. Zaideva sc snažno in mirno stanovanje, obstoječe i/. dveh Ireli sob. kuhinjo m kar treba ter košček vrla ali Iravnika za proslo uporabo. Stanovanje je lahko v pritličju in nekaj minut zunaj mesta. Odgovor na u pravništvo ,.(iorice“ do 1 f>. julija l. I.
(\ aiL vena /nainkii i
po jedno žličico popije. — Okrepi1 helvdec, store, da ajfine v kratkem času omotica in M-vatna lenost imrtvosll. Te kapljice ludi slon'-, da človek raje je.
Cena steklenici 60 vin.
Prodajajo sc v vseli glavnih lekarnah na svetu. Za uaročilve in pošiljatvc pa jeilino le v lekarni
CK1STOFOLHTTI
v Gorici.
|sj Teodor Slabanja,
H	  K
A
S
Franc Melink,
zidarski mojster v Višnjeviku št. 67,
prevzema vsa zidarska dela po najnižji ceni. -- Naročena dela se lično izvršujejo.
srehrnr, 'Hi v Gorici, ulica Morili 12, jn
priporoča prečasl. duhovščini za A , , i/.delovauje cerkvenih posod iu Ca ff orodja. Pripravo cerkvenega o-ga rod;,a olajšuje revnim cerkvam A ES * lem, da daje I ml i na obroke. CS Obroki* si pa preč. p n. gospod A naročevalee sam lahko določi. Ji
Karol Draščik,
pekovski mojster na Komu v (ioriei odlikovan z častno diplomo nnjvišjeya priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1398.
In v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najlinojega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
mmi
k®
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Dunajska cista št. 15 v IMjalovi liši v pritličji
vzprejema zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in poljskih pridelkov proti požarni škodi, kakor tudi zvonov proti poškodbi.
Pojasnila daje in vzprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice v pritličju Medjatove hiše na Dunajski cesti v Ljubljani, a tudi po slovenskih deželah nastavljeni poverjeniki.
„Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani*4 je edina slovenska zavarovalnica. Zavaruje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
ir ROJAKI! Zavarujte svoje imetje pri domačem zavodu!
i i rn
m;
§
pBjB
mm
Odlikovana kleparska delavnica
Artur Makutz
v Gorici
Ozka ulica št. 1. — Via Stretta^št. 1.
Priporoča iz lastne zaloge
izvrstne in trpežne škropilnice proti peronospori,
(prenovljene po Vermorelovi sestavil. Haker je trd in svetel. Zalislke (valvole) se more lahko plemeniti. — Škropilnica je sestavljena priprosto in tako, da škropi lahko na tri načine po volji škropilca.
«nn je zelo nizka.
Spr<*jenilje v popravo in v prenovljenje škropilnici* raznih sislemov in postreže v popolno zadovoljnost stranke.
Priporoč i tu li stroje za žveplanje sodov izcinkanega železa, priprave za obvarovanje vina pred plesnobo iu cikanje m pri točenju iz soda (kam, ino-hovo za žveptanjo grozdja raznih sistemov, cevi iz gume za vsakovrstne škropilnice. — Sprejema vsa v kleparsko obrt spadajoča dela, postavlja strelovode itd. itd