šcpawi in mmn ziocinec V večjih bankah v mestih so po kleteh posebne blagajne, kamor shranjujejo stranke proti plačilu: dragocenosti, nakit, prstane itd. Ena največjih londonskih bank ima cele hodnike podzemeljskih shramb. Ravnatelj banke je imel kot višjega uradnika sorodnika Jakoba Smith, kateremu je zaupal ključe in nadzorstvo nad shranjenirai zakladi. Smith se je izkazal vrednega zaupania skozi deset letja. Kakor pričajo dancs priznanja Smitha pred sodiščem, je mož sklenil že leta ter leta naprej, da si bo privoščil milijonsko poncverlso, s katero bo živel razsipno ter brezskrbno. Da bi zločin zabrisal in naravnost izključil zasledovanje ter izsleditev, se je posluževal skozi leta te-le prevare: Jakob Smith je bil pri vstopu v bančno službo lepo oblečen, brhek, mlad mož, katerega je bilo videti po vseh zabaviščih. Iz neznanega vzroka je začel zanemarjati poprej tolikanj negovano zunanjost. Pustil si je rasti mustače in brado, lase je nosil kuštraste, potikati se je začel po beznicah in najrajši je taval ob prostih urah okrog sam. V uradu je bil točen, vesten in njegova spremeba v načinu življenja ni vzbudila pri predstojnikih niti najmanjSe nezaupnosti. Smith je še zbolei, ležal dalje časa, in ko je vstal iz bolniške postelje, je bil čisto švajdravih nog in se je moral posluževati pri hoji palice ter berglje. Od nekdaj zastavnega Smitha je pre ostal po letih bradat, zanemarjen in beraSko šepavi Cudak, ki je živel med ljudmi le še v uradu, sicer pa samota« ril in bil znan kot skopuh posebne vrste. Nad 10 let je preživel Smith prav za prav ločeno od družabnega sveta. Po toliko letih so naenkrat izginili bančni podzemeljski zakladi in z njimi vred tudi pohabljeni Jakob Smith. Milijonska in milijonska poneverba je posebno presenetila ter ujezila ban5 nega ravnatelja, ki je dal vse na Smithovo poštenost in s katerim je bil zvazan še po sorodstvu. Ravnateljstvo ja razpisalo posebno visoke nagrade na izsleditev zločinca, Na stotine detektivov se je lotilo odkritja poneverbe, a vsi tozadevni poia« kusi so se izkazali zaman. Šepavcga Smitha ni bilo v nobenem večjem me« stu. Minuli sta dve leti po poneverbi, ča« sopisje že ni več pisalo o pretkanem uzmoviču, ki je znal zabrisati za seboj na uprav celem svetu vsako sled. Te dni je buknila v angleški presto« lici v Londonu v javnost vest: Jakot» Smith se je javil sam sodišču, priznat zločin ter podal sledečo zanimivo iz« poved: Na ogromno tatvino se je pripravljal najmanj 10 let na način, kakor smo g« opisali zgoraj. Vse je poznalo le samo kruljavega ter zaraščenega Smitha, ki razven v uradu ne občuje z nikomor« Ker je užival neomajeno zaupanje rav* nateljstva. je labko začel z večjimi poneverbamt že precej mesecev pred pobegom. Ko se je polastil glavnega delfj zaupanih mu dragocenosti, tedaj se Ji na skrivaj skrbno obril, gizdalinsk« preoblekel, pognal v kot palico z bergIjo vred in se kratkomalo čez noč prerodil v: elegantnega, popolnoma zdravega ter brhkega lahkoživca. Z milijoni se je preselil v prerojenem stanju iz Londona v Pariz. Policija je bila dan In no. na tekanju za šepavim, zaraščenim in čudaškim Smithom, ki pa se je gibal zdravih nog in v čedni obleki povsem mirno in v najboljših ter najbolj premožnih pariških krogih. Kot kralj ealomon v svojem bogastvu, si je privoščil tudi Jakob Smith vso razkošnost ter vsak užitek. Minuli so meseci brezskrbnega rajaHja ter uživanja, ko je zadela lahkoSivca ter razsipnika — preganjalčeva roka. Ravnatelj okradene londonske banke je predobro poznal navade ter razivade svojega nepoštenega sorodnika. IProti nagradi so se pojavili pred vsemi kino- in gledališkimi predstavami po iVečjih mestih pozivi: »Pazitel Najbiž ge z milijoni pobegli Smith ravno pri tej predstavi. Poglej si dobro svojega Bcseda, če se morda ne piaska z roko po glavl kakor Smith, all ne poireplje k levim očesom kakor ta preikanecl« Pozivi so se ponavljali skozi mesece ter mesece in oropali Smitha živčnega miru ter ravnotežja. Pri koliko predStavah je bil, ko je Cital na lastne oči, kakim razvadam, kakim zunanjevidnim gibljajem je bil udan. Nehote se je popraskal za ušesom, ko je čital na platnu kino-odra, da je bil ponarejevalec Smith udan tej navadi. Nekaka notranja sila ga je tirala od enega nočnega zabavišča do drugega in povsod Isto zasledovanje. Postal je živčno raz 'dražen in se začel tresti od bojazni, da bi ga kaka nerodna kretnja, nasmeh ali praska ne izdala. Pariz mu je pcstal neznosen in radi tega se je preselil v London. V domači prestolici povsod isto neznosno zasledovanje ter preganjanje s peklensko pomočjo neprestanih pozivov. Jakob Smith je živčno že tako onemogel, da se ni upal vefi nikamor v javnost, ampak se je skrbno zaklepal med štiri stene. Tudi samota ga ni odravila, ampak mu razburkala živčevje do neznosnosti. Dobro se je zavedal, da se je prelevil radl bogzna kolikostokratnega čitanja lastnih navad ter razvad v takega čudaka, da se Je po cele ure praskal, kjer bi se ne smel, štoral po nosu, mežikal, kaSljal itd. Telesno in duševno stanje sta se mu razpalila do obupnosti in stal je pred razpotjem: ali v prostovoljno smrt, ali se javiš sam sodišču in s tem pomiriš vest ter obenem tudi živce. Poneverjenih milijonskih svot ni mo gel vefi uživati, tičal je iz strahu pred izsleditvijo mesece v prostovoljno izbranem zaporu. Noč in dan nemir in neprestane kretnje v po pozivih nau.enih razvadah. Jakob Smith se je rešil te dni sam iz obupnega položaja s samoovadbo in z izpovedjo, kako ga je pritirala z vso silo do tega koraka originalna prega* njevalčeva roka, grizeča vest ter peklensko mučno živčno stanje. London?; ska javnost pričakuje z vso velikomesl no nestrpnostjo ter radovednostjo oljravnave ter sodbe nad zločinom Jakoba Smitha, ki Je bil tako pretkano zasnovan, se je posrečil, a je prišel tudl zanj bridek obračun.