6 VELIKI INTERVJU MARIKA HALER, ZBOROVODKINJA
10 TEMA MESECA POPLAVNA VARNOST V OBČINI DOMŽALE
5 AKTUALNO
SPB - 1: KJER JE VOLJA,
SE NAJDE TUDI POT
SLAMNIK
glasilo občine domžale
28. AVGUST 2015 | LETNIK LV | ŠTEVILKA 8 | IZDAJA KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE | CENA 1,09 EUR
slamnik@kd-domzale.si
Korak naprej na področju protipoplavnih ukrepov
Ukrepi za izboljšanje poplavne varnosti v Občini Domžale
Skoraj vsako jesen ob večjem deževju nekatera območja občine preseneti voda, ki se izmuzne iz svoje struge in išče druge poti. Pogosto te poti vodijo v bližnja naselja. Do takih situacij običajno pride zaradi visokih naplavin, poškodovanih jezov, uničenih bregov, poškodovanih sipin, neočiščenih strug ...
Za celovito ureditev te problematike je bila leta 2011 izdelana študija Hidrološko-hidravlične presoje in karte poplavne nevarnosti za območje občine Domžale, ki vsebuje vsa priporočila za izboljšanje protipo-
KULTURA
Nejc Lisjak, prevajalec in režiser
Film Moje pesmi, moje sanje, v katerem nastopa znamenita glasbena družina Von Trapp, je točno pred 50 leti osvojil gledalce po vsem svetu. Prav obletnica nastanka filma in želja, da predstavi originalno verzijo tega gledališkega dela, po katerem je bil posnet omenjeni film, sta krivi, da se je Nejc Lisjak, študent muzikologije na Filozofski fakulteti, odločil za uprizoritev muzikala Moje pesmi, moje sanje. Vse predstave bodo v Kulturnem domu Radomlje, premiero pa načrtujejo za 4. septembra 2015.	> 19
plavnih ukrepov. V januarju 2015 je župan Toni Dragar ustanovil Delovno skupino za pripravo načrtov ukrepov za zaščito pred poplavami na območju občine Domžale, ki si je ogledala teren in pripravila nabor 65 prioritetnih ukrepov; kratkoročni plan protipoplavnih ukrepov (sanacije sipin in zaščita brežin ter jezov) kot tudi dolgoročni plan (projektiranje in sanacija jezov in pragov).
Vse te ukrepe po zakonu lahko odobri in izvede Agencija RS za okolje, Uprava za upravljanje z vodami kot absolutni lastnik voda v državi, zato je prišlo že do prvih sestankov in
OBRAZI DOMŽAL
Natalija Podjavoršek
Natalija Podjavoršek je predana žena in mama ter profesorica matematike in fizike v bolnišnični šoli, ki deluje znotraj pediatrične klinike. V pogovoru z njo smo izvedeli, zakaj je v župniji Domžale skupaj s svojo sestro Jano začela z družinsko katehezo. Verouk je šola za življenje, pravi Natalija, je šola o tem, kako živeti v miru s seboj in drugimi, zato ni razloga, da ga obiskujejo samo otroci. Glavni namen družinske kateheze je ravno to, da daje možnost družinam, da skupaj rastejo v dobrem.
> 20
v izogib nadaljnjim negativnim posledicam ob visokih vodah, so sprejeli najnujnejše ukrepe, povezane s tem problemom na Kamniški Bistrici. Nekateri med njimi se bodo začeli izvajati že letos. Seveda pa ne bo ostalo samo pri Kamniški Bistrici. V naboru ukrepov so tudi potoki, mlinščice in druga kritična območja, ki so na močvirnatih predelih, žabnicah .
Nekatere ukrepe bo pod nadzorom Hidrotehnika, ki je koncesionar za urejanje rek in potokov, izvedla Občina Domžale sama, nekatere skupaj z državo, večje investicije, kot so izgradnje in obnova jezov pa država.
ŠPORT
KK Helios Suns in KK Lastovka - prvoligaša
Domžalska košarka ima v novi sezoni kar dva prvoligaša - KK Helios Suns in KK Lastovka. Le še nekaj tednov nas loči do začetka košarkarske sezone, fantje pa so že v polnem zagonu priprav na nove izzive. A eno je bistveno - Domžale so, glede na število obiskovalcev košarkarskih tekem, daleč najbolj košarkarsko mesto v Sloveniji. Oba kluba sta bila v minuli sezoni rekorderja, KK Helios Suns v prvi ligi, KK Lastovka pa je imela največji obisk v drugi košarkarski ligi. Vsi upajo, da se bo trend nadaljeval.	> 26
Poleg tega je treba poudariti, da so se redna vzdrževalna dela (čiščenje bre-žin, košnja nasipov, ciklično redčenje obrežne zarasti, čiščenje strug na območju mostu po vsaki visoki vodi), redna opazovanja in lokalni proti-poplavni ukrepi izvajali ciklično vsa leta. Res pa je, da zaradi pristojnosti države nad vodami in postavljanjem prioritet ni bilo možno narediti veliko več od tega.
> 10
Vrnitev
študentskih
bonov
V	Domžalah bo spet mogoče jesti na študentske bone.
Novica o ponovni uvedbi študentskih bonov v Domžalah bo zagotovo razveselila tako študente kot tudi vse gostinske ponudnike, ki se bodo odločili za tovrstno ponudbo.
V	letu 2015 v Domžalah namreč ni bilo možno koristiti subvencionirane študentske prehrane. Po dolgotrajnih prizadevanjih za ponovno vključitev Domžal na seznam krajev, v katerih se izvaja študijski proces, je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v Uradnem listu RS št. 57, 31. julija 2015 objavilo popravek javnega razpisa za izbiro ponudnikov subvencionirane študentske prehrane za leti 2015 in 2016, s katerim so Domžale ponovno vključene med kraje izvedbe študentske prehrane. Resda v Domžalah ni več samostojnega zasebnega visokošolskega zavoda, je pa zato v Grobljah še vedno oddelek za zootehniko, ki je organizacijska enota Biotehniške fakultete, kar je tudi zadostovalo, da so se Domžale ponovno znašle med kraji, kjer se bo lahko jedlo na študentske bone.
Občina Domžale, Urad župana
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 25. september 2015.
Rok za oddajo prispevkov je v 10. septembra 2015, do 12. ure.
Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji.
Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, sicer pa v nabiralnik na stavbi ali na naš e-naslov.
V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vprašanja smo na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@gmail.com
Ä -10 %
travniku^	^^ # w
iuiuMuLluA.,	duiUuliJ
Mfflf i_;__	T 1 • T '

www.hisanatravniku.si, T: 01 721 40 85
D
DUDE - center za svetovne jezike
Breznikova ul. 15 1230 Domžale
VPISI v JEZIKOVNE TEČAJE
ZA OTROKE IN ODRASLE
tel.: 01 / 721 6913, 01 / 729 24 86 GSM: 041 / 317 444 dude@dude.si www.dude.si
io | slamnik
AKTUALNO
ŠTEVILKA 7 | JULIJ 2015 | LETNIK LV
slamnik@kd-domzale.si
Drage bralke, dragi bralci,
pred nami je začetek novega šolskega leta, ki ga vsako leto pospremimo z opozorili o varnosti najmlajših udeležencev v prometu. V ta namen v Občini Domžale potekajo številne aktivnosti za zagotavljanje prometne varnosti otrok ob začetku novega šolskega leta, med katerimi gre še posebej pohvaliti prostovoljce, ki sodelujejo pri varovanju otrok na šolskih poteh ob začetku šolskega leta.
V	Velikem intervjuju smo se pogovarjali z zborovodkinjo Mariko Haler, ki je že od malih nog predana glasbi, predvsem zborovskemu in ljudskemu petju. Zdaj na jesen življenja Marika vodi ženski zbor in dve skupini, kjer negujeta ljudsko petje. Na leto opravijo številne nastope, s katerimi razveseljujejo vse generacije. Petje je namreč druženje, dokazovanje svojih sposobnosti in prenašanje vsebine z občutkom na poslušalca, nam zaupa Marika Haler. V pogovoru z njo boste izvedeli, da je petje veliko več, kot ste si verjetno predstavljali do zdaj.
Ob lanskoletnih poplavah konec oktobra in v začetku novembra so nekateri predeli domžalske občine plavali pod vodo. V Temi meseca nas je zato zanimalo, kaj je Občina Domžale naredila za izboljšanje poplavne varnosti, kakšni ukrepi so bili sprejeti na tem področju in kdo je odgovoren za izvedbo protipo-plavnih ukrepov.
V	rubriki Obrazi Domžal vam predstavljamo Natalijo Podja-voršek, ki skupaj s svojo sestro Jano Podjavoršek že četrto leto vodi družinsko katehezo, ki po njenih besedah ni le prostor za 'popolne družine', ampak predstavlja prostor za vse družine,
ki želijo skupaj s svojimi otroki rasti v veri. Pogled v preteklost pa nam ponudi zgodbo Frančiške Svetlin, ki je bila v Osvobodilni fronti aktivna od začetka pa vse do konca druge svetovne vojne. Njena naloga je bila zelo zaupne narave, saj je prenašala sporočila s terena za partizane.
Na področju športa nismo mogli mimo aktualne novice, da se domžalska košarka v novi sezoni lahko pohvali kar z dvema prvo-ligašema! Domžale so, glede na število obiskovalcev košarkarskih tekem, tudi sicer daleč najbolj košarkarsko mesto v Sloveniji. Oba kluba, ki bosta v sezoni 2015/16 tekmovala v 1. SKL, sta bila v minuli sezoni rekorderja, KK Helios Suns v prvi ligi, KK Lastovka pa je imela največji obisk v drugi košarkarski ligi. O njihovih načrtih za letošnjo sezono smo se pogovarjali s predsednikom košarkarjev Heliosa Alešem Klavžarjem in predsednikom KK Lastovka Bojanom Čadom.
Z novim šolskim letom tudi Slamnik začenja novo rubriko, ki smo jo poimenovali Slamnikova izvidnica. V njej bomo iskali odgovore na vaša vprašanja. Zato vas vabimo, da nam pišete in s tem soustvarjate zanimive teme, o katerih bi radi brali. Za začetek smo pod drobnogled vzeli vodnjak v Slamnikarskem parku poleg občinske stavbe in skušali poiskati nekaj informacij o njegovem namenu, postavitvi in razlogih za opustitev skrbi zanj.
Kulturni dom Franca Bernika Domžale začenja sedemnajsto sezono in v septembru vabi k vpisu abonmajev.
Špela Keber, odgovorna urednica
Za srečno otroštvo vseh otrok
Zveza prijateljev mladine Domžale sporoča
Zveza prijateljev mladine Domžale nima počitnic. V času od 29. junija do 8. avgusta 2015 je organizirala in izvedla tradicionalno letovanje otrok v Domžalskem domu na Krku. Skupaj so bile izvedene štiri izmene, v okviru katerih je 119 otrok na morju preživelo deset prijetnih dni. Še posebej pomembno je, da je Zveza prijateljev mladine Domžale pri organizaciji letovanj, tako kot vedno doslej, upoštevala socialno stanje družin, ki so za letovanje prijavile otroke. Tako je brezplačno letovalo 26 otrok, nekaterim drugim pa so bile omogočene druge olajšave pri plačilu stroškov letovanj. Ob tem naj zapišemo, da je Zveza prijateljev Domžale edina, katere otroci letujejo v Domžalskem domu, zato je bil že večkrat podan predlog o 'smiselnosti' zagotavljanja pokrivanja stroškov vzdrževanja doma, v katerem domžalskih otrok skoraj ni, saj v njem letujejo iz našega območja le še rejniške družine.
Ob tem se ZPM Domžale iskreno zahvaljuje sponzorjem in donator-jem, nekateri za letovanja prispevajo že vrsto let. Najlepša hvala tako Lions klubu Domžale (500 evrov), domžalskim osnovnošolcev 1977-1985, ki so 500 evrov prispevali od izkupička obletnice valete; ostali donatorji, ki ne želijo biti imenovani, pa so prispevali 900 evrov. V okviru ZPM so letovali tudi otroci, za katere je del sredstev prispevalo tudi Združenje
Rdečega križa Domžale. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Poletne počitnice na Osnovni šoli Rodica
Lepo tradicijo ima tudi organizacija poletnih počitnic v sodelovanju z Osnovno šolo Rodica, ki so potekala od 17. do 31. avgusta 2015, zato bomo o številnih delavnicah in prijetnih trenutkih otrok tik pred začetkom šolskega leta pisali v eni od prihodnjih številk. Sicer pa je ZPM tudi letos pomagala socialno ogroženim družinam s šolskimi potrebščinami iz akcij, ki jih vodijo nekatere ustanove. Med njimi je tudi zelo popularna in uspešna akcija Poštar Pavli, v okviru katere bo ZPM zagotovila šolske potrebščine za otroke iz socialno ogroženih družin.
Odpis dolga
V zvezi z odpisom dolgov se je v času uradnih ur, pa tudi ob neuradnih srečanjih, zelo povečalo število obiskov in telefonskih klicev ljudi, ki živijo v stiskah in na robu preživetja. ZPM Domžale, ki je že doslej pomagala številnim socialno ogroženim in zaradi te pomoči finančna sredstva, ki so sicer namenjena za program, po potrebi preusmerjala v blažitev stisk, pomagali pa so tudi donatorji. Ob tem ugotavlja, da so občani tudi ob njihovi pomoči skušali pokrivati stroške osnovnih položnic (zlasti elektrike, vode, stanarine), saj bi sicer imeli vrsto problemov z odklopi in izselitvami, pa tudi, da je na tem področju še
vrsta nedorečenosti. Pričakuje pa, da se bodo aktivnostim za odpis dolga priključile vse občine z območja, ki ga pokriva in s tem dokazale svojo socialno naravnanost.
Namenite del dohodnine ZPM
Denar lahko namesto v državno blagajno namenite za enake možnosti in srečno otroštvo vseh otrok, ki živijo v socialno ogroženih družinah.
Zakon o dohodnini namreč omogoča, da namenite 0,5% dohodnine v družbeno koristne namene, to pa ne vpliva na vaš dohodninski izračun.
Zvezi prijateljev mladine Domžale z vašim prispevkom omogočite izvajanje dobrodelnih programov, ki v skladu s Konvencijo o otrokovih pravicah omogočajo enake možnosti vsem otrokom. To so programi za zmanjševanje socialne izključenosti otrok in kakovostno preživljanje prostega časa.
Če se še niste odločili, komu boste namenili 0,5% svoje dohodnine ali če želite svojo odločitev spremeniti, vas pozivamo, da jih namenite za srečno otroštvo vseh otrok, še posebno tistih, ki živijo v stiskah in pomanjkanju.
Podatki za izpolnitev obrazca: Zveza prijateljev mladine, Ljubljanska 58, 1230 Domžale - davčna številka: 62560123. Hvala!
Priprave na teden otroka
Med 5. in 11. oktobrom tudi letos poteka tradicionalni Teden otroka, v okviru katerega bo Zveza prijateljev mladine Domžale pospešila svoje aktivnosti
in pripravila vsakoletno srečanje v parku ob Občini Domžale, programi pa se pripravljajo tudi v okviru vrtcev in šol ter Zveze prijateljev mladine Slovenije. Letošnji teden bo potekal pod geslom: Nekaj ti moram povedati in bo povezan s temo otroških parlamentov Pasti mladostništva, ki so jo mladi obravnavali tudi v okviru otroškega parlamenta pod pokroviteljstvom ZPM Domžale.
Z geslom Nekaj ti moram povedati skušamo poudariti, kako pomembna in nujna je kakovostna komunikacija med otrokom ali mladostnikom z drugo osebo. Komunikacija je vedno dvosmeren odnos, v katerem poteka hkratni proces, ko udeleženci pošiljajo sporočila, jih sprejemajo in tudi interpretirajo. Vse prevečkrat pa z otroki poteka le enosmerna komunikacija z razlago, zapovedjo, ukazom, opozorilom, prošnjo ali prepovedjo, ne da bi ob tem imel otrok možnost vprašati ali argumentirati svoje stališče.
»Omogočimo otrokom in mladostnikom, da bodo brez bojazni lahko sporočili svoje potrebe, želje, interese, pričakovanja, upanja, strahove, tesnobe, stiske, bridkosti in tudi zadovoljstvo, ugodje, veselje in hrepenenje,« povzema letošnje sporočilo predsednica Zveze prijateljev mladine Domžale Ema Škrjanc Ogorevc in še poudarja: »Ni treba čakati na Teden otroka, h katerega aktivnosti vas vabimo že sedaj, temveč geslo skušajte udejaniti že danes. Pri tem vam želimo veliko sreče!«
Vera Vojska
Danes 19. ERF, 5. JariERF žal odpade
Če Slamnik prebirate že v petek, potem naj vas popoldne in zvečer povabimo na tradicionalni Etno rock festival, 19. po vrsti, ki bo torej ta petek, 28. avgusta 2015, na ploščadi pred blagovnico Vele. Žal so se organizatorji za sredo, 2. septembra 2015, napovedani 5. JariERF, torej festival za mlade in še neuveljavljene glasbenike, ki bi moral biti v Češminovem parku, odločili, da odpade.
Kot pravi programski vodja in predsednik organizacijskega odbora Bela Szomi Kralj, je Etno rock festival v Domžalah priljubljena in 'ponarodela' prireditev; organizira jo KUD Kontrabant. Na letošnjem festivalu bodo nastopili: Radio Mondo, Balkan Boys, D'Plagiators in Frenky Music Night ter stalnica festivala, glasbena skupina Kontrabant.
Radio Mondo izvajajo šansone, popevke, njihova posebnost je posodobljena in avtorska glasba z elementi etna. Balkan Boys svojo Balkan fusion glasbo mešajo in izvajajo tudi v kombinaciji z jazz stilom (latin, gipsy swing reagge). Frenky Music Night je pravzaprav duet z akustično kitaro in električno kitaro, ki preigra-va avtorsko in prirejeno rock glasbo z elementi etna. To je hkrati šov predstava, saj ima Grega Samar štiri vloge - igra električno kitaro (ritem in bas), hkrati pa igra z nogami bobne in poje. D'Plagiators izvajajo avtorsko akustično glasbo z aranžmaji, v katerih so elementi slovenske ljudske glasbe in afriške glasbe ter etno priredbe rocka. Tokrat so najpogostejši in vsakoletni udeleženci ter hkrati organizatorji sebe postavili na zadnje mesto. Dovolj je, če rečemo Kontrabant. To je uglasbena vrhunska poezija slovenskih, madžarskih in romskih poetov iz Slovenije, glasba z elementi etna, akustični instrumenti in most med različnim kulturami v Sloveniji.
Kulturno-umetniško društvo Kontrabant je imelo najboljši namen, da letos izpelje tudi že 5. JariERF, z željo, da spodbudi otroške in mladinske glasbene ustvarjalnosti predvsem v neklasičnih žanrih, torej tistih, ki jih ne poučujejo po glasbenih šolah. Glavni organizator, programski vodja in predsednik organizacijskega odbora Bela Szomi Kralj, je poslal sporočilo: »Ker dne 18. avgusta 2015 do 12. ure nismo sprejeli odgovora ali odločbe na razpis, ki ga je občina objavila v juniju 2015 in pri katerem smo se potegovali za sredstva za to prireditev, smo danes prisiljeni prireditev odpovedati.«
Ob tem je še zapisal, kaj vse so postorili za 5. JariERF. Med drugim omenja, da so že pripravili vzporedne dejavnosti na dan festivala, sklenili pogodbo za prodajo brezalkoholnih pijač in palačink po družinam prijaznih cenah, ter angažirali tabornike pri postavljanju zaščitnih streh in garderob. Prav tako so dopolnili ozvočenje z manjkajočimi komponentami, nabavili električni klavir za spremljavo nastopajočih, sklenili pogodbo s tonskim mojstrom - oblikovalcem zvoka festivala, zagotovili klopi in mize za obiskovalce, pripravili plakate in vso ostalo opremo ter večkrat klicali predstavnike Občine Domžale in opozarjali na nastalo težavo, a brez uspeha.
Na Szomijev dopis so z Občine Domžale pojasnili: »Na podlagi jav-
nega razpisa za prijavo sofinanciranja kulturnih prireditev v letu 2015 je bilo javno odpiranje vlog 2. julija 2015. Od tega dne je bilo mogoče začeti s postopki obravnave vlog, od katerih so bile nekatere tudi nepopolne in smo jih dolžni po Zakonu o splošnem upravnem postopku temu primerno obravnavati, kar pa seveda zahteva določen čas (glede na čas dopustov tudi težave z vročanjem prijaviteljem na javni razpis ipd.). Navedeno pomeni, da so prispele vloge na ta javni razpis še v obravnavi, pri čemer pričakujemo, da bo o zadevi odločeno do konca avgusta 2015.«
Sporočajo še, da občina ni naročnica storitev, pač pa tako, kot to velja za ostale prijavitelje na javni razpis, le morebitna sofinancerka določenega programa, če bo ugotovljeno izpolnjevanje pogojev in v odvisnosti od meril ter razpisanih proračunskih sredstev.
Szomi Kralj k vsemu povedanemu še dodaja: »Razpisi za kulturne dogodke so tako pozni kot tudi odločbe o dodelitvi sredstev, da smo na stotine ur prostovoljnega dela naših članov vrgli skozi okno. Vsem, ki ste trdo garali, vadili, članom društva in novinarjem se za odpoved festivala iskreno opravičujemo. A hkrati dodajamo, da se za nastalo situacijo ne počutimo krivi. Kdo je kriv, da bo izginila še ena glasbena prireditev za otroke v Domžalah, naj ljudstvo presodi samo.«
Občina Domžale pa dodaja, da trditev glede pozno izvedenih razpisov
ne drži. Kulturno umetniško društvo Kontrabant (v nadaljevanju: društvo) je namreč v letu 2015 že kandidiralo na Javni razpis za sofinanciranje javnih kulturnih programov, za kar so jim bila odobrena javna sredstva v višini 5.000 evrov za prijavljeni program 19. Etno-rock festival, pri čemer je bila odločba izdana že 8. 5. 2015. Navedeno dokazuje, da Občina Domžale podpira program tega društva.
Društvo je dne 22. 6. 2015 pravočasno oddalo vlogo tudi na Javni razpis za sofinanciranje kulturnih prireditev v letu 2015, pri čemer je iz vlogi priloženega zapisnika občnega zbora društva z dne 28. 12. 2014 razvidno, da bodo v letu 2015 izpeljali festival FER (JariERF, Živi! in Etno rock festival). Pogoj sofinanciranja prijaviteljev na Javni razpis za sofinanciranje kulturnih prireditev pa je, da program, s katerim prijavitelj kandidira, še ni financiran ali sofinanciran iz javnih sredstev, razen, če gre za prireditev, ki je ni bilo mogoče vnaprej načrtovati, kar iz navedenega žal ne izhaja.
Društvo je pristojni oddelek, ki vodi postopke v zvezi z javnim razpisom za sofinanciranje kulturnih prireditev dne 24. 8. 2015 pozvalo, da vlogo za sofinanciranje festivala Jari-ERF ne obravnava, upoštevaje odpoved prireditve.
Primož Hieng
SLAMNIK JE GLASILO OBČINE DOMŽALE, IZHAJA V NAKLADI 13 300 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Keber / E-naslov: urednistvo.slamnik@gmail.com / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: Zavod Zank / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Tajnica: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, faks.: (01) 722 5 0 55, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure / Tisk: Delo d.d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana/ Priprava prispevkov: prispevke v digitalni obliki je potrebno oddati v doc zapisih, digitalne fotografije pa ločeno v jpg formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. Prispevki natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil natisnjeni v arial ali times new roman pokončnih fontih velikosti 12 (do največ 16) pt. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov.
LETNIK LV | JUNIJ 2015 I ŠTEVILKA 6
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 3
aktualno
Varnost vedno na prvem mestu
Ne samo v začetku šolskega leta, tudi skozi vse leto mora biti prometna varnost vseh udeležencev v prometu vedno na prvem mestu.
Prometna vzgoja otrok je odgovorna naloga tako staršev, učiteljev, strokovnih organizacij ter nadzornih organov in civilne družbe.
Aktivnosti občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
V okviru nacionalne preventivne akcije Začetek šolskega leta, ki jo na nacionalni ravni koordinirata ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Javna agencija RS za varnost prometa, je v okviru občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pripravila aktivnosti za zagotavljanje prometne varnosti otrok ob začetku novega šolskega leta in na šolskih poteh.
Vizija 0, ki je izhodišče Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa 2013-2022, je prav na področju varnosti otrok edini moralno sprejemljiv, možen in uresničljiv cilj, za katerega bi morala družba narediti vse s svojimi institucijami in ukrepi, da bi ga dejansko uresničila.
V našem prostoru so aktivnosti za večjo varnost otrok tradicionalno zelo močno prisotne že več desetletij, nekatere aktivnosti se uspešno nadaljujejo že vrsto let (rumena rutica, varne šolske poti, organizirani šolski prevozi, kresničke, varovanje otrok na šolskih poteh ob začetku šolskega leta, nadzor, urejanje šolskih poti, ukrepi za umirjanje prometa, načrti varnih šolskih poti itd.).
Občinske investicije na področju zagotavljanja varnejših šolskih poti
Za zagotovitev večje prometne varnosti pešcev pri prečkanju regionalne ceste Domžale-Trzin v križišču Prešerno-va-Obrtniška je obstoječi peš prehod na novo opremljen s samopostrežnim semaforjem. Dodana je tudi luč javne razsvetljave, urejena nova prometna signalizacija, zgrajena je manjkajoča invalidska klančina in razširjen obstoječi pločnik za prosto zavijanje desno.
Na prenovljeni Bukovčevi cesti na Viru so v križiščih uredili dvignjene
Novi semafor na Bukovčevi cesti na Viru bo omogočal varnejši prehod za pešce.
Oznake kolesarjev na cesti nadomeščajo navidezno kolesarsko stezo.
ploščadi, s čimer so poskrbeli, da se hitrost vozil na teh delih upočasni in prilagodi prometni varnosti. Tudi pri prehodu za pešce, ki je na območju varne šolske poti, je bilo poskrbljeno z varnostno tehničnim ukrepom - grbino in bičem s prehodom za pešce.
V Preserjah in Radomljah so ceste po novem opremljene s talnimi označbami za vodenje kolesarjev skupaj z motornim prometom, saj so na tem
a 1
Naj ŽIVI Rock festival v Grobljah
V petek, 21. avgusta, so bile Groblje priča pravemu festivalskemu rokerskemu utripu. Festival ŽIVI je zaživel že tretjič.
Organizatorji festivala, Kulturno društvo Živi, so poskrbeli za nepozaben glasbeni dogodek in dokazali, da znajo privabiti zveneče slovenske glasbene zasedbe, ki so navdušili in 'oživili' Domžale. Glasbeni oder sta najprej zasedli manj znani, a zelo kvalitetni skupini Glas in bas ter ženska zasedba Jar Of Flies. Za njima je oder in množico pod odrom dodobra ogrela kranjska zasedba The Tide. Festivalsko vzdušje je nadaljeval Hamo z zasedbo Tribute To Love, ki je s svojo električno kitaro očaral tudi najzahtevnejša ušesa. Vrhunec festivala je pripadel skupini Torul, ki svojo slavo že dosega izven meja naše države. Dogodek se je čisto po festivalsko zaključil v ritmih DJ-a Beastmasterja.
Pred tremi leti so zagnani člani Kulturnega društva Živi v zasedbi Hieroni-ma Vilarja, Mirka Medveda in Primoža Žnidaršiča prvič organizirali Festival ŽIVI. Pobuda za festival je padla čisto naključno ob pivu in godrnjanju, da se v Domžalah premalo dogaja. Fantje so zavihali rokave, poprijeli za delo, v dogodek vključili lokalne zanesenjake in sledili motu: dober izvajalec, dober oder, dober zvok in dobra postrežba. Rodil se je Rock Festival ŽIVI, ki iz leta v leta dobiva večjo veljavo. Vsako leto ima
Hamo & Tribute To Love so navdušili občinstvo v Grobljah.
glasbeni dogodek več podpornikov, več sodelujočih, več medijev in vedno bolj zveneča glasbena imena gostujejo na njihovem odru. Mesto Domžale je tako za eno noč oživelo in dokazalo, da so številni obiskovalci še kako željni podobnih dogodkov. Za tiste, ki ste manjkali na festivalu, naj vam namignemo, da bo konec oktobra v strogem centru Domžal dogodek Živi po Živih. Točen termin in lokacija ostajata še neznana in bosta objavljena na Facebook strani Živi festival in Občine Domžale.
Posebna zahvala za izvrstno izpeljan dogodek gre predsedniku KS Rodi-ca-Jarše Janezu Juhantu, Tonetu Koše-
Slovesno v Križkarjevih smrekicah
74 let od odhoda prvih borcev v partizane
Marsikdo se morda še spominja, da sta imeli nekdanji občini Domžale in Kamnik svoja občinska praznika 27. julija v spomin na odhod prvih borcev v partizane. Skupnega praznika ni več, ima pa zato dolgoletno tradicijo spominska slovesnost v Križkarjevih smrekicah, ki jo že leta in leta organizira krajevna organizacija borcev za vrednote NOB Radomlje. S slovesnostjo se spominjamo prvih akcij partizanskih borcev in njihovega odhoda v partizane.
O njihovi odločitvi za narodnoosvobodilni boj je slavnostni govornik Peter Jerman, predsednik krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Radomlje, dejal, da je odhod v boj pomenil zavestno odločitev za upor, spopad, vojno in boj z neprimerljivo močnejšim nasprotnikom, ki ni pričakoval in še manj razumel, da je pri Slovencih in Slovenkah toliko poguma in srčnosti, volje in upanja, predvsem pa hrepenenja po življenju in svobodi.
O dogodku je povedal: »Pred 74 leti so se tukaj zbrali člani radomeljske bojne skupine in začeli oborožen upor proti nemškemu okupatorju na našem območju. Niso bili sami. Istočasno so z oboroženim bojem začele tudi bojne skupine v Mengšu, Kamniku, Domžalah, na Duplici, v Črni nad Kamnikom in Trzinu. Niso se zbrali slučajno. V noči s 27. na 28. julij 1941 se je pod Križ-karjevimi smrekami pod vodstvom dr. Marjana Dermastje in Franca Bukovca
zbralo okrog 20 upornikov iz Radomelj, Preserij in s Homca. Ob polnoči so začeli z akcijo in v dveh skupinah porušili radomeljski in homški most čez Kamniško Bistrico. Po opravljeni akciji je večina odšla v partizane.« Utemeljil je potrebnost spominjanja na dogodke iz NOB in poudaril, da nam osvoboditev izpod nacističnega in fašističnega jarma ni bila podarjena, ampak smo si jo priborili s trdim bojem ter velikimi žrtvami. in ker na tem boju in žrtvah temelji tV kulturnem programu so sodelovali Moški pevski zbor Radomlje, pod vodstvom Primoža Leskovca, reci-tatorki Janka Jerman in Zlatka Levstek ter pevka in kitaristka Silva Kosec. Med številnimi prapori smo poleg veteranskih praporov številni prisotni lahko pozdravili tudi prapor Združenja generala Maistra.
Vera Vojska Foto: Miha Ulčar
Treba je vedeti in ne pozabiti ...
Praznik Krajevne skupnosti Dob
območju ceste zaradi prostorskih razlogov le delno opremljene s samostojnimi kolesarskimi površinami. Taka rešitev je smotrna na cestah, ki imajo blage vzdolžne sklone in so za kolesarje atraktivne, ker vodijo do naravnih in kulturnih znamenitosti ter v conah umirjanja prometa.
Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek
Ko se je Krajevna skupnost Dob pred desetletji odločala, kateri dogodek iz zgodovine bi bil primeren za njen praznik, so se odločili za 7. avgust 1941, ko je četa Kamniškega bataljona v okolici Hra-stovca napadla nemškega okupatorja in mu prizadela velike izgube, sama pa je
nini, Vidi Strajnar, Jolandi in Niku Sve-tlinu iz Turističnega društva Domžale, vsem strpnim stanovalcem v Grobljah in KS Domžale. Prav tako ne smemo pozabiti na hudomušnega povezovalca programa, direktorja Kamfesta, Roka Kosca-Rikija, oblikovalko podobe Festivala Živi Katarino Goltez, ekipo KUD Kontrabant ter na pridne prostovoljce, ki so skrbeli za nemoten potek na odru in zaodrju: Tedi, Poli, Seba, Robi, Zala, Miha, Lori in ostali. Festival ŽIVI zagotovo ne bi zaživel brez sponzorjev, med katerimi je bila glavni Občina Domžale.
Občina Domžale, Urad župana Foto: Jani Ugrin
izšla iz boja kot zmagovalec brez žrtev. Vodstvo in društva so se prav vsako leto potrudila, da je bil praznik primerno obeležen. Slovesnosti so bile zelo različne, vse pa so med seboj povezale ljudi, ki imajo svojo krajevno skupnost radi. V zadnjih letih v okviru praznika KS organizirajo spominsko slovesnost in pohod na Hrastovec, katerega organizator sta KS Dob in krajevna organizacija za vrednote NOB Dob, Krtina. Poleg tega pripravijo različna športna tekmovanja.
Tudi letos je bilo tako in tudi ob letošnjem prazniku se je slovesnosti udeležilo veliko krajanov in krajank, posebej množično je bilo na spominski slovesnosti na Hrastovcu, ki so jo olepšali številni prapori borčevske organizacije, pozdravili pa smo lahko tudi prapora organizacije Sever in veteranov vojne za Slovenijo. Po Zdra-vljici je zbrane pozdravila predsednica krajevne organizacije za vrednote borcev NOB ter opozorila na pomembnost spominjanja zgodovinskih dogodkov in ohranjanja ter spodbujanja pozitivnih vrednot, kot so: tovarištvo, domoljubje, pomoč in solidarnost, kar vse je še posebej pomembno v času, ko je tudi med prebivalci KS Dob čedalje več takih, ki potrebujejo pomoč. Slavno-
stna govornica je bila Marija Ravnikar, predsednica sveta KS Dob, ki je po pozdravu prisotnih povedala, da je praznovanje praznika Krajevne skupnosti Dob vsako leto tudi priložnost za srečanje ter za pogovor o delu in življenju območja, na katerem živimo, in poudarila: »Teh proslav ne gre zlorabljati v dnevno politične namene, ampak velja proslaviti klenost in uporništvo slovenskega naroda, malega človeka, ki verjetno ni imel pred očmi uvedbe totalitarnega sistema, ampak predvsem prvinsko odločenost, da smo ponosni Slovenci, in da se ne pustimo iztrebiti.«
Vsem je zaželela, da se skupaj z njo veselijo krajevnega praznika in srečanja ter dejala: »Namenimo topel pogled drug drugemu, prijazno besedo, iskren stisk roke ... kajti danes smo mi tisti, ki pišemo zgodovino. Mi smo tisti, ki bomo dodali delček na novo popisane strani v knjigi, ki jo piše življenje.« Ob koncu je poudarila, da se novo vodstvo trudi po najboljših močeh, se zahvalila vsem članom sveta KS Dob za pomoč, vsem organizatorjem proslave in vsem, ki skrbijo za spominsko obeležje. Vsem zbranim je čestitala ob krajevnem prazniku in zaželela, da izkoristijo dan tudi za prijeten klepet in druženje.
V prijetnem kulturnem programu, v katerem ni manjkalo niti partizanskih niti ljudskih pesmi in recitacij pa tudi kritičnega pogleda na današnjo stvarnost ne, so sodelovali Mešani pevski zbor Turistično-rekreativnega društva Turnše, Češenik, recitatorji Jože Lončar, Maks Jeran in Vera Vojska ter harmonikar Domen Kosič. Ob koncu smo se s pesmijo Tam, kjer murke cveto spomnili preminulega Slavka Avsenika ter se prijetno pomenkovali in obujali spomine na vedno prijazni Šuštarjevi domačiji na Spodnji Brezovici.
Na balinarskem turnirju v okviru praznika je zmagala ekipa Društva upokojencev Naš dom Dob, pred ekipama Športnega društva Dob in krajevne organizacije za vrednote NOB Dob, Krtina.
Vera Vojska
4 I slamnik
ŠTEVILKA 8 I AVGUST 2015 I LETNIK LV
iz URADA ZUPANA
slamnik@kd-domzale.si
Za večjo varnost na poti
Poletju bomo počasi pomahali v slovo in vkorakali v jesenski čas, ki prinaša novo šolsko leto. Upam, da ste počitnice in dopust preživeli čim bolj brezskrbno ter da se zadovoljni, zdravi in polni novih moči vračate na delovna mesta, vaši otroci pa v vrtce in šole.
Oči Občine Domžale so že uprte v 1. september, ko bodo ceste spet polne razigranih, nič hudega slutečih in nepredvidljivih otrok, ki še ne poznajo nevarnosti v prometu. V okviru projekta Varno v šolo in domov smo na Občini Domžale spet mislili na vse udeležence v prometu. Poskrbeli smo, da bo več kot petsto prvošolčkov v naši občini na cesti dobro vidnih, saj bodo prejeli rutke s Hroščkom Simonom, javnost pa bomo s petimi jumbo plakati v mestu obveščali o pomenu varnosti najmlajših udeležencev v prometu. Pred vsakim šolskim letom zagotovimo obnovo talne signalizacije, v prvem tednu novega šolskega leta bo policija izvajala dodaten nadzor, prav tako bodo na vseh prehodih v bližini vrtcev in osnovnih šol za dodatno varnost otrok skrbeli prostovoljci. V sklopu povečanja prometne varnosti pri prečkanju pešcev prek regionalne ceste Domžale-Trzin smo v križišču Prešernova - Obrtniška obstoječi peš prehod opremili s samopostrežnim semaforjem. Mislili pa smo tudi na zadnje čase najbolj ogroženo skupino v prometu - kolesarje. V Preserjah in Radomljah smo zaradi povečanega kolesarskega prometa na tem območju dodali talne označbe za vodenje kolesarjev skupaj z motornim prometom.
Dolžnost vseh nas je, da poskrbimo za varnost vseh udeležencev v prometu - starši, da svoje otroke seznanite z najnujnejšimi prometnimi pravili in jih naučite, kako in kje lahko varno prečkajo cesto v domačem okolju, na križišču ali cesti, in vozniki, da upoštevate prometne predpise ter vozite strpno in previdno.
Trenutek nepazljivosti nam lahko za vedno spremeni življenje. Poskrbimo, da do takih nesrečnih trenutkov ne bo prišlo. Življenja naših otrok so v vaših in naših rokah.
Vsem skupaj želim srečno pot, naj bo to v avtu, na kolesu ali na vaši pešpoti!
Tekoče investicije
V občini Domžale smo tudi v poletnih mesecih nadaljevali z investicijami, predvsem na področju cestne in komunalne infrastrukture.
Vhod v občinsko stavbo
Končana je prenova vhoda v občinsko stavbo. Dela so bila končana v predvidenem roku. V okviru odprave arhitektonskih ovir v letošnjem letu načrtujemo zgraditi še osebno dvigalo.
Obnova Kajuhove ceste
Na Kajuhovi se trenutno izvajajo dela na obnovi vodovoda. Po gradnji vodovoda in menjavi hišnih vodovodnih priključkov bomo predvidoma v začetku septembra začeli z urejanjem ceste. V okviru obnove ceste bomo uredili meteorno kanalizacijo, ki je na tem območju problematična, in na koncu cesto na novo asfaltirali. Dela nameravamo zaključiti do konca oktobra.
Obnova Gostičeve ceste
Investicija je bila zaključena v začetku avgusta. Dela je izvajalo podjetje Komunalne gradnje, d. o. o., Grosuplje. Vrednost del je bila približno 54.000 evrov. Pri rekonstrukciji ceste je bil zamenjan spodnji ustroj, prilagojena je bila javna razsvetljava, cesta pa je bila v celoti asfaltirana. Vgrajeni sta bili dve hitrostni oviri. Obnovili smo okoli 150 m ceste.
Obnova ceste Krumperk-Gorjuša
V okviru preplastitev dotrajanih asfaltnih cest načrtujemo obnovo ceste od odcepa za Jamarski dom do gradu Krumperk. Z deli bomo začeli v avgustu in jih do konca avgusta tudi zaključili.
V	polfinalu Jadranskih iger tudi Domžalčani
V	ponedeljek, 24. avgusta, so na Kopališču Domžale potekale kvalifikacije Jadranskih iger Tour 2015, tekmovanje po vzoru nekdanjih Iger brez meja.
Toni Dragar, župan
Gledalci so bili priča pravemu špor-tno-zabavnemu spektaklu, v katerem se je pomerilo sedem ekip iz različnih slovenskih krajev. Ekipe, sestavljene iz osmih članov, od katerih morajo biti vsaj tri dekleta, so se pomerile v štirih igrah: Leteči vaterpolo, Strelci, Mošarka (morska košarka) in Vrv. Največje število točk sta prejeli prva in druga uvrščena ekipa Ivančna Gorica in Domžale (ekipa Otok športa), ki sta se uvrstili v polfinale Jadranskih iger.
Rezultati kvalifikacij Jadranskih iger v Domžalah:
1.	Ivančna Gorica
2.	Domžale
3.	Jesenice
Obnova Litijske ulice na Viru
Po obnovi vodovoda smo začeli z ureditvijo ceste. Na cesti smo zamenjali betonske robnike in uredili križišče s Šaranovičevo cesto. Asfaltiranje ceste in s tem obnova naj bi bila končana do konca avgusta.
Cesta Tabor Domžale
Obnova vodovoda na cesti Tabor je bila zaradi sestave tal (skala) zelo zahteven poseg. Dela na vodovodu so zaključena, prav tako asfaltiranje ceste (potekajo zaključna dela, ki se tičejo ureditve zemljišča med opornim zidom in cesto). V sklopu obnove so bili postavljeni robniki, ki bodo v prihodnosti omogočili nadgradnjo s pločnikom.
Ureditev drsališča v Češminovem parku
Na poglobljenem platoju v Češminovem parku načrtujemo ureditev drsališča iz umetne mase. Namenjeno bo mlajšim generacijam otrok. Na drsališču iz umetne mase bo omogočeno drsanje tudi v poletnih mesecih. Drsanje poteka tako kot na ledenih ploskvah z drsalkami. Računamo, da bo drsališče izvedeno do srede oktobra, drsanje pa bo možno že oktobra in sicer ne glede na zunanjo temperaturo.
Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek
VARNO POT V SOLO IN DOMOV
V torek, 1. septembra 2015, bodo naše ceste spet polne otrok. Za njihovo večjo varnost v cestnem prometu, še posebej tistih, ki se na šolske poti odpravljajo prvič, moramo skrbeti vsi, predvsem pa starši in vozniki. Otroci, kot prometni udeleženci, so nepredvidljivi, ob svoji razigranosti pa hitro pozabijo na nevarnost v vsakdanjem prometu. Vse udeležence cestnega prometa zato lepo prosim, da ste strpni in dosledni ter vsem otrokom omogočite varno pot v šolo in domov. Življenja naših otrok so v vaših rokah.
Vsem skupaj želim prijeten, uspešen in varen začetek novega šolskega leta, prvošolčkom, ki šolska vrata odpirajo prvič, pa srečen začetek novega poglavja v njihovem življenju.
Staršem, dedkom in babicam želim veliko lepih trenutkov s šolarji, dobre želje za uspešno šolsko leto pa veljajo tudi ravnateljicam in ravnateljem ter učiteljicam in učiteljem. Naj bo za vse nas prvi šolski dan lep in poseben dan.
Toni DRAGAR
4.	Mirna
5.	Kranj
6.	Tuhinjska dolina
7.	Zreče
Ena od novosti šeste sezon Jadranskih iger je razširjena turneja Jadranskih iger po Sloveniji, ki je letos obiskala več slovenskih mest. Razširjena izdaja iger v Sloveniji nam bo letos postregla še z drugim polfinalom v Velenju (28. avgusta) in velikim slovenskim finalom Jadranskih iger, ki bo 30. avgusta v Kopru.
Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek
KINOLOŠKI DAN STOJNICE PTICE ^ KONJI
ŽIVALI S KMETIJE
EKSOTIČNE ŽIVALI
DOBRODELNA NOTA
CESMINOV PARK V DOMŽALAH
v soboto, 5. septembra 2015,
LETNIK LV | JUNIJ 2015 I ŠTEVILKA 6
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 5
AKTUALNO
Kjer je volja, se najde tudi pot
Srečanje nadzornega odbora soseske SPB-1 s prof. Miho Juhartom, dekanom Pravne fakultete v Ljubljani, soavtorjem Stanovanjskega zakona in strokovnjakom stvarnopravnega prava ter predstavniki Mestne občine Ljubljana (MOL)
Del članov nadzornega odbora SPB-1 je v začetku julija obiskal avtorja Stanovanjskega zakona in dekana Pravne fakultete v Ljubljani prof. Miho Juharta. Razlog obiska je kompleksne narave: pasaža soseske SPB-1 je nujno potrebna sanacije, Občina Domžale pa kljub obilici dobre volje ne najde legalnega načina za plasiranje sredstev iz proračuna. Sredstva so že rezervirana, projektna skupina za prenovo pa je obstala na isti točki kot pri prvem poskusu prenove pred sedmimi leti: lastništvo pasaže. Pasaža je z vpisom v zemljiško knjigo postala zasebna lastnina, vendar zaradi umestitve javnih služb (Okrajno sodišče, FURS, Geodetska uprava, Zemljiška knjiga, Zavod za zaposlovanje, Zavod za gozdove, Lekarna, banke ...) in prehoda prekomernega števila občanov, predstavlja javno uporabo, podobno kot pločniki.
Stališče občine je: »Vskladu z obstoječo zakonodajo lahko Občina Domžale sofinancira obnovo pasaž zgolj v deležu, v katerem je solastnica kompleksa SPB-1. Ni pa možno, da Občina Domžale prevzame stroške obnove v večjem deležu oz. da v celoti financira obnovo pasaž. V konkretnem primeru gre namreč za funkcionalno zemljišče kompleksa SPB-1 (zasebno lastnino), ki je v solasti vseh lastnikov SPB-1. Za prenos lastništva na Občino Domžale je potrebno stoodstotno soglasje vseh lastnikov. Občina Domžale lahko v tem trenutku nudi pomoč pri pridobivanju ugodnih kreditov, logistično pomoč, svetovalno pomoč in finančni delež v skladu s solastniškim deležem. Vsekakor bomo še naprej aktivno iskali primerno rešitev, ki pa bo morala biti v skladu z veljavno zakonodajo. Naš namen je vedno bil in bo tudi v prihodnje - sodelovanje in iskanje rešitve.« (vir: Slamnik št. 6, stran 8, pogovor s podž-upanjo Renato Kosec)
Nadzorni odbor (NO) SPB-1 je Občini Domžale ponudil možnost ustanovitve javno zasebnega partnerstva, ki ima za podlago 'javni interes' pasaže, kar vsekakor obstaja. Občina Domžale v tem ne vidi rešitve, ker NO SPB-1 (niti etažni lastniki) zanjo ne predstavljajo pravnega sogovornika.
Da etažni lastniki objekta SPB-1 pridobimo sredstva iz proračuna Občine Domžale, moramo zbrati 100-odstotno soglasje vseh solastnikov, in lastništvo pasaže prenesti na Občino Domžale. To je nemogoč projekt, ki je zaradi prevelikega števila lastnikov vnaprej obsojen na neuspeh.
Na Občini Domžale, ki je solastnica objekta SPB-1, se veselimo ponovne pobude lastnikov stanovanj ter lastnikov lokalov in poslovnih prostorov objekta SPB-1 za prenovo objekta, ki Domžalam ni ravno v ponos. S tem upamo, da bomo lahko po osmih letih obnovili dolgoletna prizadevanja za njegovo postopno prenovo oziroma revitalizacijo v tehničnem, funkcionalnem, kakor tudi v estetskem smislu, ki bo v korist vseh lastnikov in tudi v korist celotni lokalni skupnosti.
V preteklosti smo skupaj in v dogovoru s predstavniki solastnikov izvedli celo vrsto aktivnosti za prenovo SPB-1, ki po obsegu kakor tudi po zasnovi in obliki predstavlja enega izmed najkompleksnejših in najobsežnejših objektov te vrste v Sloveniji.
Posledica sodelovanja s takratnim odborom predstavnikov lastnikov je poleg izdelave projektno-tehničnih in arhitekturnih rešitev za posodobitev in sanacijo nekaterih tehničnih problemov bil tudi vpis objekta v zemljiško knjigo. Občina Domžale si je ves čas postopka prizadevala pridobiti v last tiste
Vodstvo projektne skupine za prenovo SPB-1 je mnenja, da uradniki v teh okvirjih ne vidijo nobene druge rešitve, če pa rešitev najdemo etažni lastniki sami, nam bodo pa pomagali?!
Moramo priznati, da smo člani NO SPB-1 od Občine Domžale pričakovali več. Veliko več. Kako naj mi najdemo rešitev, ko pa je še strokovnjaki ne morejo?
Kdo od nas ima čas in strokovno znanje za iskanje rešitev, ki jih pravni strokovnjaki na občini ne najdejo v okviru svojega delovnega časa? Ali ni to konec koncev tudi delo občinske uprave, ki je tam tudi zaradi nas?
Dejstvo je, da smo etažni lastniki SPB-1 prepuščeni sami sebi in svoji iznajdljivosti. Občina Domžale bi rada pomagala, denar je rezerviran, le pravne podlage v okviru zakonodaje ne najde.
NO SPB-1 se na tej točki ne ustavlja, ker smo usmerjeni k iskanju rešitev in ne k iskanju izgovorov ter iskanju razlogov proti. Izhajamo iz osnovnega izhodišča, da najdeš to, kar iščeš. Pasažo enostavno moramo sanirati, ker trenutno stanje vpliva na statiko objekta, kar pa ni zgolj lepotni popravek. Obnašati se moramo kot dober gospodar, hkrati pa objekt tvori središče mesta, katerega pasaža je v javni uporabi.
Za pomoč smo prosili enega največjih strokovnjakov s tega področja, prof. Miho Juharta s Pravne fakultete v Ljubljani, ki je soavtor Stanovanjskega zakona in velik strokovnjak stvarno-pravnega prava. Stališče prof. Juharta je, da soseska SPB-1 predstavlja res kompleksen primer, kjer na vidiku ni enostavne rešitve. Tudi obstoječi Stanovanjski zakon ne rešuje problematike tako razgibanih sosesk s stališča (so)lastnine.
Potrebna bi bila sprememba zakonodaje, vendar se pri takih primerih vedno
površine, ki so zaradi zasnove objekta javno dostopne in po naravi stvari predstavljajo 'javne površine'. S tem so zlasti mišljene notranje pasaže, ki omogočajo dostop tudi do poslovnih lokalov in pa seveda pločniki ob objektu. Na tak način bi bilo možno uveljavljati pravila, ki veljajo na vseh javnih površinah - od prometnega režima do javnega reda in miru ter do zagotavljanja finančnih sredstev za javno razsvetljavo, prenovo in vzdrževanje. Tako bi občina lahko sukcesivno ob sodelovanju solastnikov začela s prenovo parterja SPB.
Žal se je takrat nekaj solastnikov temu predlogu uprlo in s tem onemogočilo prenovo. Zahtevali so, da postanejo hodniki solastnina vseh lastnikov objekta. Zoper Občino Domžale je bila s strani nekaj solastnikov leta 2006 vložena tožba za motenje posesti zaradi postavitve vzorčnega polja prenove, ki smo ga bili na podlagi sklenjene sodne poravnave v decembru 2007 prisiljeni odstraniti.
Razumemo in podpiramo prizadevanja nadzornega odbora SPB-1 za iskanje ustrezne rešitve, s katero bi del sred-
odpirajo nova vprašanja: kje je meja, kaj je definicija velike soseske, kako zaščititi lastnino vsakogar itd.
Mnenje prof. Juharta:
-	vsak kompleks je zgodba zase in ni načina, ki bi vsak objekt lahko reševal z enotno rešitvijo
-	vpis v zemljiško knjigo ima SPB-1 vzorno izveden, kar gre pohvala prvi projektni skupini za prenovo, ki je končala svoje delo pred sedmimi leti. Vidi se, da je bilo vloženega veliko dela
-	najbolj enostavno bi bilo, da občina razlasti etažne lastnike, vendar je verjetno pričakovati tožbe določenih lastnikov, ki se s tem ne bi strinjali
-	pridobitev 100% soglasja za prenos lastnine je nemogoč
-	pogodbe z pbčino lastniki ne moremo skleniti, lahko pa kot sogovornik nastopi podjetje za upravljanje objekta
-	občina lahko pasažo razglasi za javno dobro, ker v Sloveniji veljavni predpisi ne določajo, da bi moralo biti javno dobro nujno v javni lasti
-	večina podobnih težav je nastalih na podlagi tranzicije iz družbene v zasebno lastnino
Srečanje smo zaključili z mislijo, da je 'javno dobro lahko v zasebni lasti'. Občina Domžale (če želi), lahko na podlagi tehtnih razlogov razglasi pasažo SPB-1 za javno dobro, kar predstavlja podlago za plasiranje proračunskih sredstev.
Razlogi za ustanovitev javnega dobra pasaže SPB-1 so:
-	Pasaža SPB-1 omogoča in v naravi predstavlja prekomeren prehod občanov skozi središče mesta (zelo podobno kot pločniki) in ne le zgolj prehod lastnikov stanovanj in občanov, ki uporabljajo prostore javnih služb, ki so locirane v objektu.
stev za prenovo objekta zagotovili iz javnih sredstev, ki so za to v proračunu Občine Domžale tudi rezervirana. Zato smo se odločili, da naročimo pravno mnenje glede možnosti sofinanciranja prenove pasaž pri eni izmed institucij, ki se ukvarja z javnopravno in finančno zakonodajo.
Glede mnenja prof. Juharta, na katerega se NO SPB-1 sklicuje, se seveda povsem strinjamo, da je javno dobro lahko tudi na zasebnem zemljišču, vendar le pod pogojem, da ima občina s solastniki sklenjeno ustrezno pogodbo, ki omogoča vpis javnega dobra v zemljiško knjigo, kar nas vrača na vprašanje 100-odstotnega konsenza glede na trenutno veljavno zakonodajo oziroma odpira vprašanja morebitnih tožb tistih lastnikov, ki se s tem ne bi strinjali.
Teoretično je možna tudi razlastitev vseh solastnikov v javno korist, na podlagi prostorskih aktov ali drugega akta Občinskega sveta, pri čemer glede na dosedanje izkušnje tvegamo dolgotrajne sodne postopke in zaplete, ki bi potrebno sanacijo samo časovno oddaljili.
-	Občina Domžale lahko pasažo SPB-1 razglasi za javno dobro, ker v Sloveniji veljavna zakonodaja nikjer ne določa, da bi moralo biti javno dobro nujno v javni lasti.
-	Objekt daje več javnosti, kot sam objekt predstavlja (kar občina z rezervacijo sredstev v proračunu 2015-2018 to že potrjuje).
-	Površine v pasaži SPB-1 predstavljajo komunikacijo med različnimi deli središča mesta (to prerašča iz skupnega dela stavbe v javno dobro). Pasaža s tem predstavlja povezovalni element.
-	Pasaža SPB-1 je del zasebne lastnine, uporablja se v javnem interesu, je javno dobro in jo je treba na ta način tudi sanirati.
-	Izgradnja parkirne hiše na severni strani objekta je namenjena sistemu 'parkiraj in se pelji z javnim prevozom (avtobus in vlak)'. To pomeni da je narejena za to, da privabi občane in ostale uporabnike k uporabi javnega prevoza. Do javnega prevoza iz parkirne hiše pa je potreben dostop in najbolj priročna je uporaba pasaže SPB-1, ki je delno celo pokrita.
-	Za ustanovitev javnega dobra obstaja zadosti razlogov, vendar je na koncu to politična odločitev. Pred volitvami, v oktobru 2014, so nam prisluhnile vse politične opcije v Domžalah in potrdile, da nas bodo podprle pri prenovi in sanaciji pasaže. Sedaj je čas, da se predvolilna podpora izrazi tudi v praksi.
Stališče Občine Domžale glede javnega dobra v Slamniku (št. 6) je: „osnovni pogoj za javno dobro je, da je zemljišče v lasti občine (v javni lasti)". Prof. Juhart pa pove drugače: „javno dobro v Sloveniji je lahko v zasebni lasti".
Za pomoč in delitev dobrih praks smo prosili tudi župana Zorana Jankovica, ki vodi Mestno občino Ljubljana. Sredi julija sta nas sprejel podžupan Dejan Crnek in direktorica Mestne uprave Jožka Hegler.
MOL že vse od leta 1991 sofinancira urejanje središče mesta s programom Ljubljana - moje mesto. Vsako leto se izvede javni razpis za prenovo ovoja stavb. Kriteriji in merila za izbor so jasno definirani. Podlaga sta Zakon o kulturni dediščini in statut MOL. Ideja se je porodila na nivoju občinske uprave in ne s strani lastnikov objektov.
Heglerjeva svetuje, da lahko Občina Domžale naredi nek program za
Res je, da MOL že leta uspešno sofinancira prenovo mesta, zlasti fasad (stavbnih ovojev) v starem delu mesta, zlasti tistih, ki so na spomeniško varovanih območjih. So pa pravila za delitev sredstev izredno stroga v smislu sodelovanja vseh lastnikov objekta.
Ne glede na navedene ovire in zadržke pri prenovi SPB-1 z vidika, ki izhajajo zgolj na podlagi skrbi za zakonito porabo javnih sredstev, si prizadevamo in si bomo še naprej prizadevali za iskanje ustrezne legalne in sistemske rešitve. V kratkem bomo organizirali srečanje projektne skupine SPB-1 s podjetjem, ki nudi svetovanje ter lastne organizacijske in finančne rešitve za energetsko in tehnično prenovo objektov.
Ne moremo pa pristati na prikrito izsiljevanje s strani predstavnikov NO po znižanju ali subvencioniranju omrežnine za sosesko SPB-1. S tem bi postavili v neenakopraven položaj vse ostale lastnike in najemnike, ki so glede na veljavno zakonodajo omrežnino dolžni plačevati.
Župan Toni Dragar
sanacijo objektov, ki so v enaki funkciji, v našem primeru stavbe v središču mesta, ki imajo prekomerno uporabo pohodnih površin, in da v objektu delujejo javne službe.
Primer: »sodišča ne moreš izbirati, ampak ga obiščeš tam, kjer je lociran«. Javne funkcije pa morajo biti po zakonu dostopne vsem. To bi bila lahko osnova za izvedbo javnega razpisa za sofinanciranje obnove pasaže SPB-1.
Podžupan Crnek je opozoril, da Mestna občina Ljubljana zagotavlja ugodne kreditne pogoje za obnovo skupnih delov stavb preko Javnega stanovanjskega sklada MOL. Potrdil je stališče Občine Domžale, da se javna sredstva ne morejo plasirati brez osnove.
Nenazadnje je potrebna velika angažiranost celotne občinske uprave. V primeru MOL gre do lastnikov zemljišč in objektov celo župan Jankovic, za lastnike organizirajo delavnice, župan vsak prvi torek v mesecu sprejema občane, s projekti pa sodelujejo vsi zaposleni.
Srečanje smo zaključili z mislijo direktorice mestne uprave Jožke Hegler: »Kjer je volja, se najde tudi pot.«
Nadzorni odbor SPB-1 poziva Občino Domžale in vse politične opcije k sodelovanju in potrditvi ene od rešitev. Predvsem je na potezi koalicija (Lista župana Tonija Dra-garja in SMC), ki lahko sama odloča o tako pomembnih odločitvah. Oktobra 2014, pred volitvami, sta tudi LTD in SMC podprli sanacijo pasaže SPB-1 ter potrdili, da vidita pasažo „v javni uporabi". Če kdorkoli želi osvežiti spomin na predvolilne obljube, ima nadzorni odbor SPB-1 shranjene posnetke razgovorov.
Rešitev 1: Občina Domžale lahko razpiše javni razpis za obnovo središča mesta (s kriteriji, ki jih izpolj-njuje tudi pasaža SPB-1)
Rešitev 2: Občina Domžale lahko pasažo SPB-1 razglasi za javno dobro (kar je osnova za plasiranje sredstev iz proračuna)
Rešitev 3: Občina Domžale lahko subvencionira plačevanje omrežni-ne za sosesko SPB-1 (strošek na enoto 18,13 € mesečno za SPB-1 pomeni 147.000 € letno)
Člani nadzornega odbora SPB-1 smo zaradi vseh dejstev in rešitev, ki smo jih poiskali sami, prepričani, da nam bo skupaj z Občino Domžale in celotno javnostjo uspelo osvežiti in urediti središče mesta.
Nadzorni odbor SPB-1 Frenk Orel - koordinator NO SPB-1
Domžale, 11. 8. 2015
i"--s,
y \____)
fMtulivrci
VABILO
TJ
j -otJj j^-1 !m L-i '<>. Lhii[JV&t■ j,n;J ¡Ifr/d i.fci^j tCmitPt rjt Lj/rJ^Tv
Jkrtr^fr-
I Vidino 'ji tidir Ifjitt iti JPJfJ r mlrlr, It. irptrx(fn 20IJ ■p6 lit. cjjt jM^nJJijn r jfjjjl>	j mfffl 0>lM
iitirtr^jm rirf pfl liJi H /,-fTtfttJiii fl-,-uilxt .ifa t
j. i.viir Kitar J» ^jmr s';'Si h '"j'-ii i r - ia in? Jitjt T
Z Občine Domžale so na zgornji prispevek odgovorili:
6 I slamnik
VELIKI INTERVJU
ŠTEVILKA 8 I avgust 2015 I letnik lV
slamnik@kd-domzale.si
PETI, PETI IN SPET PETI SLOVENSKO - VSAJ ENKRAT NA DAN
MARIKA HALER, ZBOROVODKINJA
Pred petinštiridesetimi leti so Mariko Haler, ki je že od malih nog predana petju, življenjske okoliščine iz rodnih Artič pri Brežicah pripeljale v Domžale. S seboj je prinesla tudi svoj glasbeni talent ter predanost zborovskemu in ljudskemu petju.
Miha Ulčar Foto: Iztok Dimc
V mnogih letih delovanja na Osnovni šoli Domžale, kjer je bila tudi pomočnica ravnateljice, so v njenem šolskem zboru prepevale številne generacije otrok. Sedaj na jesen življenja pa Marika vodi ženski zbor in dve skupini, kjer prepevajo ljudsko petje. Na leto opravijo številne nastope, s katerimi razveseljujejo vse generacije. Petje je namreč druženje, dokazovanje svojih sposobnosti in prenašanje vsebine z občutkom na poslušalca. Doseči to, da skupina ljudi svoja čustva prek pesmi prenese na poslušalca, po besedah Marike traja dolgo časa. Ko pa to dosežeš, je ves trud poplačan in seveda v obojestransko zadovoljstvo. Med pogovorom z njo boste izvedeli, da je petje veliko več, kot ste si verjetno predstavljali do zdaj, ter da obstaja razlika med zborovskim petjem in petjem ljudskih pesmi.
Rojeni ste bili leta 1943 v taborišču Obereschreiberhau v Nemčiji? Kako to, da ste bili rojeni tam?
Leta 1941 so bili moji starši in brat, ki je bil tedaj star dve leti in pol, prek zbirnega centra v Brestanici izgnani v Nemčijo v Obereschreiberhau. Reka Sava je bila takrat južna meja Nemčije, Nemci pa so izselili ves levi breg Save. Moj oče, ki je dobro znal nemško, je bil vodja Slovencev v taborišču. Mama je delala pri neki družini. Z nosečnostjo je pridobila več hrane za družino. Po vojni smo se domov vračali z živinskimi vagoni in to kar tri mesece. Prevoze so prevzeli Rusi in kadar so rabili lokomotivo, so jo vzeli.
V domačo vas Atriče pri Brežicah smo prispeli julija 1945. Domača hiša je bila popolnoma izpraznjena. Še najmanj 15 let se je v vasi govorilo samo o vojni in vožnji domov.
Kdaj ste se prvič srečali z glasbo?
Moja mama je zelo lepo pela, oče pa je imel veselje do glasbe. Spominjam se, da je k nam pogosto hodila neka ženska, ki je igrala orgle v cerkvi. Brat se je pri njej učil harmoniko, jaz sem samo poslušala, igrati pa nisem hotela. Ni pa bilo možnosti, da bi nas poslali v glasbeno šolo, saj je v bližnji okolici ni bilo. Veselje in osnove za glasbo sem dobila v osnovni šoli prek družine Ziherl, ki je pozneje delovala tudi v Domžalah. Po končani osnovni šoli sem odšla na učiteljišče v Celje, kjer sem se specializirala v predmetu iz glasbe in že v drugem letniku začela z vodenjem otroškega zbora na bližnji osnovni šoli. Istočasno sem začela obiskovati tudi glasbeno šolo, kjer sem se naučila igranja klavirja in harmonike. Da pa sem lahko plačevala na glasbeni šoli, sem imela inštrukcije.
Povejte kaj več o svojem glasbenem življenju. Kateri je bil prvi zbor, v katerem ste prepevali in katerega ste ste ga vodili prvega?
Prvič sem v zboru prepevala v petem razredu osnovne šole. Spominjam se,
Seveda nimam nič proti tujim pesmim, poudarjam pa, da je pomembna slovenska pesem, ki ima vpliv na domoljubnost, se pravi na ljubezen do domovine.
da so v tistem času v naši vasi Artiče pripravljali operete, kot so Planinska roža, Vasovalci in Hmeljska princesa. Vse to je organiziral Slavko Ziherl. Otroci smo lahko samo poslušali, odrasli pa so prepevali. To je bil takrat velik dogodek za našo vas.
Po končanem učiteljišču so me poslali v Boštanj pri Sevnici, kjer sem v tamkajšnji osnovni šoli dobila prvo zaposlitev. Po prihodu so me povprašali, kaj bi najraje učila. Bila sem izobražena za razredni pouk. Ker je bilo v tistem času veliko pomanjkanje učiteljev, sem učila matematiko, fiziko in glasbo. Obenem sem vodila dva zbora; otroškega in mladinskega. V teh zborih so prepe-
vali skoraj vsi otroci, ki so obiskovali to šolo. Začela sem tudi s fantovskim oktetom in dekliškim zborom. S slednjim smo prepevale tudi na radiu Brežice. Prejele pa smo tudi kar nekaj priznanj.
Po sedmih letih sem zaradi življenjskih okoliščin pristala v Domžalah. Po prihodu v Domžale nekaj let nisem bila povezana z glasbo. Potem pa mi je oblika celodnevnega pouka, ki so ga uvedli in je veljal od prvega do četrtega razreda, pripeljala do tega, da sem te razrede učila glasbeno vzgojo. Prevzela sem tudi otroški zbor, ki sem ga vodila vse do upokojitve. Povprečno število pevcev v tem zboru je bilo vedno okrog osemdeset.
Bila ste tudi pomočnica ravnateljice na OŠ Domžale. Ste poleg otroškega šolskega zbora vodili še kakšen zbor izven šolskih prostorov?
Od leta 1980 sem bila pomočnica ravnateljice na OŠ Domžale. V času službe nisem vodila nobenega drugega zbora razen šolskega. Po upokojitvi sem šla prepevat v Ženski pevski zbor, ki ga je vodil Stane Habe. Na začetku sem pela, potem pa sem pomagala Stanetu. Zbor sem prevzela leta 2000. Že leto dni prej se je zbor preimenoval v Ženski pevski zbor Stane Habe. Še zdaj sem hvaležna tedanji predsednici Ženskega zbora Domžale Ilon-ki Šarc, da smo zbor poimenovali po Stanetu. Tudi on se je s tem strinjal. Vedel je, da bomo pele naprej.
Pravijo, da je Slovenija dežela dobrih pevcev. Imamo izredno močno ljudsko in umetno zborovsko glasbo. Skorajda ni vasi, da ne bi imela kakšnega pevskega zbora. Tudi na kakšnih prireditvah večkrat pride do spontanega petja, v katerega se vključijo tudi tisti, ki nimajo posluha. Kaj v globljem pomenu je dejansko petje?
Petje je druženje, dokazovanje svojih sposobnosti in prenašanje vsebine z občutkom na poslušalca. Sama zagovarjam to, da če nekje pojemo ljubiteljsko, naj se poskrbi, da je petje najmanj dvoglasno. Vedno poudarjam, da ne enoglasno, pri ljudskem petju pa je dobro dodati še tretjega.
Pred časom sem preko Društva šole zdravja v Medgeneracijskem centru Bistrica organizirala 'petje kar tako'. Poudarek je bil na tem, da prepevamo slovenske narodne pesmi, te se namreč ne slišijo na zabavah. Prav tako se teh ne prepeva vse povprek, prej se bodo slišale kakšne popevke, v zadnjem času pa angleške pesmi. Seveda nimam nič proti tujim pesmim, poudarjam pa, da je pomembna slovenska pesem, ki ima vpliv na domoljubnost, se pravi ljubezni do domovine. Isto je z nabožnimi pesmimi. Pomembno je, da njihovo vsebino zapoješ tako, kot jo čutiš. Da se vrneva na 'petje kar tako'. Na začetku nas je bilo petdeset in smo prepevali eno uro. Ne vem pa, zakaj je vse razvodenelo. Vedno manj je bilo ljudi, ki bi prišli enkrat na mesec prepevat.
Predvidevam, da ni kar tako prek pesmi prenesti svoja čustva na poslušalca. Drži?
Doseči to, da skupina ljudi svoja čustva prek pesmi prenese na poslušalca, traja dolgo časa. Pri Ženskem pevskem zboru Stane Habe, DU Domžale je trajalo deset let. Pred dobrimi šestimi leti smo dosegle ta nivo in sedaj se to vidi na naših koncertih, kjer poslušalci tako ploskajo, da vedno dodajamo pesmi. Vse to se vidi po odzivu poslušalcev. Prvič pa se nam je ta odziv zgodil v dvorani Kulturnega doma Franca Ber-nika, ko smo pele partizanske pesmi.
Petje močno vpliva na fizično telo, na stanje duše in duha, ima pa tudi sociološki vpliv. Lahko poveste kaj več o tem?
Če govorim o Ženskem pevskem zboru Stane Habe, DU Domžale, k nam po upokojitvi pridejo vse tiste, ki so kdaj želele peti, pa jim zaradi okoliščin nikoli ni uspelo. Sodelovanje v zboru
LETNIK LV | SEPTEMBER 2015 I ŠTEVILKA 7
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 11
VELIKI INTERVJU
jim pomeni druženje, zaposlitev za tisti dan, zaposlitev za vse nastope, ki jih je vsako leto najmanj petnajst. Na vsakem nastopu podoživljajo vsebino pesmi in so nato zadovoljne, da so nekoga s temi pesmimi razveselile. Pesem ostaja tudi v naših možganskih zapisih in to do smrti. Naj pride še najhujša oblika bolezni, kot je demenca, peti še vedno znaš. Poleg tega odrivaš demenco iz zdravstvenega vidika, da se učiš besedilo, ritem in melodijo, pa še štiriglasno petje v tistem glasu, kjer prepevaš. Tu je namreč ogromno za misliti in za povezovati. To je ena višja oblika miselnosti, ki je povezana z vsem. Še dihati moraš pravilno. Pri vsem pa še uživaš. Pri ljudskem petju pa zapoješ tako, da pojejo s teboj tudi poslušalci.
Se po vašem mnenju Slovenci dovolj zavedamo, kakšno bogato izročilo ljudskih pesmi sploh imamo? Kako to izročilo prenesti na mlajše rodove, da se bodo te pesmi slišale tudi čez petdeset let? Pet nastopov letno z ljudskimi pesmimi imamo tudi v vrtcu. Kako lepo ti otroci pojejo in če bi to nadaljevali naprej, se ne bi nič pozabilo. Prav tako so bili kar presenečeni, ko so slišali peti moške. Tudi razni občinski dogodki se ne bi smeli odvijati brez ljudske pesmi. Peti, peti in spet peti slovensko, pravi Mara. Jaz pa dodajam - vsaj enkrat na dan.
Na jesen življenja vodite kar tri zbore: Ženski pevski zbor Stane Habe, Društva upokojencev Domžale, Moški pevski zbor Janez Cerar in pevski zbor Društva Šola zdravja. Kako vam vse to uspeva? Najprej vas moram popraviti v poimenovanju. Vodim namreč en zbor in dve skupini. Takšno poimenovanje pa je zaradi tega, ker zbor predstavlja petje strogo po notah, ljudsko petje pa je petje po posluhu. Pri ljudskem petju sem zelo vesela, da sem delno preoblikovala Moški pevski zbor Janez Cerar v skupino ljudskih pevcev. Prej so bili pevci v zboru in ker so ostali brez g. Dolinarja, sem vodenje prevzela ob 10. obletnici smrti g. Habeta. Nato smo se odločili za ljudski način petja in ostali skupaj. Lažje pa je bilo s skupino pri Društvu Šola zdravja, kjer večina pevk prej ni prepevala v zborih. Vsi tisti, ki so vključeni v ti dve skupini, ogromno naredijo zase. Meni osebno je lažje učiti zbor kot skupino ljudskih pevcev. Pri zboru so namreč točna navodila, pri ljudskem petju pa iščemo. Z ljudskim petjem se spopadam dve leti. Pri iskanju pesmi in pri priredbah pesmi mi zelo pomaga moj brat, ki ima pri tem veliko več izkušenj. Ko govorimo o ljudskem petju, vidimo lahko, da je pri vsaki skupini drugačno petje. Ljudsko petje je to, da skušamo zapeti tako, kot je bilo nekoč. Skupine se bodo udeležile revije Srečanje ljudskih pevcev in godcev v Kamniku.
Kako usklajujete vaje in nastope?
S skupinama imamo vaje ob ponedeljkih in torkih popoldan ob osemnajsti uri, z zborom pa ob četrtkih dopoldan ob deveti uri. Odkar smo ta urnik z zborom prestavili na dopoldan, veliko več naredimo, ker je pri zboru potrebna večja koncentracija. Dopoldan pa imamo spočite možgane. Ker je povprečna starost pevk in pevcev približno sedemdeset let, ni toliko težav pri usklajevanju. Zadnji nastop v Medgeneracijskem centru Bistrica sem imela z vsemi tremi. Moram priznati, da je bilo zelo naporno, na koncu pa sem bila zelo srečna, ker je bil zelo lep nastop. Prvič sta se skupini in zbor med seboj dobro slišali in se pri skupnem nastopu zlili v eno.
Kadar nastopamo s skupino Društva Šola zdravja, poleg nastopajo tudi članice folklorne skupine Če-šminke, iz Društva Lipa Domžale, ki so tudi članice Društva Šola zdravja, ravno tako jih je tam nekaj iz ženskega zbora. Pri tem pomagam, da bi bilo petje ob folklornem nastopu čim lepše. S skupino Društva Šola zdrav-
Po ljudsko vedno rada pritegnem in to glasno. Želim pa si, da bi jaz zapela v ženskem zboru in da bi ga vodil kdo drug. Pa pravijo, da ne bo šlo.
ja smo začele z letošnjim januarjem in smo že z lahkoto in kvalitetno nastopale na letošnjem Slamnikarskem sejmu, ki je bil v prvi polovici junija.
Nekdo bi se na primer želel priključiti kakšni vaši skupini ali zboru, ki jih vodite. Kakšne pogoje mora izpolnjevati?
Pri ženskem zboru je prvi pogoj, da lahko novo pevko vključimo pri kakšnem glasu, kjer ni preveč pevk. Noben glas namreč ne sme biti preštevil-čen. Nove pevke morajo nato en mesec hoditi na vaje, potem pa se odločijo, ali ostanejo ali pa odidejo. Velikokrat pridejo kakšne nove pevke in poskušajo, ampak redko katera ostane. Večina se ustraši našega intenzivnega učenja. Ne morejo verjeti, da na primer šest mesecev vadimo eno pesem. Sama prakticiram to, da mora biti vsako leto v programu ena težka pesem, da s tem zbor dokaže, da še vedno zmore. Prav tako pa se z novimi pesmimi v našem repertoarju ne ponavljamo. Pri skupinah za ljudsko petje je ravno tako. Res pa je, da pri ljudskem petju niso velike skupine. Če bi bilo več zainteresiranih, bi raje naredila dve skupini.
Koliko nastopov opravite z zborom in skupinama na leto in kje vse nastopate?
Z zborom letno opravimo petnajst nastopov, z moško skupino je bilo tudi veliko, s športno skupino pa smo začeli šele januarja in smo zaenkrat še bolj individualni, recimo na druženju po telovadbi ali ob rojstnih dnevih. Z zborom se udeležujemo vseh revijalnih razpisov, nastope pa organiziramo tudi v vseh bližnjih domovih za ostarele.
Lani je vaš zbor postal najboljši ženski upokojenski zbor v gorenjski regiji. Povejte kaj več o tem!
Lani smo se z zborom udeležile Revije pevskih zborov Gorenjski upokojenci pojejo, ki je potekala v gradu Khi-slstein v Kranju. Med šestnajstimi sodelujočimi zbori smo se uvrstile med tri najboljše zbore, med ženskimi zbori pa smo se uvrstile na prvo mesto. To smo dosegle ravno zaradi poudarka na doživeto izvajanje pesmi. Ta uspeh je bil za vse nas še dodatna motivacija za nadaljnje delo.
Vsako jesen z Ženskim pevskim zborom Stane Habe, Društva upokojencev Domžale na OŠ Domžale pripravite Jesenski koncert, ki vedno dodobra napolni veliko avlo šole. Kako potekajo priprave na takšen koncert in kakšen repertoar izberete?
Na Osnovni šoli Domžale ga organiziramo zato, ker imajo tam dovolj veliko dvorano- avlo, kjer je dobra akustika in tudi gostoljubje šole, saj nas vedno radi sprejmejo v svoje prostore.
Vsako leto se priprave začnejo januarja, ko postavim rdečo nit, se pravi, kaj bomo peli. Na letošnjem koncertu se bodo vse naše pesmi vezale na vreme. Težje pesmi predstavimo na Območni reviji pevskih zborov marca. Maja je revija gorenjskih upokojenskih zborov. Potem pa nadaljujemo z učenjem, saj je do novembra potrebno znati deset pesmi. Na Območni reviji pevskih zborov se tudi dogovorimo, katere goste bomo povabili, da bi popestrili naš jesenski koncert. Do sedaj nam še nihče ni odklonil nobenega
našega povabila. Največkrat pa nam pomagajo Domžalčki, za katere mislimo, da na koncertu naredijo medge-neracijsko povezavo. Vedno težimo k temu, da bi ljudje v dvorani res uživali.
Ta koncert je za nas najpomembnejši dogodek, kjer pokažemo, kaj smo tisto leto delale. Takrat smo tudi vse zadolžene od cvetja do pogostitve ... Vse se vključimo, da ta nastop poteka tako, kot si mi želimo. Na koncertu naš ženski zbor vedno nastopa v dveh delih, zato se za drugi del vedno rade tudi preoblečemo. V času priprav na koncert se tudi dogovorimo, katero pesem dodamo za skupno petje. Publika je že navajena, da na koncu koncerta zapojemo skupaj. Včasih smo zapeli eno, sedaj zapojemo pet, šest ljudskih pesmi. Neka prijateljica mi je nekoč dejala, da rada pride na vsak naš koncert zato, da lahko zapoje skupaj z nami. Isto naredimo tudi v domovih upokojencev in v vrtcih. Vsi ti starejši in otroci poznajo vse te pesmi. Pevke so tudi vesele, da njihovi poslušalci kaj lepega rečejo o zboru. Najlepši komplimenti so: »Tako lepo še niste pele.« In to nam je obveza za naslednje leto. »Veliko imate mladih, pa čeprav ni nobene nove pevke v zboru.« (Smeh).
Katera je vaša najbolj priljubljena pesem?
Še nobena skupina je ne poje (Smeh). Rada imam vesele in poskočne pesmi. Trenutno se pripravljam na učenje pesmi Sem se rajtal ženiti (Koroška).Njena vsebina je namenjena moški skupini.
Doma kaj prepevate?
Zelo veliko (smeh). Tam v kotu so klaviature. Treba se je naučiti vsak glas, da ga znam zapeti, ker najlepše je voditi petje z glasom. Če je za intonacijo klavir, je pretrdo. Jaz igram na klavirju samo takrat, kadar mojega petja ne slišijo. Drugače pojem z vsakim glasom. Doma se naučim vse glasove, potem pa na vajah pojemo. Na začetku imamo ločene vaje za posamezne glasove, potem pa skupaj. Dvakrat letno prideta pomagati Jožica Vidic in Andreja Polanec iz Glasbene šole Domžale. Takrat se delimo na skupine in delamo od šest do dvanajst ur. To pomeni, da v enem dnevu naredimo ogromno. Tudi pri nastopih mi Glasbena šola Domžale vedno pomaga. Krajevna skupnost nam omogoča prostor za vadbo vseh skupin in materialno sodelovanje pri izvedbi koncertov.
Kateri so vaši najljubši skladatelji?
Imam jih več: Janez Bitenc za otroške pesmi, Janez Kuhar za partizanske, Matija Tomc za priredbe ljudskih pesmi za ženski zbor in Tomaž Habe, ki nam napiše takšne pesmi, da se potrudimo in smo potem maksimalno zadovoljne, če lepo zapojemo.
S kom bi si še posebej zaželeli zapeti?
Nimam posebne želje. Bolj uživam, da vodim trideset žensk. Po ljudsko pa vedno rada pritegnem in to glasno. Želim pa si, da bi jaz zapela v ženskem zboru in da bi ga vodil kdo drug. Pa pravijo, da ne bo šlo.
Aktivni ste tudi v Društvu Šola zdravja, v okviru katerega vsako jutro na številnih lokacijah poteka jutranja telovadba. Tudi vi se je redno udeležujete v skupini 88 lip. Kaj za vas pomeni to?
To pomeni, da sem še gibljiva, da sem družaben človek, da se ne bojim ljudi in družbe. Da pregibljem vse sklepe, da zadiham in na koncu še zapojem. Vsak dan po telovadbi zapojemo eno. Res, da eno in isto. Intonacijo pa nam da psica Brina (smeh). Zapojemo Vem, da danes bo srečen dan. Res, da smo besedilo spremenili in prilagodili telovadbi in naši družbi. Avtor tega besedila sem bila jaz. Je kratka, vendar zelo lepa.
Moram še povedati, da v okviru Društvu Šola zdravja ne poteka samo jutranja telovadba 1.000 gibov, temveč organizirajo tudi izlete, predavanja, petje ... Moram pohvaliti tudi to, da smo vedno o vsem obveščeni.
Običajno se nas obvesti pri jutranji telovadbi in to sproti, kaj se bo dogajalo ali organiziralo.
Lepo nas je videti v teh oranžnih majicah. Moram poudariti, da brez fizične podlage tudi petja ni. Vsak mora namreč imeti fizično kondicijo, da lahko tudi miselno uspeva. Obenem je tovrstna telovadba tudi druženje in zadovoljevanje svojih potreb. Vesela sem, da se to odvija v bližini, na travi, ob Kamniški Bistrici in to ob vsakem vremenu. Takšnega okolja ni.
Vaši najlepši spomini?
Najlepši svež spomin je izlet ženskega pevskega zbora na Roglo, kjer smo
Marsikdo me vpraša: »Kako zmoreš vse to pri svojih letih?« Vedno jim odgovorim, da dan začnem s telovadbo, kjer razgibam telo in se zavem, da sem prišla pred petinštiridesetimi leti v Domžale, ki so me lepo sprejele, mi nudile službo, stanovanje in šolanje za mojega otroka. Vsega se zavem in dokler imam takšne sposobnosti, jih bom v zahvalo razdala Domžalam.
imele v cerkvici nastop. Tam je prevevala ena takšna posebna energija in povezanost zbora, da nihče tega ne more pozabiti. In ta naš junijski skupni nastop v Medgeneracijskem centru Bistrica. Redkokdaj sem nase ponosna, takrat pa sem bila. Moram pa obvezno povedati, da ima veliko vlo-
go v našem zboru profesor Tomaž Habe, ki nam nikoli ne odreče nobene pomoči. Naj bo to pri vodenju zbora, predvsem pa pri priredbah pesmi. Saj nam je še vsako pesem, ki smo si je izmislile, priredil štiriglasno za ženski zbor. Izjava poslušalcev ob zadnji njegovi priredbi pesmi Marička je bila: »Iskrene čestitke vam za izvedbo in tistemu, ki je to priredbo napisal.«
Glede na vse vaše aktivnosti, dnevi niso niti pod razno dolgočasni? Kako vam vse to uspeva?
Marsikdo me vpraša: »Kako zmoreš vse to pri svojih letih?« Vedno jim odgovorim, da dan začnem s telovadbo, kjer razgibam telo in se zavem, da sem prišla pred petinštiridesetimi leti v Domžale, ki so me lepo sprejele, mi nudile službo, stanovanje in šolanje za mojega otroka. Vsega se zavem in dokler imam takšne sposobnosti, jih bom v zahvalo razdala Domžalam. Kraju moraš nuditi tisto, kar znaš, ne pa samo črpati.
Ali so kdaj prišli trenutki, ko bi najraje zborovodsko palico odložili v kot?
Leta 1966 sem zapustila 60-članski mladinski zbor, ker so bili nemirni. Po eni uri sem se vrnila ter so me čakali mirni in tihi. Nikoli več ne storim tega, samo grozim, da bom končala. Veliko mi pomeni to vodenje in petje. Tudi občina me podpira in tudi nagradi. Pomislim na izjavo Andreje Polanec ki mi je nekega dne rekla: »Marika, ali se ti sploh zavedaš, kakšno poslanstvo opravljaš?« Pomislim in pojem naprej.
Vam ostane še kaj časa za kakšne druge aktivnosti ali hobije?
Če so vnuki hobi, je to na prvem mestu, nato pa hoja, tek, ples in potovanja. Vsako leto gre sicer bolj počasi in tudi cene so vedno višje. Ostane telovadba za Kamniško Bistrico, ki je zastonj. □
8 I slamnik
ŠTEVILKA 9 I SEPTEMBER 2015 I LETNIK LV
TEMA MESECA
UKREPI ZA IZBOLJŠANJE POPLAVNE VARNOSTI V OBČINI DOMŽALE
Škoda, ki jo povzročijo poplave, je večja, če na njih nismo dobro pripravljeni. Na poplave se lahko pripravimo z rednim urejanjem strug, brežin, gradnjo in obnovo nasipov in jezov, gradnjo suhih zadrževalnikov in razbremenilnikov ter z drugimi ukrepi.
Miha Ulčar
Foto: arhiv Občine Domžale
V Sloveniji imamo vode na pretek, zato lahko mirno rečemo, da je voda naše največje bogastvo, saj je vir življenja, pa ne samo za ljudi, tudi za vsa druga živa bitja in celoten eko-sistem. Včasih pridejo trenutki, ko jo je preveč. Takrat voda ne more potovati po ustaljenih poteh, temveč išče poti, kjerkoli je možno. Govorimo o poplavah, ki so strah in trepet prebivalcev, ki živijo ob rekah, potokih ali na in ob močvirnatih območjih.
Ob lanskoletnih poplavah konec oktobra in v začetku novembra so nekateri predeli domžalske občine plavali pod vodo. Takrat je reka Kamniška Bistrica prizanesla domžalski občini, najhuje je sicer voda ogrožala naselje Nožice na severnem delu občine, vendar je takrat štab Civilne zaščite Občine Kamnik odredil predrtje domnevno nelegalno zgrajenega nasipa v Volčjem Potoku, da je lahko višek vode namesto v Nožice in Šmarco odtekel na polje - suhi zadrževalnik. So pa v tistem času poplavljali potoki in mlinščice, zaradi močnega deževja pa je prišlo tudi do razlivanja meteornih voda. Zaradi kritičnega stanja na območju Radomelj, Hudega, Rov, Krtine, Doba, Zaboršta, Ihana in Dragomlja je takrat župan Toni Dragar aktiviral štab Civilne zaščite Občine Domžale. Na teh območjih se je s poplavami spopadalo 140 gasilcev iz enajstih prostovoljnih društev GZ Domžale, poklicne enote CPV Domžale, podjetje Grasto s kooperanti in policisti Policijske postaje Domžale. Gasilci so na ogroženih območjih črpali vodo in ob ogrožene objekte namestili protipoplavne vreče, na nekaterih lokacijah je bila uporabljena tudi gradbena mehanizacija. Prav tako so gasilci preprečili vdor vode iz vodotokov v objekte, medtem ko podtalnice ni bilo mogoče zadržati. Na ogroženih območjih so razdelili prek 1000 poplavnih vreč. Policisti PP Domžale so na določenih poplavnih voziščih odredili zapore cest.
Delovna skupina za pripravo načrtov ukrepov za zaščito pred poplavami na območju občine Domžale
Na Občini Domžale so nam povedali, da stanje ob reki Kamniški Bistrici in potokih spremljajo redno vsa leta in obenem tudi opozarjajo pristojno agencijo v primerih, ko na določenih območjih zaznajo poslabšanje razmer. Za celovito ureditev so leta 2011 naročili izdelavo Hidrološko-hidravlične presoje in karte poplavne nevarnosti za območje občine Domžale, ki vsebuje vse ukrepe za izboljšanje protipo-plavnih ukrepov. Vendar pa, kot smo že omenili, se običajno zatakne pri denarju, ki ga je vedno premalo. Občina je pri tem zvezana z rokami, saj sama ne sme posegati na območja, ki so pod pristojnostjo države. Po lanskoletnih jesenskih poplavah se je vendarle
Lanskoletna obnova Homškega jezu
našla rešitev, ki je že in še bo pripeljala do izboljšanja poplavne varnosti na kritičnih območjih občine. Januarja letos je župan Toni Dragar ustanovil Delovno skupino za pripravo načrtov ukrepov za zaščito pred poplavami na območju občine Domžale. Skupino, ki jo vodi podžupanja mag. Renata Kosec, sestavljajo tudi vsi vodje posameznih oddelkov, in zaposleni, ki delujejo na tem področju.
»ARSO vsako leto sprejme plan ukrepov za celotno območje Slovenije, seveda s svojimi finančnimi zmožnostmi. Država pa napore prioritetno usmerja v tiste predele Slovenije, kjer so zares izrazite poplave. Za naše območje in še katero pa nato zmanjkuje državnega denarja. Zato smo se mi kot Občina Domžale odločili, da z njihovim soglasjem urejamo to problematiko,« je povedala podžupanja mag. Renata Kosec.
Akcijski načrt ukrepov je že pripravljen
Po njenih besedah si je delovna skupina ogledala celotno območje občine. Na podlagi ogleda in izdelane Hidro-loško-hidravlične presoje in karte poplavne nevarnosti za območje občine Domžale so ocenili najbolj ogrožena območja in na podlagi tega pripravili akcijski načrt nabora ukrepov, ki vsebujejo redna in dodatna vzdrževalna dela, vsa investicijska dela ter finančno vrednotenje ukrepov. Akcijski načrt vsebuje nabor 65. ukrepov. Ta številka se bo v prihodnosti še povečala.
Pred desetletji so bile vode v upravljanju občin. To pomeni, da so občine skrbele za urejanje strug in brežin ter izvajale vse potrebne protipoplavne ukrepe. Pred leti so reke prišle pod upravljanje države, natančneje Agencije Republike Slovenije za okolje, Urad za upravljanje z vodami (ARSO), od leta 2014 pa še potoki in mlinščice. Kar v prevodu pomeni zelo velik zalogaj za državo, predvsem s finančnega vidika, saj je denarja v državni vreči vsako leto manj, potreb pa vedno več.
Ker Občina Domžale po zakonu sama ne sme izvajati ukrepov, so imeli že več sestankov s predstavniki ARSO, na katerih so dorekli akcijski načrt nabora ukrepov in določili prioritete. V prvem planu dogovorjenih prioritet, ki se jih bodo lotili že letos in prihodnje leto, je šest kritičnih točk na območju Kamniške Bistrice.
Nekatere izmed njih bo pod nadzorom Hidrotehnik d. d., ki je kon-cesionar za urejanje rek in potokov, izvedla Občina Domžale sama, nekatere skupaj z državo, večje investicije, kot so izgradnje in obnova jezov, pa država. Ob tem je potrebno dodati, da se nekateri ukrepi izvajajo na določeno časovno obdobje, kljub raznim opazkam nekaterih, da se nič ne stori. Pri nekaterih delih, kot je sečnja zarasti ob vodnih bregovih, je potrebno upoštevati določen termin, ko se to ne sme početi. Po 33. členu Zakona o divjadi in lovstvu je v času gnezdenja ptic, med 1. marcem in 1. avgustom, prepovedano sekati zarast ob vodnih bregovih.
Podžupanja mag. Kosec razloži, da je pereče stanje na več območjih. Če začnemo s Kamniško Bistrico na severnem delu občine, je bil lani za homškim hribom na novo zgrajen jez, ki je bil predlani porušen ob poplavah. Občina Domžale je letos sofinancirala vzdrževalna dela med homškim jezom in Radomljami. Prav tako je bila izvedena sanacija zajede v dolžini 10 metrov na desni brežini Kamniške Bistrice v Nožicah. Ta del je torej nekako že saniran. Naslednji problematični del je od Radomelj pa vse do Podre-čja, kjer so visoke naplavine, ki se pojavljajo predvsem pod mostovi, na nekaterih predelih so uničeni bregovi, več sipin ima uničena podslapja, eden je celo brez. Evidentirali so tudi dve zajedi, kar je vidno predvsem v času manjšega vodostaja.
Podžupanja pričakuje, da bi k najbolj kritičnem območju Kamniške Bistrice pristopili že letošnje leto. Le-to pa se nahaja 200 metrov gorvodno od regionalne ceste Ljubljana-Maribor na Viru pri Domžalah. Gre za sipino, ki je ob desni brežini poškodovana - manjka podslapje - in skale, ki so bile za kovinsko konstrukcijo. Poškodba je nastala zaradi večje sipine, ki je ob levi brežini. Sipina preusmerja tok Kamniške Bistrice ob desno brežino, kjer ta dobi še večjo moč in povečuje poškodbo na pragu. Na podlagi terenskega ogleda, ki so ga predstavniki pbčine opravili s predstavniki Hidrotehnika, so pripravili poročilo o stanju povečane ogroženosti in izvedenih ukrepih na tem območju, ki je bilo nato posredovano na ARSO, problematika pa je bila na sestanku s predstavniki ARSO uvrščena med prioriteto.
Hkrati v poročilu opozarjajo tudi, da je od Domžal do Radomelj več sipin, za vse pa je skupno, da imajo poškodovana podslapja. Pred železniškim mostom na Količevem je na desni brežini blatna sipina, ki skoraj onemogoča pretok vode skozi tretji prekat mostu, hkrati pa preusmerja tok ob levo brežino, kjer so že vidne poškodbe. Poškodovan je tudi tlakovani del praga dolvodno ob levi brežini. Na levi brežini se je na koncu praga pojavila zajeda, velika 18 metrov. V oceni je navedeno, da naj se omenjene sipine sanira v doglednem roku. Potrebno je odstraniti tudi sipino pred pragom in železniškim mostom ter tlakovati poškodovani del in sanirati zajedo.
Janez Bizjak z oddelka za komunalne zadeve je v zvezi s protipo-plavnimi ukrepi povedal, da je Občina Domžale na pristojno ministrstvo oziroma ARSO, Urad za upravljanje z vodami, poslala in še pošilja vrsto predlogov, ki bi omogočili boljšo situacijo v porečju Kamniške Bistrice in njenih pritokov. Prav tako so situacijo podrob-
no preučili tudi na sestanku s predstavnikom ARSO kot tudi na terenskem ogledu z državnim koncesionarjem za vzdrževanje rek, Hidrotehnikom.
»Pri tem upoštevamo predvsem predvidene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti po seznamu ukrepov v poplavni študiji iz leta 2011, ki je dostopna na spletnih straneh Občine Domžale, glede na izdelano hidrološko--hidravlično presojo poplavne nevarnosti za določitev poplavnih območij na območju občine Domžale«, pravi Bizjak.
Najnujnejši ukrepi na območju reke Kamniške Bistrice
Po njegovih besedah lahko vse ukrepe odobri in izvede po Zakonu o vodah le država oziroma ARSO, kot absolutni lastnik voda v državi. So pa na ARSO podrobno seznanjeni z vsem, kar se dogaja na in ob Kamniški Bistrici, predvsem od Količevega do pritoka Rače. Izdelano je bilo tudi poročilo rečne službe Hidrotehnika kot konce-sionarja za območje srednje Save glede sanacije pragov in sipin na Kamniški Bistrici na območju Vira in Domžal. V izogib nadaljnjim negativnim posledicam ob visokih vodah so sprejeli najnujnejše ukrepe, povezane s tem problemom na Kamniški Bistrici:
-	Sanacija razpok na betonskem jezu pod železniškim mostom na Količe-vem bodo v sodelovanju s Hidroteh-nikom izvedli čim prej (izvedbo bo sofinancirala Občina Domžale);
-	Odstranitev sipin in naplavin v strugi Kamniške Bistrice od mostu regionalne ceste gorvodno kot investicijsko vzdrževanje državnega koncesionar-ja (izvedbo bo financirala država);
-	Popravilo škarpe na brežini Kamniške Bistrice zaradi pojava kavitacije, kjer je zajeda segla že globoko pod obstoječo betonsko škarpo (na desnem bregu zelene rekreacijske osi, izvedbo bo financirala država);
LETNIK LV | SEPTEMBER 2015 I ŠTEVILKA 9
slamnik | 11
TEMA MESECA
-	Projektiranje in poznejša sanacija jezov Količevo v strugi reke na območju Jarš in Vira (dolgoročni projekt, ki bo financiran iz državnih sredstev, predlog za plan državnega proračuna);
-	Sanacijska dela pod mostom Kamniške Bistrice pri regionalni cesti (urejanje in financiranje prevzame Občina Domžale);
-	Projekt za izvedbo za popravilo jezov v strugi Kamniške Bistrice od mostu pri Lidlu oziroma regionalne ceste dolvodno (dolgoročni projekt, predlog za plan državnega proračuna);
-	Popravilo zajede v škarpi ob Medge-neracijskem centru Bistrica, zaradi pojava spodjedanja škarpe, kjer se je pojavila okrog 20 metrov dolga zajeda pod betonsko škarpo (izvedbo bo sofinancirala Občina Domžale iz protipoplavnih ukrepov).
Bizjak pravi, da je narejen kratkoročni plan protipoplavnih ukrepov (sanacije sipin in zaščita brežin ter jezov) kot tudi dolgoročni plan (projektiranje in sanacija jezov in pragov), kar si je ogledala in obravnavala tudi občinska delovna skupina za pripravo načrta ukrepov za zaščito pred poplavami na območju občine Domžale. Vsi ukrepi so seveda povezani z denarjem, lahko pa jih odobri le pristojno ministrstvo, torej ARSO kot absolutni lastnik voda v državi: »Tudi oni nam načelno gredo nasproti in so sanacijo na Kamniški Bistrici uvrstili med nujne. Počakati moramo samo odobritev sredstev s strani države za omenjene projekte.«
Kako pa je s potoki in mlinščicami?
Bizjak obrazloži, da redno vzdrževanje na območju potokov in mlinščic zajema poglabljanje reguliranih strug, redna vzdrževalna dela (košnja nasipov, ciklično redčenje obrežne zarasti, čiščenje strug na območju mostu po vsaki visoki vodi), redna opazovanja, lokalni protipoplavni ukrepi na kritičnih območjih ... V zadnjih dveh letih so bile na naslednjih porečjih v občini izvedene naslednje sanacije:
-	Izvedba meteorne kanalizacije za odpadno padavinsko vodo na območju Radomelj;
-	Odstranitev naplavin in zarasti na Pšati od naselja Dragomelj dolvo-dno do naselja Pšata po sanacijsko protipoplavnem programu;
-	Sanacijski posek leve in desne bre-žine Rače od mostu Podrečje;
-	Odstranitev čepov zarasti in podrtega drevja na Rači od Gorjuše do Zaloga v dolžini 2500 metrov;
-	Čiščenje sotočja Rovščice in Želo-dnika v Dobu;
-	Sanacijski posek zarasti leve in desne brežine Čudne od Veselke gor-vodno do regionalne ceste Želodnik--Moravče;
-	Čiščenje in posek Rovščice od naselja Rova gorvodno;
-	Čiščenje in posek razbremenilnika Pšate od akvadukta do izliva v Kamniško Bistrico v Jaršah;
-	Sanacija desne brežine potoka Radomlje v Krtini;
-	Vzdrževanja brežin melioracijskih jarkov na območju občine Domžale v skupni dolžini prek 33 kilometrov na območjih k. o. Dob, Krtina, Studenec in Prevoje;
-	čiščenje-sanacija struge odkritega in pokritega dela homške mlinščice na območju Jarš, Rodice, Domžal, Štu-de z odstranitvijo odpadnega materiala in večjih predmetov oziroma vsega, kar ogroža pretok mlinščice.
V zgoraj omenjenih primerih gre v večini za živo naravo, zato gre po besedah Bizjaka za periodične posege. Stroški del na porečjih se krijejo iz treh virov, odvisno od vrste ukrepov. Kadar potekajo dela na področju pro-tipoplavnih ukrepov, se stroški krijejo iz občinskega proračuna, postavke protipoplavni ukrepi. Vzdrževalna dela, ki jih izvaja Hidrotehnik, se krijejo iz njegove postavke 'tekoča vzdrževalna dela'. Investicijsko vzdrževalna dela krije proračun države.
Študija Hidrološko-hidravlične presoje in karte poplavne nevarnosti za območje občine Domžale predvi-
Trenutno stanje v Kamniški Bistrici na Viru pri Domžalah
Potok Rača po sanaciji
deva tudi posebne ukrepe na najbolj kritičnih območjih. Gre za izgradnjo suhih zadrževalnikov, ki so zadeve začasnega značaja. V primeru večjega vodostaja se vodo preusmeri na polja ali njive. Seveda se tak ukrep lahko zgradi (uredi) samo s soglasjem lastnikov zemljišč, s katerimi v primeru večjega vodostaja, ko pride do razlitja vode na njihovo zemljišče, nato pride do poravnave. Na nekaterih območjih študija predvideva razbremenilnike. Gre za izkopane kanale, kamor odteče voda takrat, ko so višji vodotoki.
Študija za Radomlje predvideva izgradnjo suhega zadrževalnika in usmerjevalnega nasipa, ki bi ob povečanem vodostaju Hujskega potoka vodo namesto proti naselju usmeril v Kamniško Bistrico. Ob obnovi Prešernove ceste so v ta namen pod cesto naredili posebne kanale, skozi katere že sedaj teče meteorna voda, v primeru izgradnje suhega zadrževalnika in usmerjevalnega nasipa pa bi tam skozi poleg meteorne vode tekel tudi višek Hujske vode. Tega projekta sicer ni med 65 poplavnimi ukrepi, saj ne gre za območje porečja, zato bo Občina Domžale to problematiko reševala prek OPN. Po besedah podžupanje mag. Renate Kosec naj bi za ta projekt v letošnjem letu pridobili gradbeno dokumentacijo, izvedel pa naj bi se predvidoma v letih 2016-2017. Obstaja pa tudi težava in sicer z lastništvi zemljišč, zato se lahko vsa stvar tudi zavleče. Med prioritetnimi ukrepi se na območju Rov predvideva izgradnja suhega zadrževalnika Rovščica. Možna lokacija suhega zadrževalnika visokih vod je tudi na območju Blat.
Veliko težav je tudi v Ihanu, kjer so številne žabnice in mlake. Na Goričici pri Ihanu je v planskih aktih predvidena izgradnja treh manjših suhih zadrževalnikov, da bi vodo namesto v Ihan preusmerili v Kamniško Bistrico. Pri
skakalnicah v Prelogu ob avtocesti so bila včasih mokrišča, ki so jih pred leti nedovoljeno zasuli. Mokrišča so opravljala svojo funkcijo, saj se je voda, ki je ob nalivih pridrvela s Križentavra, zadrževala tam. Zdaj ko ni več mo-krišč, pa ob večjih nalivih drvi proti Prelogu. Po planskem aktu v tistem delu pod skakalnicami predvidevajo postavitev nasipa in izgradnje lopute, da bo voda ostala v zadrževalniku v deteljici ob avtocesti. Po besedah Bizjaka je potrebno v Selu pri Ihanu in Prelogu urediti meteorne vode, ki se jih lahko uredi na dva načina: meteorni kanali, ki požirajo vodo, in meteorni kanali v povezavi s kanalizacijo.
V Dragomlju in na Pšati, kjer se ob večjih nalivih razlije potok Pšata, planski akti predvidevajo izgradnjo dveh razbremenilnih kanalov. Večji je predviden na območju južno od OŠ Dragomelj. Ker gre za mejno območje, bo morala k projektu pristopiti tudi Mestna občina Ljubljana. Drugi manjši razbremenilni kanal je po planskem aktu predviden na Pšati. Potencial za povečanje poplavne varnosti območja predstavlja tudi zadrževanje visokih voda in nižanje konice poplavnega vala, kar bi lahko dosegli predvsem s povečanjem zadrževalne kapacitete na že zdaj poplavljenem ravninskem območju med Trzinom in Dragomljem. Glede na visoke stroške izgradnje razbremenilnih kanalov je izvedba povečanje zadrževalne kapacitete na območju med Trzinom in Dragomljem veliko lažje izvedljiva, zato je ta možnost tudi uvrščena med prioritetne ukrepe.
Bizjak je tudi povedal, da so na območju Doba problematiko dokaj dobro rešili in sicer tako, da so poleg avtoceste postavili tri zapornice, kjer se zadrži voda in se nato usmeri v struge rek. So pa v Dobu in okolici predvidene tudi dodatne poplavne površine, da se voda zbira na poljih in
njivah. Z ustreznimi umetnimi nasipi (gre za dvignjene ceste) so na nekaterih območjih, na ta način že preusmerili vodo na polje in njive.
Predvideni prioritetni ukrepi, ki so v planu in predmet dogovarjanja z ARSO
V nadaljevanju vam predstavljamo nabor prioritetnih ukrepov, ki so jih pripravili na Občini Domžale na podlagi izdelane študije in terenskega ogleda. Ukrepi so in bodo tudi v prihodnosti predmet dogovarjanja Občine Domžale in ARSO. Poleg rednega vzdrževanja, kot so košnja nasipov, ciklično redčenje obrežne zarasti v strugah, čiščenje strug, sanacije poškodb nasipov, rednega opazovanja, so na območju Kamniške Bistrice in ostalih porečij v občini Domžale predvideni naslednji ukrepi:
Kamniška Bistrica gorvodno od razbremenilnika Pšate: odstranitev nasipa na levem bregu na odseku gorvodno od Nožic; dvig nasipov na desnem bregu Bistrice v Nožicah in Homcu, poglobitev struge pri Homcu in Nožicah (ponižanje jezu oziroma izvedba jezu s premično koto preliva), usmerjevalni nasip na severni strani Papirnice Količevo.
Kamniška Bistrica od razbremenilnika Pšate do ceste v Zabor-št: redna obnova stopenj (pragov) na Kamniški Bistrici; redno vzdrževanje struge in nasipov ob strugi razbreme-nilnika Pšate; nadvišanje nasipov med mostom na Šaranovičevi cesti in brvjo na Šolski ulici, zamenjava brvi pri Šolski ulici s hidravlično ugodnejšo.
Kamniška Bistrica med cesto v Zaboršt in avtocesto: ureditev levega brega z ustreznim nasipavanjem ali protipoplavnim zidom.
Kamniška Bistrica, Pšata in Žab-nica dolvodno od avtoceste: 1. Podsistem Žabnica: izvedba suhega zadrževalnika na povodju Žabnice, povečanje dimenzije križanj z nekaterimi prometnicami, izboljšanje mehanizmov izlivanja Žabnice v Mlinščico. 2. Podsistem Kamniška Bistrica: razlivanje Kamniške Bistrice na levi breg z ureditvijo vzporednih inundacijskih površin, hidravlično aktiviranje meandrov.
Rača in Radomlja zahodno od avtoceste, Rovščica do Češenika, Hujski potok v Dobu: zaključek oziroma podaljšanje nasipa, ki poteka ob desnem bregu Rovščice in Jarka-1, zmanjšanje prepusta na cesti Dob--Krtina na Jarku-2, znižanje talnega praga odvzema za Ribnik na Rovščici pod regionalno cesto Domžale-Blago-vica in delna poglobitev Rovščice, op-timiziranje delovanja zadrževalnika Drtijščica oziroma celotnega sistema
hidrotehničnih objektov na Rači in Radomlji vzhodno od AC, suhi zadrževalnik na Rovščici nad Turnšami ali nad vasjo Rova, poglobitev regulirane struge Hujskega potoka skozi Dob.
Radomlja od Vrbe do Moravške ceste, Čudna, Obrobni jarek: poglobitev in ponovno stabiliziranje dna v območju mosta v P81 na stari Morav-ški cesti, nadvišanje levega brega tega jarka J2-1 ter priključitev nasipa na nadvišano poljsko pot dolvodno ob Radomlji.
Radomlja od Moravške ceste do avtoceste, Čudna: sanacija nasipov desnega in levega brega Radomlje dolvodno od Moravške ceste, vgradnja dveh nepovratnih loput na odvodne cevi levega brega z vozišča v Radomljo, sanacija nasipov desnega in levega brega Radomlje gorvodno od mostu v Sp. Krtini v P54 do P66, nadvišanje poljske poti na levem bregu dolvodno od mosta v P54 do P47, znižanje levega brega na višino prvotnega osnovnega terena v območju od P35 do P37.
Rača od Dola pod Trojico do avtoceste: ureditev ustrezne zapore na dotoku v objekt mlina v Zalogu, nad-višanje desnega brega gorvodno od mlina in s tem omogočiti prelivanje visoke vode le preko levega brega.
Rovščica od Češenika do Blat:
čiščenje Odvodnika iz Turnš z odlaganjem materiala na desni breg v nad-višanje, nadvišanje desnega brega Rovščice in čiščenje dna dolvodno od pritoka Odvodnika iz Turnš do mosta med P2 in P3, izvedba novega prepu-sta v Turnšah na prečkanju Odvodni-ka z lokalno cesto.
Rovščica od Blat (P44) do izpod Rove (P118), l=i.5io m: možna lokacija suhega zadrževalnika visokih vod.
Rovščica na območju Rove (P118 do P137), l=550 m: čiščenje in delna poglobitev korita Rovščice gorvodno od P129 do P138, nadvišanje levega brega gorvodno od mostu v P128 do P138 m prehod nadvišanja iz brežine na nadvišanje poljske poti, suhi zadrževalnik gorvodno od Rove.
Pšata z Dobravščico gorvodno od avtoceste: povečanje zadrževalne zmogljivosti na območju med Trzinom in Dragomljem.
Stvari na tem področju so se torej začele premikati na bolje. Seveda bo do realizacije vsega prihajalo postopoma v več letih, saj sta tako Občina Domžale kot država omejeni s finančnimi sredstvi, za večja investicijska dela pa so potrebna razna soglasja, gradbena dovoljenja in podobno, zato bodo dela izvajali po prioritetah. Najpomembneje je, da bo s postopno realizacijo ukrepov strahu pred poplavami v prihodnosti manj. □
Turistično društvo Ihan, sekcija Križentaver
vabi na
3. tek na Križentaver (Veliki vrh) nad Ihanom
v soboto, 12. 9. 2015, ob 16. uri
s startom pri gostilni Mngan in ciljem na vrhu Križentavra
Dolžina proge, ki poteka po gozdnih poteh - približno 4,8 km in 250/120
višinskimi metri.
Kategorije:
•	Z3/M3 starejše deklice/starejši dečki - letnik 2000 in več - U16
•	Z4/M4 mladinke/mladinci 96-99 16-19 U20
•	Z5/M5 članice/člani 76-95 20-39 let
•	Z6/M6 mlajše veteranke/mlajši veterani 66-75 40-49 let
•	Z7/M7 starejše veteranke/starejši veterani 65 in starejši, 50 let in več
Prvi trije v vsaki kategoriji prejmejo medalje, podelitev bo približno eno uro po zaključku teka pod prireditvenim kozolcem gostilne Mngan.
Nagrada za najhitrejša tekača med moškimi in ženskami - odojek / lepa praktična nagrada, vsak tekač prejme topel obrok.
Startnina znaša 5€, prijave in plačilo startnine bodo možne od 14.30 do 15.45 ob startni črti pri gostilni Mngan, Prelog pri Ihanu, Breznikova cesta 2. Zaželene predprijave na e-naslov: bsojer@gmail.com. Morebitne dodatne informacije so na voljo na telefonski številki 031 419 362 (Branko Sojer).
Vljudno vabljeni tekači, prav tako tudi pohodniki na ogled in navijanje!
	
Frederi Georg	e Kaplan
Vpisovanje * abonmajev: f od 10. do 22. septembra
www.kd-domzale.si : 01/722 50 50 ^
Ugodnosti z nakupom abonmaja
•	brezplačno prejemanje mesečnega koledarja ter gledaliških, koncertnih ali filmskih listov v tednu pred abonmajsko prireditvijo
•	stalni abonentski sedeži
•	brezplačno otroško varstvo pri gledališkem abonmaju RDEČI
•	Ipopusti pri nakupu vstopnic za ostale prireditve v organizaciji KDFB Domžale
•	40% popust pri nakupu vstopnic za Mestni kino Domžale za obiskovalce filmskih abonmajev
Kje in kdaj vpisujemo abonmaje?
Vpisovanje bo potekalo v KD Franca Bernika Domžale (Ljubljanska 61) in sicer vsak dan od 10.00 do 12.00 ure ter od 16.00 do 18.00 ure (ob sobotah samo v dopoldanskem času). Vpis dosedanjih abonentov
•	od četrtka, 10. septembra, do vključno ponedeljka, 14. septembra - abonenti, ki želite obnoviti svoj lanskoletni abonma; svoje stalne sedeže lahko obdržite le v tem terminu, kasneje to žal ne bo mogoče
•	sreda, 16. septembra - abonenti, ki želite zamenjati svoj stalni sedež
Vpis novih abonentov
•	od četrtka, 17. septembra, do vključno torka, 22. septembra
p J	
Iztok Mlakar Pašjon	
Vpis abonmajev na daljavo
Abonma lahko vpišete tudi na daljavo. Na posebnem obrazcu, ki ga najdete na internetni strani www.kd-domzale.si, nam sporočite svoje želje za podaljšanje abonmaja, spremembo sedeža ali za vpis novega abonmaja. Več informacij o tej obliki vpisa abonmajev lahko dobite tudi na telefonski številki 01/722 50 50 (Simona Urankar).
Vpisovanje otroških abonmajev
Otroške abonmaje bomo vpisovali v mesecu septembru v sodelovanju z domžalskimi vrtci in šolami. Otroci obiskujejo predstave v dopoldanskem času v sklopu svoje vrtčevske skupine ali šolskega razreda. Račun za abonma izstavlja Kulturni dom Franca Bernika Domžale vsakemu staršu posebej. Informacije o vpisu lahko dobite tudi preko elektronske pošte jure@kd-domzale.si ali preko telefona 01/722 50 50, kontaktna oseba za vpis je Jure Matičič.
Informacije
Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Ljubljanska 61, 1230 Domžale tel.: 01/722 50 50
blagajna@kd-domzale.si / www.kd-domzale.si
\ m
Robert Levin "Mozart "
Cenik abonmajev za sezono 2015/16	GLEDALišKi, KONcERTNi, GLASBENO-ScENSKi		fílmskí PON/PET	FILMSKI DOPOLDANSKI
	1. prostor	ž. prostor	1. + ž. prostor	1. + 2. prostor
abonma podjetja (naročilnica)	75,60 C	70,20 C	32,40 C	28,80 €
redni abonma (takojšnje plačilo)	71,40 C	66,30 C	30,60 C	30,60 €
redni abonma (plačilo na 2 obroka)	75,60 C	70,20 C		
abonma upokojenci (takojšnje plačilo)	67,20 C	62,40 C	28,80 C	28,80 €
abonma upokojenci (plačilo na 2 obroka)	71,40 C	66,30 C		
abonma študenti, brezposelni (takojšnje plačilo)	42,00 C	39,00 C	18,00 C	18,00 €
abonma študenti, brezposelni (plačilo na 2 obroka)	54,60 C	50,70 C		
GLEDALIŠKI
Šest izbranih predstav slovenskih profesionalnih gledališč.
ORANŽNI I RUMENI I RDEČI
1
2
3
4
5
ó
Frederic Sonntag George Kaplan
Vohunska komedija, o zakulisju ideoloških bojev, ki potekajo na prizorišču sodobnih družb. Prešernovo gledališče Kranj / režija: Jaka Andrej Vojevec / igrajo: Aljoša Ternovšek, Vesna Slapar, Peter Musevski, Miha Rodman, Darja Reichman
Vinko Moderndorfer Obiski
Družinska satira s štirimi nastopajočimi, ki bo nasmejala s prepiri in presenetila s preobrati. Slovensko stalno gledališče Trst / režija: Vinko Moderndorfer / igrajo: Primož Forte, Maja Blagovič, Vladimir Jurc, Tina Gunzek
Nejc Gazvoda Menjava straže
Predstava avtorja mlajše generacije o slovenskem značaju in ljudeh, vezanih na usodo enega bifeja. Mestno gledališče ljubljansko / režija: Nejc Gazvoda / igrajo: Gašper Tič, Nina Rakovec, Domen Valič, Uroš Smolej
Jean-Baptiste Poquelin Moliere Tartuffe
Žlahtna in komunikativna klasična komedija, z močnimi sporočili za vse čase.
SNG Nova Gorica / režija: Vito Taufer / igrajo: Gojmir Lešnjak, Teja Glažar, Helena Peršuh, Iztok Mlakar
Draga Potočnjak Zavednonezavedno
Ko kriminalka sreča psihodramo, se na odru zgodi Zavednonezavedno.
Mini teater, Parnas, SMG / režija: Mare Bulc / igrajo: Ivan Rupnik, Rok Vihar, Alida Bevk
Iztok Mlakar Pašjon
S svetopisemskimi zgodbami nam Mlakar skozi smeh pove marsikatero grenko o nas in naši družbi. Gledališče Koper, SNG Nova Gorica / režija: Vito Taufer / igrajo: Iztok Mlakar, Žiga Udir, Radoš Bolčina
HK		a a
f		
Irena Grafenauer in Oleg Maisenberg		
KONCERTNI
Vrhunski koncerti klasične glasbe pod umetniškim vodstvom Mateta Bekavca.
1
2 3
4
5
vstopnica v redni prodaji
14,00 C
13,00 C
4,50 C
Davek na vstopnice in abonma za filmske predstave je obračunan v višini 9 %. Davek na ostale vstopnice ni obračunan na osnovi 13. točke 26. člena Zakona o DDV.
Oblikovanje: DC Studio
More Than Two Cellos ' Med peklom in rajem
'm
' 1ELJS!
Modro v modrem z modrim - Etno jazzy mišmaš
ó
Gidon Kremer in Kremerata Baltica
Legendarni violinist s svojim ansamblom, umetnik, ki je v dolgoletni karieri večkrat obšel svet, gostoval v najprestižnejših dvoranah, z najimenitnejšimi orkestri, dirigenti, glasbenimi partnerji današnjega časa...
Irena Grafenauer in Oleg Maisenberg
Moč glasbene alkimije ... največja slovenska flavtistka ob spremljavi rusko-avstrijskega pianista.
Robert Levin "Mozart ..."
Eden največjih poznavalcev Mozartove glasbe, profesor na Harvardu in mednarodno priznani interpret nas bo po čisto novih poteh povedel do Mozarta; z besedo ali brez, sam ali v družbi .
program: Mozart ... mar ne ... ali vendar ne?! / nastopajo: Robert Levin in mogoče še kdo...
Vonji po Aziji
Zvoki Azije, vtkani v govorico impresionizma in njegove eksotike, odišavljeni z zvenom sodobnosti.
program: Takemitsu, Shankar, Saariaho, Debussy, Godowsky, Koechlin, Sheng / nastopajo: Abonmajski ansambel z gosti
More Than Two Cellos "Med peklom in rajem"
Življenje na sami meji, oslikano v glasbi, med rajskim in demonskim, v družbi osmih čelistov in gostov, ki nas bodo popeljali na pot od samosti do ekstaze.
program: Messiaen, Part, Sollima, Taverner, Ligeti, Bach, Lobos, Popper, Prokofiev, Liszt / nastopajo: Igor Mitrovič, Jaka Stadler, Maruša Bogataj, Sebastian Bertoncelj in ostali
Modro v modrem z modrim "Etno jazzy mišmaš"
Pionirske uspešnice "crossoverja"z originalno verzijo Gerschwinove zimzelene, a vseeno Modre rapsodije :) ter Guldinovim "multikoncertom" za violončelo in še kaj se bo našlo .
nastopajo: Jaka Stadler, Jure Goručan, Mate Bekavac in Bigband Akademije za glasbo
GLASBENO SCENSKi
Zabavni trenutki med glasbo, kabarejem, gledališčem in vsem, kar se zgodi vmes.
V ^
1
2
: t

. XI
Kevin Mahogan
3
4
Divjak v	_
I ft i 4- ■! "1 -A* i /^v ¿'V-^.v i /	
Katalena	
ilfti t*, fs __ * J, ■	
- I |j ¿a '¡i	
Carmina Slovenica	
5
6
Rumeni in rdeciPsl
Severa Gjurin
"Ali je še kaj prostora tam na jugu"
Nežni akustični večer enega od najbolj doživetih slovenskih glasov.
koncert / nastopajo: S. Gjurin (vokal, kitara), D. Lapanja (kitara), Ž. Golob (kontrabas), G. Peršl (bobni)
Vita Mavrič in Jani Kovačič
"Vitomil Zupan: šlagerji in pesmi"
Zupanova poezija dobi ritem, melodijo in podobo v čarobnem glasbeno-gledališkem večeru.
glasbeno-gledališki večer / nastopajo: V. Mavrič (vokal), J. Kovačič (vokal), J. Pucihar (klavir), A. Langus Petrovič (kontrabas), J. Rozman (bobni)
Kevin Mahogany
"Velika ameriška pesmarica"
Izjemni jazzovski vokalist predstavlja največje ameriške skladatelje klasične, jazzovske in popularne glasbe.
koncert / nastopajo: K. Mahogany (vokal), T. Lakatoš (tenor saksofon), P. Mihelič (klavir), W. Pulcyn (kontrabas), G. Bertoncelj (bobni)
Erlend Loe Divjak
Komedija o moškem, ki se odloči za drugačno življenje... in se sam odseli v gozd.
komedija / SiTi Teater in Kreker / režija: A. Popovski / dramatizacija romana D. E. Loeja: S. Semenič in M. Markovic Matis / igrajo: Uroš Fürst, Katarina Čas, Primož Pirnat
Katalena "Enci benci katalenci"
Edinstvena slovenska etno zasedba z novo ploščo otroških pesmic za odrasle.
koncert / nastopajo: V. Zornik (vokal), P. Janežič (klaviature), B. Gombač (klarinet), T. Mihelič Syed (bas kitara), B. Narat (kitara), R. Rebolj (bobni)
Carmina Slovenica "Balkanika"
Človeški glas povzdignjen v pesem, skozi tisočletno tradicijo balkanskih godb.
zborovsko-scenski koncert / dirigentka: K. Šilec / nastopajo: zbor Carmina Slovenica, J. Dovč (harmonika), G. Krmac (tuba), N. Mureškič (tolkala)
OTROSKi
Razigrane predstave, ki navdušujejo in približujejo umetnost najmlajšim.
Izbor animiranih filmov iz festivala Animateka z ustvarjalnimi delavnicami


K
M
_ yw
Pogled tišine
Mustang
\
m ™
Mladost	
\ t	\ ■ J"*.
Ples z Marijo	
1 Rumeni in rdeči slon
2
3
ÏT	jSi Jb
j&jfr	
	IH^Igt
\ a	i *
y 5	f ^
Juri Muri v Afriki pleše	
animirani filmi z ustvarjalnimi delavnicami Društvo 2 koluta / različni naslovi in avtorji
Po motivih rezijanskih ljudskih zgodb
Zverinice iz stripa
striparsko-pripovedovalska animacija KD Pripovedovalski Variete in Stripburger -Forum Ljubljana
pripovedujejo: Ana Duša, Špela Frlic, Rok Kušlan / glasba v živo: Jelena ždrale / striparski VJ-ji: David Krančan, Andrej Štular, Kaja Avberšek / 50'
Nebojša Pop Tasic po ljudskih motivih
Zlata ptica
lutkovna predstava Lutkovno gledališče Maribor
režiser: Silvan Omerzu / igrajo: Maksimilijan Dajčman, Barbara Jamšek, Metka Jurc, Elena Volpi, Anže Zevnik / 50'
Ulrich Hub
4	Na Noetovi barki ob
osmih zvečer
predstava za otroke
Mini teater, Prešernovo gledališče Kranj
režija: Robert Waltl / glasba: Jose / igrajo: Saša Pavlin Stošic, Miha Rodman, Jose, Aljoša Ternovšek, Matjaž Višnar
Po zgodbi Toneta Pavčka
5	Juri Muri v Afriki pleše
plesno glasbena predstava
Plesni teater Ljubljana v sodelovanju z LGL
režija: Ivana Djilas / koreografija: Maša Kagao Knez / glasba: Blaž Celarec / nastopajo: Blaž Celarec, Jose - Joseph Nzobandora, Maša Kagao Knez, Vito Weis / 45'
FiLMSKi
Večne klasike in filmi, ki so zaznamovali svetovna festivalska platna.
1
2
3
4
5
6

7
8
45 let
Tiho ganljiva zgodba o krhkosti ljubezni in zakona, ki je Charlotte Rampling in Tomu Courtenayju prinesla nagradi za najboljša igralca na Berlinalu.
45 Years / režija: Andrew Haigh / 2015, VB
Mamica
Film, ki občinstvo po svetu navdušuje z izjemno energijo igralske zasedbe in drznim vizualnim poigravanjem.
Mommy / režija: Xavier Dolan / 2014, Kanada
2001: Vesoljska odiseja
Kubrickova vizionarska znanstveno-fantastična klasika, eden od najboljših filmov vseh časov.
2001: A Space Odyssey / režija: Stanley Kubrick / 1968, ZDA
Kosec
Tri zgodbe, ki v eni noči razkrijejo podobo z zločinom zaznamovanega človeka in njegovega domačega kraja, ujetega v spomine na vojno.
Kosac / režija: Zvonimir Juric / 2014, Hrv, Slo
Ko sem bil mrtev / z živo glasbeno spremljavo - za klavirjem Mitja Reichenberg
Lubitscheva izgubljena mala mojstrovina, ki sta jo leta 1994 našla in rekonstruirala Silvan Furlan in Lilijana Nedič.
Als Ich Tot War / režija: Ernst Lubitsch / 1916, Nemčija
Pogled tišine
Pogled na drugo stran Teatra ubijanja, ko Oppenheimer v še enem genialnem dokumentarcu žrtve sooči s storilci.
The Look of Silence / režija: Joshua Oppenheimer / 2014, Danska, Indonezija, Norveška, Finska, Velika Britanija
Mustang
Ganljivi pogled na odraščanje petih sester v precepu tradicionalne in moderne Turčije.
Mustang / režija: Deniz Gamze Ergüven / 2015, Turčija
Mladost
Sorrentinova poetična meditacija o minevanju, staranju in smrti.
Youth / režiser: Paolo Sorrentino / 2015, Italija, Francija, Švica, VB
FiLMSKi DOPOLDANSKi
Dopoldanska srečanja za starejše ljubitelje filmske umetnosti.
1
2 3
4
5
6
7
8
Ples z Marijo
Dokumentarec režiserja slovenskega rodu o 90-letni plesalki in učiteljici plesa iz Bunos Airesa.
Dancing With Maria / dokumentarni film / režija: Igor Gergolet / 2014, Italija, Argentina, Slovenija
45 let
Tiho ganljiva zgodba o krhkosti ljubezni in zakona, ki je Charlotte Rampling in Tomu Courtenayju prinesla nagradi za najboljša igralca na zadnjem Berlinalu.
45 Years / režija: Andrew Haigh / 2015, Velika Britanija
Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil
Allan se na svoj stoti rojstni dan odloči za pobeg iz doma starejših in se po spletu naključij znajde sredi zabavne in popolnoma nepričakovane dogodivščine.
100 Year Old Man Who Climbed Out the Window And Disappeared / pustolovska komedija / režija: Felix Herngren / 2013, Šved., Hrv.
Bettie gre
Catherine Deneuve med potovanjem po francoskem podeželju odkriva še nepoznane kraje ter poskuša obnoviti vez z odtujeno hčerko in vnukom.
Elle s'en va / komična drama / režija: Emmanuelle Bercot / 2013, Fr.
Mustang
Ganljivi pogled na odraščanje petih sester v precepu tradicionalne in moderne Turčije.
Mustang / režija: Deniz Gamze Ergüven / 2015, Turčija
Otroci z gore Napf
Nostalgični portret petdesetih otrok, ki živijo na gorskih kmetijah v osrčju Švice pri gori Napf.
Die Kinder Von Napf / režija: Alice Schmid / nastopajoči: otroci iz Napfa / 2011, Švica
Bog, le kaj smo zagrešili?
Komedija predsodkov, ko se štiri hčere iz ugledne francoske družine poročijo z muslimanom, židom, Kitajcem in Afričanom.
Qu'est-ce qu'on a fait au Bon Dieu? / režija: P. de Chauveron / 2014, Fr.
Smeti
Nepozabna in napeta zgodbo o prijateljstvu skupine otrok z dna družbene lestvice.
Trash / pustol. krimin. drama / režija: Stephen Daldry / 2014, VB
12 I slamnik
ŠTEVILKA 9 I SEPTEMBER 2015 I LETNIK LV
društva
slamnik@kd-domzale.si
na kratko
CENTER POŽARNE VARNOSTI
Poročilo za julij 2015
Poklicni gasilci Centra požarne varnosti smo v juliju posredovali enaintridesetkrat. Pogasili smo devet požarov, posredovali ob sedmih prometnih nesrečah in svojo pomoč nudili petnajstkrat. 3. 7. smo bili obveščeni o prometni nesreči na Šlandrovi v Radomljah. Vozilo, ki je peljalo iz smeri Volčjega Potoka proti Radomljam, je na omenjenem naslovu začelo zanašati. Vozilo se je zavrtelo in z zadnjim delom trčilo v betonski steber ograje. Vozilo je bilo uničeno, šofer pa je utrpel lažje poškodbe glave. Rano so mu oskrbeli dežurni zdravnik in reševalci NMP Domžale. Gasilci smo odklopili akumulator in posuli razlite motorne tekočine. 15. 7. so nas prek regijskega centra za obveščanje obvestili o poplavi meteorne vode na OŠ Rodica. Ob prihodu na kraj smo ugotovili, da na omenjeni šoli potekajo obnovitvena dela. Izvajalec je postopno odkrival streho. Zaradi močne nevihte je voda premočila odprti del stavbe in izolacije na njej. Voda je skozi strop pronicala v spodnje prostore in poškodovala več učilnic. Izklopili smo elektriko v zgornjem nadstropju, nato pa smo začeli z umikanjem računalniške opreme in pohištva ter različne dokumentacije v suhe prostore. Razlito vodo smo posesali in pod-stavili lovilne posode pod strop, kjer je voda še vedno pronicala. Za pomoč pri sanaciji smo zaprosili prostovoljne gasilce PGD Jarše-Ro-dica in PGD Domžale-mesto. 26. 7. se je na regionalni cesti Dom-žale-Dob, v križišču pri Tosami, zgodila prometna nesreča med osebnim vozilom in tovornim vozilom. V osebnem vozilu je zaradi zvite pločevine ostal ukleščen otrok. Gasilci smo ga s tehničnim posegom rešili iz vozila in ga predali v oskrbo reševalcem NMP Domžale, ki so ga prepeljali v Klinični center Ljubljana. Gasilci smo odklopili akumulatorje na vozilih in posuli razlite motorne tekočine. 26. 7. nas je voznik, ki je peljal na relaciji Rodica-Domžale prek 112 zaprosil za pomoč, ker je zaradi močnega naliva zalilo podvoz na omenjeni relaciji. Povedal je, da je eno vozilo že obtičalo v podvozu. Ob prihodu na kraj dogodka smo podvoz zavarovali iz obeh smeri. Omenjenega vozila, ki naj bi obtičalo v podvozu, že ni bilo več. Smo pa s pomočjo prostovoljnih gasilcev PGD Domžale-mesto odmašili zamašeno kanalizacijo in največji kanal odprli, da je voda hitro odtekala s cestišča.
A. V.
ZDRAVSTVENA NEGA STOPAL
Pančur d.o.o.
(v stavbi zdravstvenega doma Domžale)
Pamet v noge! novo:
• Sanacija glivičnega nohta s fotodina-mično terapijo PACT MED (varno in nežno z lučko)
Bil je lep dan
Da gredo julija v dolino Maltatal na avstrijskem Koroškem, je pisalo v programu enodnevnih avtobusnih izletih Društva upokojencev Domžale.
društvo upokojencev domžale
In tako se tistega julijskega četrtka, ob 6.00 odpeljeta dva Kam Busova avtobusa vznemirjenih izletnikov na nekajurno vožnjo proti cilju. Do vstopa na enosmerno gorsko cesto jo je s pripovedovanjem o naši sosedi Avstriji in krajih, skozi katere sta brze-
tnikov iz avtobusa, na tisti jez (visok 200 m, dolg 626 m), da občutiš globino pod seboj, da vsrkavaš vase poglede na gore, stopiš še po stezi ob jezeru naprej, med trate ob cesti, ozaljšane s cvetjem ... in že se je treba odpeljati nazaj v dolino. A ne še domov, ampak proti naslednjemu cilju.
Bo vojna škoda sploh kdaj poravnana?
Člani in članice krajevne organizacije Društva izgnancev Domžale smo se množično udeležili slovesne prireditve ob dnevu izgnancev v dvorani Tivoli.
društvo izgnancev domžale Spontano smo zaploskali Sporočilu slovenski in evropski javnosti, s katerim želimo opozoriti na najaktualnejše razmere v svetu in doma, hkrati pa tudi povedati, da vojna škoda
vitalizirajo večletno brutalno politiko okupatorskih držav.
Podpiramo OZN v boju proti poveličevanju fašizma in nacizma ter drugih dejavnosti, ki prispevajo k razpihovanju sodobnih oblik rasizma, rasne dis-
la avtobusa, krajšala vodička Jožica Polanc. Ko na semaforju pri vstopu zasveti zelena luč, se začne popotovanje po kačasto zvijajoči se ozki cesti, ki tu in tam potone v živo skalo vklesane tunele do jeza Kolnbrein Stausse z jezerom in izstopajočim hotelom Malta.
Fotografija je eno, živo doživetje te zgradbe, delo človeškega uma in rok ter strojev, in v jezero ujete vode gora, ki kipijo pod nebo z visokimi vrhovi, pokritimi s snežnimi čepicami, s trakovi slapov privezanimi na njihova pobočja . samo stojiš in gledaš in greš od hotela tja dol, v družbi sopo-
Ustavimo se v ljubkem mestecu Gmünd. Za vzpon do gradu (iz srede 13. stoletja), na griču je prevroče, se odzovemo vabilu odprtih vrat gotske cerkvice Marije Vnebovzete (s konca 14. stoletja), ki vabijo: Vstopi in se spočij ob lepoti in miru, ki ožarjata notranjost.
Za piko na i izleta je na vrsti še obisk Muzeja bonsajev (Bonsaj Museum) v Seebodnu. Po kratki učni lekciji izvoru in vzgoji bonsajev se sprehodimo še skozi vrt, občudujoč tudi do 80 let stara drevesca, mimo bajerja pred japonsko hišo ... da, dan je bil poln nepozabnih doživetij.
Helena Giacomelli
Domžalski gasilci namočili svojo predsednico
Pred natanko štirimi desetletji je na svet prijokala Sonja Pavlišič iz Depale vasi.
Že v zibko ji je bilo položeno, da bo že kmalu v otroštvu postala prostovoljna gasilka. Še več, vile rojenice so ji hkrati tudi namenile, da bo postala tudi predsednica gasilskega društva, ki to funkcijo opravlja dve leti. In to se je pred dvema letoma tudi zgodilo. Ko te zapusti trojica, te takoj obišče štirica. Sonjo pa ni obiskala samo štirica, temveč so jo na predvečer njenega rojstnega dne obiskali tudi njeni gasilski tovariši iz domžalskega gasilskega društva. Obisk pa
tovornjaku so zalivali hišo, nekaj gasilcev pa se je odpravilo v zgornje prostore hiše, kjer so našli slavljenko in jo položili v nosila. Ker so gasilci s seboj na prikolici pripeljali tudi čoln, je bilo že kaj hitro jasno, da bo imel pomembno vlogo na slavnostni vaji. Takoj ko so jo prinesli ven, je bilo Sonji hitro jasno, da jo čaka mrzla voda v čolnu. In res je bilo tako. Na čolnu so se ji nato pridružile še tri gasilke in gasilsko vozilo, ki je imelo pripeto prikolico s čolnom, je odpeljalo
slovenskim izgnancem, prisilnim delavcem, beguncem in drugim žrtvam fašizma ter nacizma ni bila nikoli v celoti poravnana.
V Sporočilu smo zbrani med drugim zapisali: Zbrani smo še žive priče grozodejstev genocidne politike ter teženj fašistov in nacistov, da bi Slovenci izginili z zemljevida Evrope ter tudi Slovenci kot narod.
Med temi ukrepi je bilo najbolj kruto dejanje izgon Slovencev, največ v nemška izgnanska taborišča, ki sta jih Hitler in Himmler ustanovila v več kot 300 krajih nemškega rajha, izgnanih je bilo več kot 80.000 Slovencev, med njimi več kot 20.000 otrok, starih do 10 let.
Pozivamo slovensko in evropsko javnost, da vpliva, da bodo naslednice okupatorskih držav poravnale vojno škodo, ki smo jo utrpeli med drugo svetovno vojno
Z zaskrbljenostjo spremljamo naraščanje in prebujanje pojavov fašizma in nacizma v posameznih državah Evrope in zunaj nje. Ti pojavi se kažejo tudi v poizkusih spreminjanja zgodovine druge svetovne vojne. S popačevanjem dejstev zamegljujejo vzroke in posledice dogajanja ter re-
kriminacije, ksenofobije in podobnih nestrpnosti. Pozivamo slovensko in evropsko javnost, da se upre spreminjanju zgodovine in omalovaževanju dogodkov, ki so jih počeli fašistični in nacistični sistemi.
Pozivamo Vlado Slovenije, da zahteva od Nemčije poravnavo vsaj dela vojne škode in v doglednem času sprejme zakon o poplačilu vojne škode upravičencem. Terjamo, da se premoženje, ki so ga pustili Avstrijci in Nemci na račun vojne škode, nameni za odškodnino slovenskim izgnancem beguncem ter drugim upravičencem. Najbolj pravično in humano bi bilo, da bi Nemčija odškodnino za gmotno škodo poravnala neposredno upravičencem, če se z državo o teh vprašanjih ne more dogovoriti in sporazumeti.
Hkrati vas obveščamo, da so uradne ure naše organizacije spet vsak ponedeljek med 9. in 10. uro v prostorih krajevnih skupnosti Domžale, vabimo pa vas, da se udeležite obiska Muzeja slovenskih izgnancev v Brestanici, ki si ga bomo ogledali konec septembra. Prijetno jesen vam želimo!
Vera Vojska
Spominska slovesnost na Vršiču
Pred 99 leti je plaz zasul ruske ujetnike, ki so gradili vršiško cesto.
ni bil takšen, kot smo ga običajno vajeni ob rojstnih dnevih. Bil je gasilski, kot se za predsednico vsekakor spodobi.
Ko se je sonce že počasi odpravljalo k počitku, so pred hišo, kjer živi Sonja, s sirenami pridrvela štiri gasilska vozila, iz katerih so takoj po prihodu izstopili gasilci in začeli z gasilsko vajo. Iz gasilskih cevi in topa na gasilskemu
po vasi. Po vrnitvi je sledil še gasilski postroj, nato pa so sledile še čestitke preostalih gasilcev in ostalih prisotnih.
Sonja je vzgojiteljica, službo pa opravlja v Vrtcu Domžale, enoti Gaj v Preserjah. Vsekakor ji njen poklic pomaga tudi pri opravljanju funkcije predsednice gasilskega društva ...
Miha Ulčar
Polaganje venca k pomniku
Prvo avgustovsko nedeljo je bila pri Ruski kapelici pod Vršičem spominska slovesnost. Glavni organizator prireditve je Društvo prijateljstva Slovenija-Rusija. Od tragične nesreče, ko je plaz zasul stotnijo ruskih ujetnikov, ki so gradili cesto na Vršič, je minilo natanko 99 let. Prav je, da se spominjamo tudi tujih vojakov, ki so življenjsko pot sklenili na našem ozemlju. V tem primeru
gre še za iskreno prijateljstvo med dvema slovanskima narodoma, Slovenci in Rusi. Tokrat se je poleg državnega vrha Republike Slovenije prireditve udeležil tudi predsednik Ruske federacije Dmi-trij Medvedjev. Prihodnje leto bo stoletnica tega dogodka, ki ga bo s svojo prisotnostjo oplemenitil premier Ruske federacije Vladimir Putin.
J. Gregorič
Optika Škofic že od 1975
Ljubljanska 87, Domžale T: 01 721 40 06
delovni čas: pon.-pet.: 8-12 in 16-18 sobota: 9-12
LETNIK Lv | AvGusT 2015 | STEviLKA 8
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 13
društva
Rad' se 'mejmo
Prireditveni prostor v Turnšah je bil skoraj premajhen za številne člane in članice ter goste in številne praporščake, ki so želeli slovesno praznovati 10. rojstni dan Društva upokojencev Naš dom Dob.
Obnovljeno spominsko obeležje in urejena pot
V programu dela organizacij za vrednote NOB je tudi skrb za spomenike in spominska obeležja.
Društvo upokojencev Naš dom
Dob Slovesno prireditev so povezali s prijetnim druženjem, ki je trajalo vse popoldne in je bilo prav za vse lepa priložnost za pogovor o prehojeni desetletni poti. Društvo se lahko pohvali z več kot dvesto člani, predvsem pa s številnimi aktivnostmi, ki lepšajo je-
doma ter v tujini, ne pozabljajo na izobraževanje, dejavna je Šola zdravja, posebej skrbno pa obiskujejo svoje člane ob jubilejih in drugih priložnosti, zanesljivo pred novim letom, ter jim v okviru možnosti tudi pomagajo, predstavljajo se na različnih prireditvah v okviru občine. Pri delu upošte-
šnik, podpredsednik Zveze društev upokojencev Slovenije, predsednik Zveze društev upokojencev Gorenjske Zdravko Malnar, predsednica sveta KS Dob Marija Ravnikar, ter številni predsedniki oz. predstavniki sosednjih društev upokojencev in domačih društev. Vsi so zaželeli društvu še veliko
Vodstvo Društva upokojencev Naš dom Dob (v prvi vrsti) z gosti slovesnosti ob 10. rojstnem dnevu.
sen življenja upokojencev v Krajevni skupnosti Dob.
Kot je na začetku slovesnosti povedal predsednik društva Feliks Lampret, se je knjiga življenja društva začela pisati pred desetimi leti, ko je bilo novembra 2005 društvo ustanovljeno na pobudo nekaterih upokojenih krajanov Doba, zlasti pa predsednika sveta KS Dob Roberta Hrovata in arhitekta Iva Kranjca, tudi prvega predsednika. Na ustanovnem občnem zboru se je zbralo 32 prvih članov, nato pa ni bilo leta, ko se jim upokojenci ne bi množično pridruževali, se veselili novega prapora, pomagali pri številnih aktivnostih v KS, sodelovali z domačimi društvi in društvi upokojencev iz okolice, krepilo pa se je tudi sodelovanje z Zvezo društev upokojencev Slovenije in Pokrajinsko zvezo društev upokojencev za Gorenjsko. Društvo ima uradne ure, bogat program izletov ter obiskov zanimivosti in znamenitosti
vajo, da so aktivnosti primerne in privlačne za vse člane in članice, ki radi pridejo tudi na piknike, tombole, pohode, kolesarjenja, balinanja, metanja podkev, predvsem pa so veseli, da v prijetni družbi uresničujejo slogan, ki ga je društvu prinesel podpredsednik Janez Orehek: Rad' se 'mejmo. Kot je poudaril predsednik, so posebej ponosni na pozitivno vzdušje v društvu, na enotnost in složnost ter pripadnost članstva ter podporo krajevne skupnosti in občine ter naklonjenih sponzorjev in donatorjev. Prav vsem se je ob koncu zahvalil, prejeli so tudi zahvale, še posebej pa izrekel iskrena hvala vodstvu društva ter vsem članom in članicam, ki so v desetih letih prispevali k dobremu delu društva.
Uspešnost društva so poudarjali tudi številni gosti, marsikdo je poudaril, da je Društvo upokojencev Naš dom Dob zgled ostalim, čestitke in pohvale pa so izrekli tudi Janez Su-
RST-jevski tabori
Sezona norih tabornih dogodivščin v Stavči vasi
taborniki Če čebula ne bi imela če, bi bila bula, in če se poleti ne bi odvijali RST-jevski tabori, to sploh ne bi bilo poletje. Sezono norih tabornih dogodivščin v že tradicionalni Stavči vasi smo najprej odprli z najmlajšimi in neverjetno vročino, ki smo se ji vztrajno upirali z obiski veliko hladnejše Krke, vodnimi igrami, vodniki, ki smo tiste dni spominjali na papige, saj smo ves čas ponavljali 'V senco!', ter zimskimi OI, ki so bile tematika našega tabora. Tako ni manjkalo različnih športnih disciplin, vse od hokeja na improviziranem ledu, pa do smučanja, pri katerem smo dihali kot eno s Tino Maze, le da smo mi dirjali med vratci iz vej, trave, korenin in vsega mogočega. Naši najmlajši so si včasih poželeli tudi malo objemanja, lupčka-nja in kdaj kakšne nežne klofute. Saj vsi poznate stari dobri Rim šim šim in
Japonce, kajne? Vsega lepega pa je pač enkrat konec, a vedoč, da bomo spet videli naše družinice, smo se domov odpeljali z nasmeški na obrazu. Naše GG-je, ki so priracali takoj za nami, je tudi pričakalo nekaj dela. Ko so prišli na tabor, so se v hipu postarali za nekaj let in dobili svojo prvo službo. Čez celotni tabor so se morali namreč preizkusiti kar v treh poklicih. Lahko so preizkusili svoje frizerske sposobnosti
krajevna organizacija borcev za vrednote nob Tudi krajevna organizacija borcev za vrednote NOB Dob, Krtina ima na območju krajevnih skupnosti Dob in Krtina vrsto spominskih obeležij, namenjenih obeleževanju dogodkov iz druge svetovne vojne.
za vrednote NOB Dob, Krtina. Pričakujemo, da bo za seznam spominskih obeležij, za katera predlagamo obnovo, čim prej pripravljen terminski plan in zagotovljena finančna sredstva.
V času pred praznovanjem krajevnega praznika KS Dob je člane vodstva čakala tudi ureditev poti do Hrastovca,

uspešnih jubilejev ter jim čestitali ob 10. rojstnem dnevu.
V kulturnem programu sta Maks in Jelka predstavila upokojensko jutro, ki bo odslej privlačnejše, saj se bosta oba za popestritev jeseni življenja včlanila v Društvo upokojencev Naš dom Dob, v Turnše je z Vero in Maksom pripeljala Prešernova Železna cesta, prisotni pa so se razveselili tudi nastopa Mešanega pevskega zbora Turistično-rekreativnega društva Turnše, Češenik pod vodstvom pevo-vodje Aleša Fariča.
Uradna slovesnost je bila le uvod v prijetno popoldne, kjer ni manjkalo bogate tombole, okrepčilne obare, dobrot z žara in sladic, ki so jih pripravile članice same. Poskrbljeno je bilo za glasbo, za petje, predvsem pa za dobro razpoloženje, ki že pozitivno vpliva na nadaljevanje uspešnega dela Društva upokojencev Naš dom Dob.
Vera Vojska
Tako smo pred dvema letoma, še pod vodstvom predsednika Vlada Ce-rarja, poskrbeli za spominsko obeležje na Hrastovcu, lepšo obliko, predvsem pa okolico, je dobil tudi spomenik talcev v Brezju, posebna komisija v sestavi podpredsednik Franc Gotar ter člana Jože Lončar in Janez Rom pa je preverila vsa spominska obeležja in spomenike ter pripravila oceno najnujnejšega vzdrževanja v naslednjih letih.
Med spominskimi obeležji, ki so potrebna le manjših vzdrževalnih del, je bilo tudi obeležje v križišču ceste Gor-juša-Sveta Trojica, za katerega je vodstvo organizacije odločilo, da ga je potrebno obnoviti in tako zagotoviti lepši videz. Spomenik, na katerem piše: Na željo občanov, borcev in aktivistov NOB, v spomin na skupni boj za svobodo, je Skupščina Občine Domžale sprejela Odlok, da cesto imenujemo Cesta borcev in aktivistov NOB, Gorjuša, 24. 5. 1980 je obnovljen, finančna sredstva pa je zagotovila krajevna organizacija
ki jo je bilo potrebno na posameznih delih pokositi oz. odstraniti vejevje, ki je oviralo dostop, v prihodnje pa bomo skušali pot do spominskega obeležja tudi na novo označiti. Veliko dela pri ureditvi poti in prijaznega srečanja je s sodelavci opravil podpredsednik KO za vrednote NOB Dob, Krtina Franc Gotar. Iskrena hvala!
Člani krajevne organizacije za vrednote NOB Dob, Krtina se sicer redno udeležujemo spominskih slovesnosti ob obletnicah dogodkov iz druge svetovne vojne. Tako smo se v začetku avgusta s praporom udeležili tudi spominske slovesnosti ob obletnici ustanovitve Šlandrove brigade na Šipku.
Pred nami jedelovna jesen, v kateri planiramo obisk Gorenjske in krajev, pomembnih za drugo svetovno vojno. Nadaljevali bomo z obiski naših jubilantov, ki jim želimo predvsem zdravja, in začeli s pripravami na spominsko slovesnost ob dnevu spomina na mrtve.
Vera Vojska
GLASBENE URICE 4 VIOLONČELO
in tako pomagali vodnikom, da ostanejo njihove pričeske v koraku s časom ali pa so nahranili svoje želodčke, ko so se prelevili v kuharje. Nekateri so poskusili svojo kariero v novinarstvu, spet drugi pa so kot gradbeniki postavljali blatno progo preživetja. Poklicev, v glavnem, ni zmanjkalo. Ker se je po napornem delu treba spočiti, so se naši delavci sprostili ob večernem ognju, pripovedovanju šal, impro ligi, petju ob kitari itd. Med sodelavci so se spletle nove ljubezni, zato so bile poroke praktično neizogibljive. Bolj ko se je bližal konec tabora, čedalje mlajši so postajali naši taboreči, in ko so se spet prelevili nazaj v GG-je, je napočil čas za odhod. Pa nič za to, naslednje leto spet ponovimo še bolj odštekane tabore!
Vita Jašovič, RST Foto: Blaž Verbič
B DENT, d.o.o.
KRAŠNJA 57a, 1225 LUKOVICA
•	popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje
•	nealergene in trdnejše proteze z boljšim prilagajanjem po sistemu Ivobase
•	Straumann implantati
•	brezkovinska keramika
TELEFONI:
ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA: 01/7234-522 ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ: 01/7234-515 MOBILNA ŠTEVILKA: 031/684-212
WWW: b-dent.com	EMAIL: bdent.krasnja@gmail.com
14 I slamnik
iz naših vrtcev in šol
ŠTEVILKA 9 I SEPTEMBER 2015 I LETNIK LV
slamnik@kd-domzale.si
Bogata otroška domišljija v razstavljenih likovnih delih
Veliko domače hrane se nahaja v Domžalah
Kaj vse se plete v glavah odraščajočih otrok, ko se poleg šolskih obveznosti odločajo za prostovoljne dodatne dejavnosti?
Že tretje leto v ŠAD Mavrica organiziramo počitnice za otroke, imenovane Od kmetije do kmetije.
V našem primeru gre za skupino osnovnošolskih otrok, ki se udeležujejo likovnih delavnic pri akademski slikarki Veri Terstenjak v Domžalah. Kakšna želja po ustvarjalnosti se prebuja v njih, ko imajo pred seboj list papirja in svinčnik. Kako razmišljajo o vsebinah, ki jim jih predstavlja mentorica, kako se lotevajo svojih likovnih zapisov. V kakšen svet se potopijo, ko jim misli švigajo po glavah. Kje so, kam se umaknejo, da doživijo svojo zgodbo.
Nekateri so odločajo, da poustva-rijo svoje realno okolje, drugi podo-življajo neuresničene želje, tretji so v svetu sanj. Pri tem ima prav posebno mesto izbira upodabljanja živali. Živali, ki so tako pogosto spremljevalke vsakdanjega življenja otrok in so zato nepogrešljivi poustvarjalci otrokovega vsakdana. Med najpriljubljenejše spadajo muce, psi, konji in ptice.
Res je bogata domišljija otrok, ko se odločajo, da se preizkusijo v svetu likovnega izraza. Ob razmišljanju se poglabljajo v tišino svojega sveta ali pa ustvarjajo ob glasbi. Znano je, kako
glasba izvablja dodatno motivacijo pri ustvarjalnosti, in otroci so ob tem še posebej senzibilni. Med izbiro materialov imajo svoje mesto izdelki na svili. Vabljiv material, ki zahteva posebno natančnost in izurjenost.
Vsa ta in še mnoga druga videnja in vprašanja se mi postavljajo, ko se sprehajam med likovnimi deli, ki so jih mladi ustvarjalci dodali v svojo zakladnico srečevanja z umetnostjo v obdobju 2014/2015.
V obnovljenem slikarkinem ateljeju, ki se je letos spet vrnil na slikar-kin vrt, se razstavljena dela smiselno povezujejo v samostojne celote, ki jih družijo: vsebine izpovedi, tehnike
Ponašamo se z nazivom Kulturna šola
Glasbena dejavnost na šoli (pevski zbor in Orffova inštrumentalna skupina) je zagotovo dejavnost, ki močno zaznamuje kulturno življenje naše šole.
osnovna šola roje Z glasbo bogatimo vsakdan in vse šolske dogodke ter širimo glas naše šole v regiji in po vsej državi, saj se povezujemo z okoliškimi šolami in drugimi ustanovami. Že vsa leta se redno udeležujemo prireditev revijalnega značaja za učence s posebnimi potrebami na republiški ravni. Zelo močni smo na področju likovne dejavnosti, kjer ni opaziti razlik med našimi učenci in učenci rednih osnovnih šol. Natečaji, ki se jih udeležujemo, so v večji meri razpisani za splošno populacijo, torej je konkurenca zelo velika. Pa vendar se naši učenci domov ne vračajo praznih rok. Posegajo po najbolj žlahtnih mestih, na kar smo neizmerno ponosni. Naši učenci izredno uživajo v gledanju gledaliških predstav in drugih dejavnostih (ogledi razstav, muzejev), pa nas finance nemalokrat pri tem ovirajo, saj je vsaka dejavnost nenazadnje oddaljena in tako povezana s stroški. Pa se nekako znajdemo. Zdelo se nam je prav, da za njih slišijo tudi v Ljubljani in malo širše po naši državi. Odločili smo se, da se na tem po-

nsns1


Natalija Šimec s prejemnicama naziva Zoyo in Karmen
dročju pomerimo še z drugimi šolami po državi, ki imajo bistveno boljše pogoje za delo, kakor mi, in se borimo za naziv Kulturna šola, ki ga na nivoju Republike Slovenije podeljuje Javni sklad za kulturne dejavnosti. In uspelo nam
Oratorij v Domžalah
Oratorij v Domžalah ima kar lepo tradicijo, saj je bil letos že petnajsti po vrsti.
Od 29. junija do 4. julija je za živahno dogajanje na župnijskih prostorih poskrbelo 126 otrok. Z otroki je bilo 38 animatorjev in župnik Klemen Svetelj. Ob letošnjem geslu Hočem biti svet smo skupaj spoznavali, da biti svet ni nedosegljiv zgled. Biti vesel, pomagati drugim, izpolnjevati svoje dolžnosti namreč ni nekaj pretežkega in nemogočega. Animatorji so vsako jutro zaigrali zgodbo, skozi katero so otroci ves teden spoznavali lik svetega Dominika Savia. Pri katehezah smo se pogovorili o zgodbi in iskali pot do svetosti. Na delavnicah je nastalo veliko lepih in uporabnih izdelkov. Na popoldanskih igrah so otroke tudi letos najbolj navdušile vodne igre. V četrtek smo šli na izlet na Brnik. Policisti piloti in gasilci so nam predstavili svoje delo ter pokazali helikopterje in letališko
Kot organizatorica in tudi izvajalka se vse bolj zavedam in vse bolj ugotavljam, da imamo v Domžalah neverjetno dobro mrežo domače in predvsem zdrave hrane. Veliko pomanjkanje vidim v tem, da ljudje tega ne vedo. Zelenjava je po pridelavi sploh na prvem mestu. Na seznamu kmetij imamo zdaj že 18 kmetij, ki delujejo in pridelujejo hrano za vse.
Mlada družina kmetijo obdeluje z zelenjavo, perutnino in ribami. Družina z neverjetno srčnostjo nam je omogočila, da so otroci pobirali jajčka, hranili kokoši, božali ribe in si ogledali stari mlin. Kmetija pr Primozuc je resnično stara kmetija, kjer živi mama Minka, ki otrokom in vsem prišlekom z veseljem zaupa zgodbe otroštva. Ko je delav-
in materiali. Prav vsi izdelki in vsak posebej zaslužijo našo pozornost. Ob vsem, kar nas navdušuje, pa velja naša posebna pozornost vlogi mentorice Vere Terstenjak, ki neskončno uživa ob druženju z otroki, ki zna iz njih izvabiti vse tisto, kar otroci združujejo v sebi v danem odraščajočem obdobju. To pa je prav gotovo izredno pomembna in poglavitna danost, ki je ne srečamo prav pogosto. Pedagoški duh, ki po tolikih uspešnih letih delovanja vodi Vero Terstenjak, je tudi tisti, ki otroke objame, da se radi vračajo in nadaljujejo izobraževanje in privablja vedno nove generacije otrok.
Jadranka Šumi
Torej človek lahko pride na kmetijo in kupi domačo hrano. Otroci Mavrice spoznavajo, na kakšen način kmetje pridelujejo hrano, kako zemljo pripravijo na rast, na kakšen način rastlina doseže polno zrelost, kako se hrana pridela, goji in vse do pakiranja hrane za na naše trgovinske police.
Letošnje leto smo obiskali pet za nas novih kmetij. Osredotočili smo se povsem na območje Štude in Dragomlja z izjemo obiska Bio Mlina v Krtini. Kmetija pr' Ložar, velika kmetija z zelenjavo in mesnimi izdelki. Zelo pohvalno je, da Ložarjevi pujski jedo doma pridelano hrano z domačega vrta. Otroci so mlade pujse z veseljem nahranili. Kmetija se ukvarja tudi s konji, kjer se dogaja veliko zanimivega. Kmetija, nekdaj imenovana pr Lautarju oz. zdaj pri Zajčku, je ogromna kmetija, ki prideluje zelenjavo za ljubljansko tržnico. Luščenje graha, shranjevanje čebule, hranjenje krav je bila naša odgovornost.
Kmetija pr Grčar je stara kmetija, ki je na nek način spet pognala mline.
nost, garanje in trud obrodilo sadove preživetja. Njihova še delujoča črna kuhinja nas je začarala. Kmetija pr Stražar je mlin, kjer pridelujejo doma (BIO) pridelano žito, pšenico, kamut, piro ... Čisto nov mlin nam je ponudil možnost ogleda, kako iz žita nastane moka. Vse od pakirane moke za trgovinsko polico. Slamnikarski muzej nas je spomnil, kako velike so bile Domžale nekoč.
Razmišljamo o organizaciji tovrstnih obiskov kmetij z družinami. Če vam je ideja všeč, nam pišite na info@sadma-vrica.si. Z veseljem se podamo na pot.
Mavrični otroci v naši Mavrici res doživijo zanimive počitnice, ki bi se jih razveselil marsikateri otrok. Žal nam je, da v ta namen ne dobimo sredstev s strani države, mesta, kjer bi lahko kakšnemu otroku več omogočili to neverjetno doživetje. Več na www.sadma-vrica.si privoščite si dan brez televizije in računalnika!
Predsednica društva Mojca Grojzdek
je. 21. maja smo v Ljubljani slavnostno prevzeli naziv in zastavo Kulturna šola, ki ju bomo uporabljali naslednja štiri leta. V tem času bomo skrbeli in pazili, da bo naziv ostal naš tudi v prihodnje.
Nada Grčar, učiteljica OŠ Roje
gasilsko vozilo. Za sprejem in zanimivo vodenje smo jim zelo hvaležni. Z letališča smo se odpravili v Športni park Velesovo, kjer smo med drugim
uživali tudi v veliki igri. To je bil res lep teden za vse nas in komaj čakamo na naslednje leto.
Jerneja Kastelic
Mladi, izboljšajte svoje zaposlitvene možnosti!
Center za mlade Domžale je spomladi izvedel nadvse uspešen projekt kariernih delavnic z naslovom Zaposlitveni štart.
czm domžale Delavnice so potekale enkrat tedensko, na njih pa so številni strokovnjaki mlade brezposelne učili veščin in jim pomagali pri pridobivanju kompetenc, ki so nujne za uspešno iskanje zaposlitve. Mladi so tako izpilili svoje življenjepise in motivacijska pisma, se učili javnega nastopanja in postali bolj prepričljivi na zaposlitvenih intervjujih, spoznali so načine, kako poiskati svoje prednosti in slabosti, kje iskati zaposlitev in kako v času brezposelnosti ostati aktiven. Srečali so se s kadroviki in ne nazadnje so spoznali mlade, ki so v zadnjem času dobili zaposlitev in so z njimi delili svoje izkušnje.
Kako uspešne in uporabne so bile delavnice, dokazujejo mnenja udeležencev:
»Odlična delavnica! Hvala vam za vse!«
»Anja Hlača nam je super približala nastop v javnosti. V našem primeru pred delodajalcem in nam res na sproščen način delila nasvete, kako to izpeljati. Čeprav sem se bala snemanja,
sem to res potrebovala, da sem se malo okrepila in objektivno ocenila.«
»... da sem veliko pridobila od samih delavnic, da so mi bile zelo všeč. Všeč so mi bile teme in vabljeni gosti.«
Delavnice so potekale v sodelovanju z Uradom za delo Domžale. Zaradi velikega zanimanja - število prijav je bilo v spomladanskem delu veliko večje od prostih mest - bo Center za mlade z njimi nadaljeval tudi jeseni. Točni datumi in roki za prijave bodo objavljeni na sp letni strani www.czm-domzale.si.
LETNIK LV | AVGUST 2015 I ŠTEVILKA 8	slamnik | 15
slamnik@kd-domzale.si
V	V	I	v
iz NAŠIH VRTCEV IN SOL | STAREJSI
Vse informacije za mlade na enem mestu
Center za mlade Domžale je postal regionalni partner mreže Eurodesk, s čimer bo še okrepil informiranje mladih o različnih priložnostih, ki jih ponuja Evropska unija.
czM domžale Se zanimaš za študij v tujini? Bi se rad udeležil mednarodne mladinske izmenjave, morda usposabljanja ali bi izkoristil priložnost, ki ti jo ponuja Evropska prostovoljna služba? Vse te priložnosti objavljamo na spletni strani Centra za mlade Domžale (www.czm-do-mzale.si) in na Facebook profilu, na voljo pa smo vam tudi za krajša vprašanja ali daljše osebne posvete o tem, katero priložnosti izbrati, kako se prijaviti ipd. Vprašanja nam lahko pošljete na info@czm-domzale.si, nas pokličete na 040 255 568 ali 01 722 66 00, lahko pa se oglasite tudi osebno. Za osebni obisk je obvezna predhodna prijava prek elektronske pošte ali telefona.
Poleg omenjenih priložnosti redno spremljajte našo spletno stran in FB profil, kjer objavljamo tudi druge informacije, povezane z mladimi - različne raziskave, natečaje, sprejemanje novih politik in strategij...
Po številnih priložnostih lahko pobrskate tudi sami, in sicer s klikom na Eurodesk Slovenija (www.eurodesk. si), evropsko Eurodesk stran (www. eurodesk.eu) ali Evropski mladinski portal (www.emp.si).
Častni občan praznoval 99 let
Jože Pogačnik se je rodil 27. julija 1916 in živi v Domžalah. Ravno na njegov 99. rojstni dan sta ga obiskala župan Toni Dragar in podžupanja Občine Domžale mag. Renata Kosec ter mu zaželela vse najboljše in najlepše, da bi še naprej ostal tako čil, zdrav, vesel in zabaven.
91-letni Vinko Žebovec, dolgoletni praporščak
Vinko Žebovec, član Društva vojnih invalidov Domžale, se rad spominja na davne čase partizanstva. Zato je prav, da ga društvo predstavi kot zavednega in dolgoletnega člana.
Pogačnik je leta 2003 zaradi svojega prispevka k razvoju občine Domžale postal tudi njen častni občan. Svoje življenjsko delo je opravil predvsem kot direktor Tosame, uspešno pa je dvakrat opravljal tudi funkcijo predsednika Skupščine Občine Domžale.
krajevne skupnosti kot nove pomembne oblike krajevne samouprave. Bil je tudi poslanec gospodarskega zbora republiške skupščine in sopodpisnik znane politične akcije 25 poslancev ob kandidiranju za člana predsedstva SFRJ iz Slovenije, ki sta jo vodila poslanca
Župan in podžupanja sta slavljencu čestitala za 99. rojstni dan.
Njegov vpliv na razvoj Tosame in njeno modernizacijo je zelo pomemben, s svojo strokovnostjo pa je zaznamoval tudi gospodarski in širši družbeni razvoj. Pri oblikovanju prvega programa izgradnje mreže novih osnovnih šol in uvedbe prvega samoprispevka in programa izgradnje vodovodov z vodilom 'zdrava pitna voda za vse' je imel Pogačnik odločilno vlogo. Zelo pomemben je tudi njegov prispevek pri ohranitvi železniškega prometa na progi Kamnik-Domžale-Ljubljana. V obdobju njegovega vodenja občine so bile uvedene
Cene Matičič in Ivan Kreft. Za poskus zgodnejšega vprašanja demokratičnih oblik političnega življenja je z grenkobo in razočaranjem doživel politične kritike. Pogačnik je bil vedno skromen in preprost, zato je užival velik ugled med delavci kot človek z izraziti socialnim čutom in razumevanjem za malega človeka. Pogum in človečnost sta vrlini, po katerih ga poznamo občani naše občine.
Jožetu Pogačniku želimo še naprej vse najboljše!
Urad župana, Občina Domžale Foto: Vido Repanšek
Vinka Žebovca je delegacija Društva vojnih invalidov Domžale obiskala, ko je dopolnil 91 let. Rodil se je 8. julija 1924 v Rudniku pri Radomljah, v kmečki družini. Je udeleženec NOB, ki se je boril v Šlandrovi in Cankarjevi brigadi, bil pa je tudi borec Dalmatinske divizije, vse od 10. januarja 1943 do osvoboditve. Ima čin kapetana v rezervni sestavi ter je nosilec več odlikovanj, in priznanj, na katere je ponosen še danes. Na težko prehojeno pot med NOB in srečno vrnitev v domači kraj mu je ostal lep spomin.
Vsa njegova družina je bila med vojno na strani OF, pet bratov v partizanih, kar trije so v vojni padli, starša in sestra v internaciji. Pomemben je Vinkov prispevek pri gradnji partizanskih bolnic - od Kolovca do Tuhinja in do Podvolovljeka. Vinko se spominja tudi zime 1944, ko so ga v Radomljah pri opravljanju kurirske službe obkolili nemški vojaki in ga večkrat ranili. Spomni se tudi rudniške tragedije v januarju 1945. Po vojni so tudi z njegovo pomočjo v Rudniku postavili spominsko obeležje v obliki fontane - po zamisli preživelega udeleženca tragedije slikarja Iva Seljaka - Čopiča.
Vinka poznajo številni borci, ga spoštujejo in radi z njim klepetajo,
je tudi član organizacije za vrednote NOB, dolga leta zvest in ponosen praporščak, Udeleževal se je številnih srečanj, se družil s preživelimi borci in se poklonil kot praporščak v svoji znani partizanski uniformi. Zaradi starosti je pred nekaj leti prapor izročil mlajšemu praporščaku.
Vinko se še vedno udeležuje spominskih slovesnosti na Menini planini, na Šipku nad Gaberjami, v domačem Rudniku. Nekoč ga je na srečanja vozil danes že pokojni partizan Avgust Praznik, danes pa sin Vinko. Tako sva se pred nedavnim z Vinkom srečala tudi na slovesnosti na Šipku, kjer smo se spomnili ustanovitve VI. slovenske narodnoosvobodilne udarne Šlandro-ve brigade in 70-letnice zmage nad nacifašizmom.
Visoka starost, ki jo je doživel, je potrditev njegovega aktivnega plodnega življenja - borca in kmeta, ki mi je v pogovoru zaupal, da mu udeležba na različnih slovesnostih podaljšuje njegovo življenje.
Prijatelju Vinku v imenu Društva vojnih invalidov Domžale želimo še na mnoga zdrava leta, mirnega življenja in veliko prijetnih skupnih srečanj
Jože Novak
Jubilantka Minka Kosmatin
Iskrene čestitke ob 90. rojstnem dnevu
Pšančov Franc s Homca jih je dopolnil 80!
Pšanc oziroma Franc Šarc s Homca, ki zase pravi, da je bil vedno brez dlake na jeziku, je v ponedeljek, 17. avgusta 2015, praznoval okroglih 80.
Krajevna organizacija borcev za vrednote NOB Dob, Krtina in krajevna organizacija Rdečega križa Dob sta 7. avgusta, prav na njen 90. rojstni dan, obiskali Minko Kosmatin v Turnšah, ji voščili, zaželeli veliko zdravja in se zahvalili za pridno delo. Prostovolj-stvo jo namreč spremlja vse življenje. Čestitkam in dobrim željam se je pridružilo tudi Turistično-rekreativno društvo Turnše, Češenik.
Jubilantka je rojena 7. avgusta 1925 v Češeniku, v družini Bolharjevih, po domače Hajučevih, kot najstarejša hči številne družine, kjer nikoli ni zmanjkalo dela. Oče je delal na cegunci, mati je skrbela za otroke na majhni kmetiji ter hodila v 'taberh', da so lažje živeli. »Poleti smo nabirali borovnice, tudi gobe, da smo zaslužili kak dinar,« se spominja. »Otroci smo, dokler nismo šli v šolo, lahko tekali do bližnje Rovščice in Tomaževčevih,« o otroštvu pripoveduje vitalna devetdesetletnica, ki se je še pred letom vozila s kolesom. Spomni se Urbančeve prijazne gospe. Ko je ta videla njene zdelane, umazane roke, jo je opozorila, da bo kmalu dekle in bo morala bolj paziti nase. Sama ji je pomagala urediti roke. Rada je pomagala v kuhinji in na vrtu nekdanje graščine.
Druge svetovne vojne se spominja predvsem po obiskih partizanov v domačiji tik ob gozdu, po skrbi za njihovo prehrano, prenašanju pošte in strahu, saj so se pri hiši ustavljali tudi Nemci. Po osnovni šoli v Dobu in vojni si je želela več znanja. Možnosti za obiskovanje šol ni bilo, zato je šla delat na cegunco. Po poroki s Peregri-nom Kosmatinom, igralcem in dolgoletnim pevcem pevskega zbora iz Radomelj, se je preselila v Turnše in po rojstvu sinov, Mira in Romana, ostala
doma, nato pa pokojnino prislužila v Papirnici Količevo. Danes skrbi sama zase, se odpravi na krajši sprehod, včasih je šla vsak dan okoli hriba. Ima štiri vnuke in štiri pravnuke, ki jim rada speče kaj dobrega.
Vse njeno življenje je povezano s prostovoljnim delom v krajevni organizaciji Rdečega križa Dob. Vanjo se je vključila zelo mlada in spomni se, kako hvaležni so bili ljudje za vsakršno pomoč. »Saj tedaj ni bilo ničesar, zato jim je vse prišlo prav, posebej družinam z veliko otroki,« se spomni skrbi RK za prebivalce Turnš, Češenika in Želodnika. Pa tudi različnih reči, ki so jih prodajali, da so z izkupičkom lahko pomagali najbolj pomoči potrebnim. S hvaležnostjo pa se spomni, kako so sodelavci s prostovoljnim delom na cegunci pomagali izdelati opeko za njuno hišo. Je tudi priljubljena in dolgoletna delovna članica krajevne organizacije za vrednote NOB Dob-
Krtina. Še vedno rada skrbi za vrt in rože, ki so njeno posebno veselje, gre na prireditve Turistično-rekreativnega društva Turnše, Češenik in se veseli srečanj z domačimi, znanci in prijatelji.
S počutjem in zdravjem je zadovoljna, pogleda poročila na TV, prebere vsakodnevni časopis, ki ga je še pred nekaj leti brala brez očal, pogleda kakšno knjigo, gre na kavo k snahi Gizeli, poklepeta, kuha stare jedi, obuja spomine, pa dan mine. Dnevi okoli 90. rojstnega dne so sploh hitreje minevali, saj je bilo veliko ljudi, ki so Minki Kosmatinovi iz Turnš prišli voščit ob življenjskem jubileju ter ji zaželeti veliko zdravja, lepih rož in veselja.
Zato vse najboljše, draga jubilant-ka Minka, in naj vas zdravje spremlja vse dni na poti do naslednjega jubileja!
Vera Voiska
Ker je bil Franc mnoga leta aktiven gasilec, med drugim je bil 25 let tudi poveljnik PGD Homec in eden najzaslužnejših in najvztrajnejših, da se je pred leti zgradil nov gasilski dom, so ga na okroglo obletnico obiskali tudi gasilci PGD Homec, ki so ga pošteno zalili, kot se spodobi za tak jubilej. Poleg gasilcev, domačih in prijateljev so ga obiskali tudi Veseli muzi-kanti, za kar je poskrbel Repanškov Andrej.
Franc se je izučil za mizarja, zaposlitev pa je dobil v Stolu, kjer je ostal vse do upokojitve. Vmes je v Ljubljani opravil tudi delovodsko šolo. Ker so imeli doma nekaj kmetije, je to pomenilo garanje iz dneva v dan. Leta 1960 se je na homškem koru rodila ljubezen med njim in Peterlinovo Min-ko iz Preserij, s katero se je nato poročil, rodili pa so se jima trije sinovi.
Ker je bil vesten gospodar, se je doma vsa leta nekaj zidalo in obnavljalo. Že od mladih nog je Franc gasilec, saj se je domačemu društvu priključil leta 1948. Mnogo let je bil aktiven tudi na občinski gasilski zvezi, kjer je bil vrsto let podpoveljnik zveze in sektorski poveljnik. V domačem društvu je bil dolgoletni poveljnik, bil pa je bil tudi najzaslužnejši in najvztrajnejši, da so zgradili nov gasilski dom. Pove, da se je po njegovem stari Homec zelo malo spremenil, odkar ga pomni. Edina oblika, ki jo je izgubil v primerjavi s starim časom, je, da je imela včasih vsaka hiša oreh na dvorišču. Pred njegovo hišo lahko od pomladi pa vse do jeseni občudujete številne kaktuse, najbolj množično so zacveteli leta 2003, v enem dnevu jih je naštel kar
350.
Miha Ulčar
slamnik
Spoznajmo ledenodobne živali
g) tok, 5. septembra
Julija in Alfa Romeo
Mestni kino Domžale, 19. septÊmbra
Dogaja se ...
1. september torek
Mestni kino Domžale 20.30 I NEVIDNE OČI
Jesenska inventura / akcijski kriminalni triler / režija: Nacho Vigalondo / igrajo: Sasha Grey, Elijah Wood, Neil Maskell /100' / Kriminalka, v kateri se oboževalec slavne igralke zaplete v nepričakovano igro maCke z mišjo.
2« september sreda
Češminov park 20.30 I ANT-MAN
Jesenska inventura / akcijska domišljijska pustolovščina / režija: Peyton Reed / igrajo: Paul Rudd, Evangeline Lilly, Corey Stoli, / 117' / Zgodba o su-perheroju Ant-Manu, ki mora rešiti Človeštvo pred uniCenjem.
3* september četrtek
Mestni kino Domžale 18.30 I DIPLOMACIJA
Jesenska inventura / zgodovinska drama / režija: Volker Schloendorff / igrajo: André Dussoliier, Niels Arestrup, Burghart Klaussner / 84' / Tik pred osvoboditvijo Pariza v drugi svetovni vojni Hitler izda ukaz, naj mesto porušijo do tal.
Center za mlade Domžale
19.00 | ODPRTJE RAZSTAVE UJETI TRENUTKI
Razstava akvarelov diplomirane slikarke Monike Zabret.
Mestni kino Domžale 20.30 I ŠE ENA PRILOŽNOST
Drama, triler / režija: Susanne Bier / igrajo: Nikolaj Coster-Waldau, Ulrich Thomsen, Nikolaj Lie Raas /102' / Policijska partnerja se sooCata z razliCnimi življenjskimi težavami.
4* september petek
•••••••••••••••■••■•••••••••••••••■••••••a
Mestni kino Domžale 18.30 I KAR HOČETE
Komedija / režija: Terry Jones / igrajo: Simon Pegg, Kate Beckinsale, Robin Williams / 85' / Legendarni komiki Monty Pyhton kot Nezemljani, Robin Williams v svoji zadnji filmski vlogi, šaljivi Simon Pegg in Čudovita Kate Beckinsale ...
Kulturni dom Radomlje
19.30 | MOJE PESMI, MOJE SANJE
Glej opis pod 4. september.
Mestni kino Domžale
20.30 | MOŽ IZ AGENCIJE U.N.C.L.E.
Vohunska akcijska komedija po televizijskih serijah Sama Rolfa / režija: Guy Ritchie / igrajo: Henry Cavill, Armie Hammer, Hugh Grant / 116' / Napeta zgodba o mednarodnih vohunih, ki nas popelje v 60. leta prejšnjega stoletja.
7* september ponedeljek
Mestni kino Domžale 20.30 I DIVJE ŽIVLJENJE
Jesenska inventura /drama / režija: Cedric Kahn / igrajo: Mathieu Kassovitz, Celine Sallette, David Gastou / 107' / Težka odloCitev med vzgajanjem otrok v mestu ali divjini, brez vplivov potrošniške družbe.
8. september torek
Center za mlade Domžale 17.00 | BOBNARSKA DELAVNICA
Delavnica bobnanja na različna tolkala / brezplačno / za mlade do 30. leta.
Mestni kino Domžale
20.30 | MARSEILLSKA NAVEZA
Akcijski kriminalni triler / režija: Cedric Jimenez / 135' / Marseillska naveza se potopi v mafijske združbe iz različnih dvoran in sledi delu komisarja Pierra, ki jih že dolga leta preganja.
9* september sreda
Mestni kino Domžale 20.30 I LAŽNA MESTA
RomantiCna pustolovščina po romanu Johna Gre-ena / režija: Jake Schreier / igrajo: Nat Wolff, Cara Delevingne, Halston Sage / 109' / Film o odraščanju, skrivnostih in pustolovščini, polni smeha.
10. september četrtek
Kulturni dom Franca Bernika Domžale 10.00 -12.00 | ZAČETEK VPISA DOSEDANJIH ABONENTOV
13* september nedelja
Mestni kino Domžale 16.00 | MINIONI
Glej opis pod 5. september.
18.00 | NEVIDNI FANT
Glej opis pod 5. september.
Kulturni dom Radomlje
19.30 | MOJE PESMI, MOJE SANJE
Glej opis pod 4. september.
Mestni kino Domžale 20.30 | ELITNI KLUB
Drama, triler / režija: Lone Scherfig / igrajo: Sam Claflin, Max Irons, Douglas Booth /107' / Zgodba o aristokratskih mladeničih, ki začenjata s študijem na oxfordski univerzi in ju druži skupna želja, da bi postala člana elitne skrivne združbe.
14* september ponedeljek
Galerija Domžale
19.00 | ODPRTJE RAZSTAVE ŽANRSKA SLIKA
Organizator: JSKI)/ dela, nastala na likovni delavnici v Šmartnem ob Paki / odprto do 19. septembra.
Center za mlade Domžale
17.30-19.30 | IZMENJEVALNICA OBLAČIL,
NAKITA IN OBUTVE
Prinesite svoja stara, a še uporabna oblačila, nakit in obutev ter jih izmenjajte z novimi.
Mestni kino Domžale 20.30 | V VIŠAVAH
Jesenska inventura / drama / režija: Claudia Llosa / 112' / Zgodba filma V višave je razdeljena na dve obdobji. Prva govori o materi Nani Kunning, druga pa predstavlja dogajanje njenega sina Ivana, ki ga je zapustila pred 20 leti.
15* september torek
Mestni kino Domžale 20.30|EDEN
Jesenska inventura / glasbena biografska drama / režija: Mia Hansen- Leve / 131' / film o življenju francoskega DJ-ja Paula Valleeja, ki je zaslužen za glasbeni stil French House.
^ Z'
Mestni kino Domžale, 5. çeptembra
Nevidni fant
ŠTEVILKA 8 I AVGUST 2015 I LETNIK LV
Koledar kulturnih prireditev v občini Domžale/ september
Knjižnica Doitižm, od 31. avgust;
19* september sobota 24-* september četrtek
Tržni prostor Domžale
8.00 -13.00 | DOBRODOŠLI V DOMŽALAH:
GORENJA VAS-POLJANE
Predstavitev občine Gorenja vas-Poljane s svojimi turističnimi in kulinaričnimi ponudbami na sedmih stojnicah.
Hala Komunalnega centra Domžale 10.00 | SLOVESNA PROSLAVA
Dobrodelni koncert ob 40-letnici delovanja Medobčinskega društva invalidov Domžale / veC informacij Vida Perne, 01 722 71 22 / Častni pokrovitelj prireditve je predsednik Republike Slovenije / po programu sledi prijateljsko sreCanje.
Mestni kino Domžale 10.00 | MUN - VARUH LUNE
Pustolovski animirani film / režija: Alexandre He-boyan, Benoît Philippon / 85' / sinhronizirano, 6+ / Mali in šegavi Mun postane novi varuh Lune, a kaj ko pri tem ni posebej spreten, zato mora popraviti cel kup napak ter rešiti ravnovesje dneva in noCi.
18.30 | JULIJA IN ALFA ROMEO
Najstniška komedija /režija: Blaž Završnik / igrajo: Dario Nožič Serini, Jan Gerl KorenC, Špela Colja / 83' / Postavnemu gimnazijcu se zamajejo tla pod nogami, ko se na videz nedolžna prisega ljubezenske zvestobe sprevrže v pravi Čustveni vrtiljak.
Kulturni dom Radomlje
19.30 | MOJE PESMI, MOJE SANJE
Muzikal, ki je nastal po resniCni zgodbi / ob 50. obletnici najbolj priljubljenega glasbenega filma vseh Časov / z novim prevodom / v produkciji KD Ihan in KD Mlin Radomlje ter v sodelovanju s Simfoničnim orkestrom Domžale-Kamnik / karte so naprodaj na www.mojekarte.si / cena: od 6 do 12 evrov.
Mestni kino Domžale
20.30 I MOŽ IZ AGENCIJE U.N.C.L.E.
Glej opis pod 6. september.
20. september nedelja
Arboretum Volčji Potok
7.00 -15.00 | FESTIVAL TEKA IN ZABAVE
Pester program / zabava v družbi glasbene skupine Čuki / družinski tek na 6 ali 12 km / varstvo otrok, ustvarjalne delavnice, napihljiva igrala, poslikava obrazov / veC na www.bmw-fest.si.
Center za mlade Domžale
18.00 | ODPRTJE RAZSTAVE VETER V LASEH
Foto utrinki s prireditve Veter v laseh.
Mestni kino Domžale 18.00 | PRIPRAVNIK
Komedija / režija: Nancy Meyers / igrajo: Robert De Niro, Anne Hathaway, Rene Russo /121 / 70- letni vdovec ugotovi, da upokojitev ni tako zabavna, kot je upal, zato se kot pripravnik zaposli na spletnem modnem portalu.
20.15 | JULIJA IN ALFA ROMEO
Najstniška komedija /režija: Blaž Završnik / igrajo: Dario Nožič Serini, Jan Gerl KorenC, Špela Colja / 83' / Postavnemu gimnazijcu se zamajejo tla pod nogami, ko se na videz nedolžna prisega ljubezenske zvestobe sprevrže v pravi čustveni vrtiljak.
25* september petek
Knjižnica Domžale
17.00 | GIBALNA IGRALNICA
Za malčke od 18. meseca do 3. leta starosti / v sodelovanju s Plesno šolo Miki / obvezna prisotnost staršev oz. odrasle osebe / obvezna prijava na oddelku za otroke in mladino.
Mestni kino Domžale
18.15 | JULIJA IN ALFA ROMEO
Glej opis pod 19. september.
20.00 I EVEREST
Pustolovska drama/ režija: Baltasar Kormäkur / igrajo: Jake Gyllenhaal, Robin Wright, Keira Kni-ghtley / 111' / Film z vrhunsko igralsko zasedbo, po resničnih dogodkih, ko je leta 1996 plezalsko odpravo na Everest presenetila silovita snežna nevihta.
26 • september sobota
Arboretum Volčji Potok
9.00 - 15.00 | FESTIVAL RASTLIN
Na stojnicah se bodo predstavili zbiratelji in goji-telji drugačnih in redkih rastlin / pred vhodom v Arboretum / brezplačno.
Mestni kino Domžale
10.00 | MEDVED BAMSI IN MESTO TATOV
Galerijski atelje
18.00 | ODPRTJE SLIKARSKE RAZSTAVE
Avtor: Danijel Lovro Fugger / odprtje slikarske razstave pretresljivih podob / vstop prost.
Knjižnica Domžale
19.00 | 365 DNI PRAZNOVANJ
Odprtje razstave / organizira: Osnovna šola Rodica / vstop prost.
Slamnikarski muzej
19.00 | SREČANJA POD SLAMNIKI
Pavel Medvešček (letošnji prejemnik Škerljeve nagrade, sicer slikar, grafik in pedagog) in mag. Darja Skrt: Staroverstva in staroverci / pogovor s poznavalcema staroverstva, ki ga bo vodila Cveta Zalokar, bo popestrila tudi projekcija in sprehod po razstavnih eksponatih.
Mestni kino Domžale 20.00 | NOVA PRIJATELJICA
Glej opis pod 18. september.
Razstave
Knjižnica Domžale PIKINA ČAJANKA
Razstava izdelkov, ki so nastali ob dejavnosti, bo na ogled od 31. avgusta do 13. septembra.
ŽELVINO POLETNO BRALNO POPOTOVANJE
Razstava risb, ki so nastale v okviru projekta, bo na ogled od 14. do 27. septembra.
ZMAJČEK
Razstava ilustracij otroške revije ZmajCek bo na ogled od 31. avgusta do 19. septembra.
365 DNI PRAZNOVANJ
Razstava učencev in učiteljev OŠ Rodica bo na ogled od 21. septembra do 10. oktobra.
Galerija Domžale
RAZSTAVA LIKOVNIH SKUPIN GORENJSKE
Razstava bo odprta od 14. do 19. septembra.
JANEZ KOVAČ IČ
Razstava akademskega slikarja specialista in re-stavratorja Janeza KovačiCa bo odprta od 21. do 27. septembra.
Galerijski atelje
DANIJEL LOVRO FUGGER: KRI (K) NA CESTI
365 dni praznovanj
Kulturni dom Radomlje
19.30 | MOJE PESMI, MOJE SANJE
Premiera muzikala, ki je nastal po resnični zgodbi / ob 50. obletnici najbolj priljubljenega glasbenega filma vseh časov / z novim prevodom / v produkciji KD Ihan in KD Mlin Radomlje ter v sodelovanju s Simfoničnim orkestrom Domžale-Kamnik / karte so naprodaj na www.mojekarte.si / cena: od 6 do 12 evrov.
Mestni kino Domžale 20.30 I ELITNI KLUB
Drama, triler / režija: Lone Scherfig / igrajo: Sam Claflin, Max Irons, Douglas Booth / 107' / Zgodba o dveh aristokratskih mladeničih, ki začenjata s študijem na oxfordski univerzi in ju druži skupna želja, da bi postala člana elitne skrivne združbe.
5* september sobota
Češminov park
8.30 - 18.30 11. SEJEM ZA LJUBITELJE ŽIVALI
Organizator dogodka: Žurnal24 v sodelovanju s Kinološko zvezo Slovenije / rdeča nit projekta je odgovorno skrbništvo živali in odnos otrok - živali / V primeru slabega vremena se dogodek prestavi na nedeljo, 13. septembra.
Mestni kino Domžale 10.00 | MINIONI
Animirana družinska komedija / režija: Pier-re Coffin, Kyle Balda / 104' / sinhronizirano, 6+ / Avanture malih rumenih Minionov iz časa, ko še niso spoznali barabneža Gruja, od pradavnine naprej...
Arboretum Volčji Potok 10.30 -12.00 | SPOZNAJMO LEDENODOBNE ŽIVALI
Otroška delavnica: Kako so živele ledenodobne živali in zakaj so izumrle / plača se vstopnino v park / delavnica je brezplačna / obvezna prijava na prireditve@arboretum.si / vodi: Bianca Rumble, Cambridge Museum.
Mestni kino Domžale 18.00 | NEVIDNI FANT
Mladinski film / režija: Gabriele Salvatores / igrajo: Ludovico Girardello, Noa Zatta, Valeria Golino, Fabrizio Bentivoglio /100' / podnapisi, 9+ / Fantazijski akcijski film o nevidnem super junaku, posnet v stripovskem slogu.
Kulturni dom Radomlje
19.30 | MOJE PESMI, MOJE SANJE
Glej opis pod 4. september.
Mestni kino Domžale 20.30 | ŠE ENA PRILOŽNOST
Drama, triler / režija: Susanne Bier / igrajo: Nikolaj Coster-Waldau, Ulrich Thomsen, Nikolaj Lie Kaas /102' / Policijska partnerja se soočata z različnimi življenjskimi težavami.
6. september nedelja
Mestni kino Domžale 16.00 | MINIONI
Glej opis pod 5. september.
18.00 | AMY
Dokumentarni film / režija: Asif Kapadia / nastopa: Amy Winehouse / 128' / Dokumentarec o meteorskem vzponu in tragičnem padcu britanske kraljice soula Amy Winehouse.
vpis iraja ao 14. sepiemora.
16.00 - 18.00 | ZAČETEK VPISA DOSEDANJIH ABONENTOV
Vpis traja do 14. septembra.
Mestni kino Domžale 18.00 I AMY
Dokumentarni film / režija: Asif Kapadia / nastopa: Amy Winehouse / 128' / Dokumentarec o meteorskem vzponu in tragičnem padcu britanske kraljice soula Amy Winehouse.
Kulturni dom Radomlje
19.30 | MOJE PESMI, MOJE SANJE
Glej opis pod 4. september.
Mestni kino Domžale
20.30 | LJUBEZENSKA ODISEJA
Biografsko dokumentarni film / režija: Tatjana Božič / nastopajo: Tatjana Božič, Rogier Kappers, Pavel Kraminov, Frank Mueller, Jacob Nell / 83' / Avtoportret Tatjane Božič, ki se v odločnem iskanju svetega grala trajne ljubezni odpravi po poteh razpadlih zvez.
11» september petek
Mestni kino Domžale 18.15 | DALEČ OD LJUDI
Drama po kratki zgodbi Gost, Alberta Camusa / režija: David Oelhoffen / igrajo: Viggo Mortensen, Reda Kateb, Djemel Barek /110'/ Intimna zgodba o osebni odgovornosti in prijateljstvu, ki se odvije pred ozadjem veličastne severnoafriške gorske pokrajine.
Kulturni dom Radomlje
19.30 | MOJE PESMI, MOJE SANJE
Muzikal, ki je nastal po resnični zgodbi / ob 50. obletnici najbolj priljubljenega glasbenega filma vseh časov / z novim prevodom / v produkciji KD Ihan in KD Mlin Radomlje ter v sodelovanju s Simfoničnim orkestrom Domžale-Kamnik / karte so naprodaj na www.mojekarte.si / cena: od 6 do 12 evrov.
Mestni kino Domžale
20.30 | MOŽ IZ AGENCIJE U.N.C.L.E.
Glej opis pod 6. september.
12* september sobota
Galerija na potepu
7.00 | RODIN IN MEŠTROVIČ V ZAGREBU
Strokovno ekskurzijo Galerije Domžale bo na izjemni razstavi vodil Jurij Smole / prijave v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, telefon: 01 722 50 50.
Knjižnica Domžale
10.00 | ANGLEŠČINA ZA OTROKE
Delavnica / učenje angleščine / seznanitev z angleško literaturo / prijavite se na oddelku za otroke in mladino / organizira: DUDE, Center za tuje jezike v sodelovanju s Knjižnico Domžale / vstop prost.
Mestni kino Domžale 10.00 | MINIONI
Animirana družinska komedija / režija: Pierre Coffin, Kyle Balda / 104' / sinhronizirano, 6+ / Avanture malih rumenih Minionov iz časa, ko še niso spoznali barabneža Gruja, od pradavnine naprej...
18.30 | NEVIDNI FANT
Glej opis pod 5. september.
20.30 | AMY
Glej opis pod 6. september.
lO« september sreda
Kulturni dom Franca Bernika Domžale 10.00 - 12.00 | VPIS DOSEDANJIH ABONENTOV, KI ŽELIJO SPREMEMBO SEDEŽA
16.00 -18.00 I VPIS DOSEDANJIH ABONENTOV, KI ŽELIJO SPREMEMBO SEDEŽA
Mestni kino Domžale
20.30 | BELA PTICA V METEŽU
Misteriozna drama, triler / režija: Gregg Araki / igrajo: Shailene Woodley, Eva Green, Christopher Meloni, Angela Bassett / 91' / Triler, v katerem 17-letna Kat išče izginulo mamo in nehote naleti še na številne neprijetne družinske skrivnosti.
17* september četrtek
Kulturni dom Franca Bernika
10.00 -12.00 | ZAČETEK VPISA NOVIH
ABONENTOV
Vpis traja do 22. septembra.
16.00 -18.00 | ZAČETEK VPISA NOVIH ABONENTOV
Vpis traja do 22. septembra.
Arboretum Volčji Potok
17.00 - 19.30 | PRAVLJIČNA DEŽELA
MAVRICE
Otroci bodo lahko doživljali in občudovali naravo, pravljična vsebina jih bo ponesla v čarobni svet domišljije / cena je 10 evrov (v ceno je že všteta vstopnina v park) / prijava na info@sadmavrica.si ali tel. št.: 031314 870 / zbirno mesto pri vhodu v park.
Mestni kino Domžale
18.30 | LJUBEZENSKA ODISEJA
Biografsko dokumentarni film / režija: Tatjana Božič / nastopajo: Tatjana Božič, Rogier Kappers, Pavel Kraminov, Frank Mueller, Jacob Nell / 83' / Avtoportret Tatjane Božič, ki se v odločnem iskanju svetega grala trajne ljubezni odpravi po poteh razpadlih zvez.
Kulturni dom Radomlje
19.30 | MOJE PESMI, MOJE SANJE
Glej opis pod 4. september.
Mestni kino Domžale 20.30 | ŠE ENA PRILOŽNOST
Drama, triler / režija: Susanne Bier / igrajo: Nikolaj Coster-Waldau, Ulrich Thomsen, Nikolaj Lie Kaas /102' / Policijska partnerja se soočata z različnimi življenjskimi težavami.
18 • september petek
V parku Masljeva poleg Garažne hiše P+R 17.00 | SLAVNOSTNO ODPRTJE GARAŽNE HIŠE CENTER DOMŽALE P+R
Nastopili bodo Eva Čeme s skupino in Godba Domžale.
Mestni kino Domžale 18.30 I ELITNI KLUB
Drama, triler / režija: Lone Scherfig / igrajo: Sam Claflin, Max Irons, Douglas Booth /107' / Zgodba o aristokratskih mladeničih, ki začenjata s študijem na oxfordski univerzi in ju druži skupna želja, da bi postala člana elitne skrivne združbe.
20.30 I NOVA PRIJATELJICA
Drama, triler / režija: François Ozon / 108' / Priredba zgodbe britanske kraljice kriminalk Ruth Rendell.
Mestni kino Domžale 16.00 | MUN-VARUH LUNE
Glej opis pod 19. september.
18.00 | JULIJA IN ALFA ROMEO
Glej opis pod 19. september.
Kulturni dom Radomlje
19.30 | MOJE PESMI, MOJE SANJE
Glej opis pod 4. september.
Mestni kino Domžale 20.00 | NOVA PRIJATELJICA
Drama, triler / režija: François Ozon / 108' / Priredba zgodbe britanske kraljice kriminalk Ruth Rendell.
21» september ponedeljek
Center za mlade Domžale
16.00-20.00 | DRUŽABNI POPOLDNEVI V
CZM-JU
Ping pong, mini namizni nogomet, pikado, kartanje / za mlade od 13 do 30 let.
Knjižnica Domžale 18.00 | ALZHEIMER CAFFE: DR. VOJKO KAVČIČ
Organizatorji: Dom upokojencev Domžale, Knjižnica Domžale, Založba Miš/ obeležitev svetovnega dneva Alzheimerjeve bolezni / predstavitev knjige dr. Vojka KavčiCa: Umovadba / pogovor z avtorjem bosta vodili Irena Miš in Cveta Zalokar.
Galerija Domžale
19.00 | ODPRTJE RAZSTAVE
Organizator: Javni sklad za kulturne dejavnosti Domžale / avtor: akademski slikar specialist in re-stavrator Janez KovačiC.
Mestni kino Domžale 20.00 | PLEME
Jesenska inventura / drama / režija: Miroslav Sla-bošpicki / 132' / opozorilo: film vsebuje brutalne prizore nasilja in seksualnosti / Film, posnet z gluhimi neprofesionalnimi igralci, izključno v znakovnem jeziku in brez podnapisov, je brutalna zgodba o odraščanju, v kateri govorica teles pove več kot katerakoli beseda.
22« september torek
Mestni kino Domžale 20.00 | SLEPA MASAŽA
Jesenska inventura / drama po romanu Bi Feiyu / režija: Lou Ye / igrajo: Guo Xiaodong, Eric Qin, Zhang Lei, Jiang Dan / 114' / Xian izvaja tradicionalne kitajske masaže v salonu, kjer delajo le slepi. Eden redkih kitajskih filmov v naših kinih.
23* september sreda
Knjižnica Domžale 17.00 | PIKINA ČAJANKA
Za otroke od 5. leta dalje / tokratni naslov: Pika v šoli / animatorki: Lidija Smerkolj Turšič in Katarina Petere / obvezna prijava na oddelku za otroke in mladino.
Mestni kino Domžale
20.00 | ZGODBE O KONJIH IN LJUDEH
Jesenska inventura /drama / režija: Benedikt Er-lingsson / igrajo: Ingvar E. SigurOsson, Charlotte Boving, Steinn Armann Magnusson / 81' / Podeželska romanca o Človeškem v konju in konjskem v Človeku. Eden najuspešnejših islandskih filmov zadnjih let.
/Hllllllidlll 111111 / I U/,IJci: V.IIIIMIclIl I\ y 11UI M u ^ / oo /
sinhronizirano, 4+ / NajmoCnejši medved na svetu nam pokaže, da je prijaznost lahko nalezljiva.
18.15 | JULIJA IN ALFA ROMEO
Glej opis pod 19. september.
20.00 I SPREHOD PO GOZDU
KomiCna pustolovščina / režija: Ken Kwapis / igrajo: Robert Redford, Nick Nolte, Nick Offerman / 98' / postarana prijatelja, ki se nista videla skoraj 40 let, se odpravita na 3540 km dolg pohod po Apalaški poti.
27* september nedelja
Kulturni dom na Močilniku v Dobu 16.00 | PIKIN ROJSTNI DAN
Živahna predstava v izvedbi Studia Anima otrokom sporoCa, kako brez bogatih daril zgolj z igro in veseljem podarimo sebi in drugim najlepše darilo / tudi za izven / vabljeni k vpisu v otroški gledali-ško-lutkovni abonma ŽIV-ŽAV 2015/16 / rezervacije in informacije: 041420 610.
Mestni kino Domžale 16.00 I MUN-VARUH LUNE
Glej opis pod 19. september.
18.00 | PRIPRAVNIK
Komedija / režija: Nancy Meyers / igrajo: Robert De Niro, Anne Hathaway, Rene Russo / 121 / 70- letni vdovec ugotovi, da upokojitev ni tako zabavna, kot je upal, zato se kot pripravnik zaposli na spletnem modnem portalu.
20.15 | EVEREST
Glej opis pod 25. september.
28 • septembe ponedeljek
Center za mlade Domžale
16.00 - 20.00 | DRUŽABNI POPOLDNEVI V
CZM-JU
Ping pong, mini namizni nogomet, pikado, kartanje / za mlade od 13 do 30 let.
Mestni kino Domžale 20.00 | SPREHOD PO GOZDU
KomiCna pustolovščina / režija: Ken Kwapis / igrajo: Robert Redford, Nick Nolte, Nick Offerman / 98' / postarana prijatelja, ki se nista videla skoraj 40 let, se odpravita na 3540 kilometrov dolg pohod po Apalaški poti.
29* september torek
Center za mlade Domžale
18.00 | DELAVNICA BODI ALTER - NE SE
KREGAT
Delavnica mediacije za mlade od 15. leta dalje / vodi: Damira Radovanovič / predhodne prijave na info@czm-domzale.si ali 040 255 568.
Mestni kino Domžale 20.00 I EVEREST
Pustolovska drama/ režija: Baltasar Kormakur / igrajo: Jake Gyllenhaal, Robin Wright, Keira Kni-ghtley /111' / Film z vrhunsko igralsko zasedbo, po resniCnih dogodkih, ko je 1996. plezalsko odpravo na Everest presenetila silovita snežna nevihta.
30. september sreda
Knjižnica Domžale
17.00 | 365 DNI PRAZNOVANJ
Uprizoritev razliCnih praznovanj (dramska uprizoritev, šege, navade, ples, pesem) / organizira: Osnovna šola Rodica / vstop prost.
siiKarsKa razsiava preiresijivin pouou uo na ogieu od 30. septembra do 11. oktobra.
Tecaji,natecaji
Knjižnica Domžale
NAGRADNI FOTOGRAFSKI NATEČAJ
Knjižnica Domžale v letu 2015 praznuje lo-letnico obstoja novega kulturnega hrama. Oktobra 2005 je namreC za vse knjig in obknjižniCnih dejavnosti željne obiskovalce na stežaj odprla vrata nova, sodobna multimedijsko in računalniško opremljena knjižnica in tako na najlepši naCin proslavila svoj 101. rojstni dan. V okviru dogodkov, ki so se in se še bodo zvrstili v letošnjem letu, v Knjižnici Domžale razpisujemo nagradni fotografski nateCaj Odstrti pogledi knjižnice. VeC informacij na spletni strani www.knjiznica-domzale.si.
Info
Center za mlade Domžale
Ljubljanska cesta 58, Domžale,
T 01 722 66 00, info@ozm-domzale.si
www.ozm-domzale.si
Galerija Domžale
Mestni trg 1, Domžale (trgovski kompleks Vele) Odprta v času razstav: vsak delavnik, od 10. do 12. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah, od 10. do 12. ure. Vstop prost. Kurator programa Galerije Domžale v sezoni 2014/15 : Jurij Smole
Knjižnica Domžale
Cesta talcev 4, Domžale T 01 72412 04 ali 01 722 5 0 80, info@dom.sik. si www.knjiznioa-domzale.si
Kulturni dom Franca Bernika Domžale,
Ljubljanska 61, Domžale
T 01 722 50 50, info@kd-domzale.si
www.kd-domzale.si
Kulturno društvo Jožef Virk Dob
Ulica 7. avgusta 13, Dob T 041 420 610
Menačenkova domačija
Cankarjeva ulica 9, Domžale Menačenkova domačija je zaprta do oktobra. V tem času najavljenim skupinam omogočimo vodene oglede po predhodni prijavi na telefon 01/ 722 50 50 (KD Franca Bernika Domžale) ali info@kd--domzale.si. Prosimo za predhodno prijavo vsaj 7 dni pred načrtovanim obiskom.
Slamnikarski muzej Domžale
Kajuhova 5, Domžale
(domuje v Godbenem domu Domžale)
Odprt vsak delavnik, od 10. do 12. ure in od 17. do
19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure (za skupine
po dogovoru).
Galerijski atelje
Ulica Matije Tomca 6, Domžale
Koledar dogodkov
Zbiranje in urejanje koledarja: Matija Kralj
Fotografije: promocijsko gradivo
Koledar kulturnih prireditev izhaja v glasilu Slamnik. Urednik ne odgovarja za spremembe programov. Za točnost informacije odgovarja prijavitelj dogodka. Uredništvo si pridružuje pravico do krajšanja prispelih informacij.
Informacije o dogodkih v oktobru pošljite v pisni obliki, do 21. septembra, na elektronski naslov: koledar@kd-domzale.si.
18 I slamnik
KULTURA
ŠTEVILKA 9 I SEPTEMBER 2015 I LETNIK LV
slamnik@kd-domzale.si
Sreda, 30. septembra 2015, ob 19. uri
SREčANjA ApoDSLAMNiKi fe
DOl
DOMŽALE
Staroverstva in staroverci
Pavel Medvešek, letošnji prejemnik Škerljeve nagrade, je sicer slikar, grafik in pedagog, a že od leta 1950 neumorno raziskuje in zapisuje starosvetne pripovedi, med terenskim delom od Zgornjega Posočja do Istre pa je zbiral dragoceno mitološko gradivo o starožitnem izročilu. V okviru Goriškega muzeja so pod vodstvom mag. Darje Skrt v sodelovanju z njim lansko leto pripravili zanimivo razstavo Staroverstvo in staroverci ter ob tem izdali tudi obsežen katalog.
Pogovor s poznavalcema staroverstva, ki ga bo vodila Cveta Zalokar, bo popestrila tudi projekcija in sprehod po razstavnih eksponatih.
Vstop prost.
©
Kulturni dom SLAMNIKARSKI MUZEJ DOMŽALE Kajuhova 5, 1230 Domžale (domuje v Franca Bernika Godbenem domu Domžale), slamnikarski.muzej@kd-domzale.si | Odprt vsak delavnik Domžale	od 10. - 12. ure in od 17. - 19. ure, ob sobotah od 10. - 12. ure.
www.kd-domzale.si | T: 01/722 50 50
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 25. septembra 2015. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 10. septembra 2015, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali jih pošljete na naš e-naslov. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@gmail.com
Na otvoritveni ekskurziji Galerije na potepu se ponuja edinstvena priložnost, da se srečamo z dvema velikanoma klasičnega kiparstva v istem mestu.
Sezono potepanj Galerije Domžale bomo začeli v hrvaški prestolnici, kjer gostijo izjemno odmevno razstavo kipov enega največjih francoskih umetnikov - kiparja Augusta Rodina. Razstava nas bo prepričala o geniju tega kiparja, ki so ga mnogi kovali v zvezde že v času življenja; izvedeli pa bomo tudi, kako se je s časovnim in kritičnim odmikom na njegovi veličini naredila patina. V Meštrovicevem Zagrebu si bomo privoščili tudi primerjalni ogled kipov obeh velikanov umetnosti in skušali skozi dojemanje duha tistega časa videti bistvo umetnin, ki so si nekako blizu po videzu in daleč po duhu, ki ga predstavljajo. Ker je prilika enkratna, bo strokovno vodenje Jurija Smoleta ponovno zares zanimivo in vsebinsko bogato.
Sobota, 12. september 2015
Odhod avtobusa izpred KD Franca Bernika Domžale ob 7.00 uri, vrnitev je načrtovana v večernih urah.
•	Cena strokovne ekskurzije, ki vključuje prevoz, vodenje, organizacijo in nezgodno zavarovanje, bo odvisna od števila udeležencev in sicer:
20 do 25 oseb: 44,00 eur 26 do 30 oseb: 38,00 eur 31 do 35 oseb: 33,00 eur 36 do 40 oseb: 28,00 eur 41 oseb in več: 24,00 eur
•	Prijave z vplačilom akontacije
33 evrov sprejemamo do vključno torka, 8. septembra 2015. Na avtobusu bomo zbrali še doplačila za vstopnine v znesku 35 kun.
•	Informacije osebno ali po telefonu 01/722 50 50 v KDFBD.
Prijazno vabljeni!
Vrata je zaprl 15. kulturni poletni festival Studenec 2015
Letošnja domača gledališka predstava Kralj gora in ljudomrznik ne bo pozabljena
Kdo bi si mislil, da je mogoče predstavo, ki je nastala pred stoletji, tako uspešno postaviti na odrske deske še danes. Avtor Kralja gora in ljudomrznika, Ferdinand Raimund, bi bil postavitve atraktivne in privlačne tako imenovane ljudske igre na oder Poletnega gledališča Studenec v okviru 15. kulturnega poletnega festivala Studenec 2015 zanesljivo vesel in ponosen na opravljeno delo Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, še posebej pa predsednika društva Lojzeta Stražarja, ki je že vrsto let režiser domačih gledaliških predstav.
Čeprav je morda kdo od gledalcev pogrešal množične scene, po katerih je bilo društvo posebej znano, je bila večina prijetno presenečena - tako nad aktualno vsebino predstave kot nad imenitno zasedbo vlog, po kateri se bomo še dolgo spominjali posameznih igralcev, pa tudi kompletne zasedbe, ki je, čeprav člani ljubiteljskega gledališča, Kralja gora in ljudomrznika postavila na gledališke deske profesionalno. Ob zelo dobro obiskanih predstavah lahko rečemo, da je imel režiser Lojze pri izbiri letošnje predstave zelo srečno roko, saj nas je z njo opozoril na negativne in pozitivne vrednote, ki jih v današnji družbi srečujemo na vsakem koraku. Le kdo od nas v življenju vsaj enkrat ni bil razočaran nad dejanji ljudi okoli sebe, nad nepravičnostjo, celo nepoštenostjo, ki često povzročajo slabo voljo. Večina išče rešitve za prijetnejše življenje, a žal ne najde dobrega duha, ne najde Kralja gora, ki bi mu mogoče pomagal - tudi tako, da bi ga, kot v letošnji gledališki predstavi, opozoril, da je tudi sam delno kriv za svoj neprijeten položaj ter ga tudi tako usmeril na 'srečen konec'. Prevajalec Borut Trekman
je med drugim zapisal, da je domača gledališka predstava za obiskovalce postala zdravilo, zdravilna terapija, sama pa pravim, da tudi upanje, da se da življenje spremeniti.
Teatralične domiselnosti, komične situacije, besedne igre, karakterne komike, prijetna glasba in odlični igralci, vse to je navduševalo obiskovalce, ki se ob koncu predstave nismo pogovarjali le o tem, a veš, kako je bil smešen, kako dobro je odigrala, temveč smo lahko vsak zase razmišljali, kaj od imenitne predstave lahko uporabimo tudi v vsakdanjem življenju. Morda za začetek le to, da se ozremo okoli sebe in komu od tistih, v naši bližini, pokažemo, da ga imamo radi, čeprav smo doslej mislili drugače .
Romantično komična čarobna igra s petjem je uspešnica letošnjega poletja, ki se lahko postavi ob bok številnim drugim v blizu 70-letni bogati zgodovini Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan. Zato ob koncu
letošnjega festivala, v okviru katerega smo lahko prisluhnili odlični vokalni skupini, praznovali jubilej z narodno--zabavnim ansamblom, navdušeno spremljali odlično postavitev svetovno najbolj znane opere ter uživali v družbi Kralja gora in ljudomrznika, lahko samo potrdimo: iskrene čestitke prav vsem sodelujočim, tudi tistim, ki jih nismo videli, in hvala za vašo (niti slučajno skromno) ustvarjalnost in čas, ki ste nam ju poklonili, spoštovani člani Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, kakor tudi za podarjeno dobro in navdušujočo energijo, ki je na Studencu nikoli ne zmanjka. Prepričana sem, da tudi v prihodnje ne.
Če si letošnje domače gledališke predstave še niste ogledali, imate še zadnjo priložnost - s Kraljem gora in ljudomrznikom se lahko srečate 28., 29. in 30. avgusta ob 20. uri - čakata vas v Poletnem gledališču Studenec.
Vera Vojska Foto: Uroš Zagožen
Informacije: www.kd-domzale.si / tel.: 01/722 50 50
Q
Kulturni dom Franca Bernika
Recenzija filma: Amy
Zelo redko lahko vidimo dokumentarne filme, ki so tako dobri, da v kvaliteti zdržijo debelo uro ali več, da dobrih dveh ur (natančno 127 minut), kolikor traja Amy niti ne omenjamo. Res je, da je kultno legendarna pevka hvaležen material za film, saj je - poleg tega, da se je s svojo smrtjo vpisala v sloviti 'klub 27', ki mu pripadajo že Jimi Hen-drix, Janis Joplin, Jim Morrison, Kurt Cobain in Brian Jones, ki so vsi umrli pri rosnih 27 letih -, premogla enega najžlahtnejših ženskih vokalov v vsej glasbeni zgodovini. »Gre za tipično jazzovsko pevko, ki gre ob bok Elli Fitzgerald in Billie Holliday,« je v filmu izjavil legendarni Tony Bennett, osebni idol Amy Winehouse. Britanski režiser z indijskimi koreninami Asif Kapadia je po opravičeno visoko opevanem biografskem dokumentarnem filmu Senna iz leta 2010 o vozniku formule ena, trikratnem svetovnem prvaku, Ayrtonu Senni, že drugič zadel v polno, saj Amy prav v ničemer ne zaostaja za njim. Namreč, ko se za trenutek že zazdi, da bi zgodba lahko nekoliko razvodenela z večkratnim ponavljanjem Amyjinih poskusov zdravljenja od drog, se ravno v pravem trenutku preusmeri v vsem dobro znani epilog, ki je izpeljan tako mojstrsko in tenkočutno, da pri spremljanju zaključka filma ravnodušna ne more ostati niti skala. Zgodba o vzponu in padcu ene največjih glasbenih div naše zgodovine, po eni strani izpade brezupno in tragično, po drugi pa je pravi slavospev ljubezni, za katero pa se zdi, da je ona sama nikoli ni zmogla dobiti v zadostni količini. Človek nehote dobi tudi občutek, da je bila pretežno obdana z nepravimi ljudmi. V prvi vrsti s svojim očetom Mitchom Winehousem, ki ga za časa
njenega otroštva ni bilo nikjer, ko pa se je začela vzpenjati med glasbene zvezde, se je nenadoma pojavil in začel vzhičeno skrbeti za njene 'posle'. Višek njegovega sprenevedanja in cinizma pa nastopi, ko jo sili v nastopanje po koncertih v trenutku, ko bi se moralo dekle zaradi svojih težav že zdavnaj zdraviti, vendar šele potem, ko je že praktično prepozno, z resnim izrazom na obrazu pove, »da nikogar ne moremo prisiliti v zdravljenje, da je za takšne odločitve pač odgovoren človek sam«. V spominu ostane tudi situacija, ko Amy po novem poskusu zdravljenja začuti potrebo po družbeni izolaciji, sam pa se na skrivni lokaciji pojavi kar s celo filmsko ekipo, ker snema film o sebi in življenju z Amy Winehouse. Zaradi vsega navedenega Mitch zato izpade pravi 'gnoj od človeka', po mojem mnenju še mnogo večji od njenega domnevno 'demoničnega' moža Blakea Fielderja, ki je imel tudi sam obilico težav zaradi jemanja drog in je potem v lastnem blodnjaku he-donističnih teženj do te mere zašel, da seveda ni zmogel biti prava opora svoji izbranki. Pa bi sploh kdo lahko bil? Težko sklepamo, saj so skrajno občutljive boemske duše vselej podvr-
žene potrebi gonilne sile brezpogojne ljubezni, ki je bolj plod pravljic kot pa resničnega življenja, vsaj v kontekstu razumevanja s strani večine ljudi. Konec koncev je res tako, da za svojo usodo pač nikoli ne smemo kriviti nekoga drugega, saj je zanjo vsakdo odgovoren sam, vendar se med gledanjem tega krasno pretresljivega filma vseeno ne moremo znebiti občutka, da je bilo ubogo dekle - poleg nedvomno sadistično diaboličnih medijev - najbolj izkoriščano prav s strani najbližjih, zato še toliko bolj v kožo zareže informacija, ko njena prijateljica v solzah pove, da je Amy po nekem poskusu zdravljenja neprizadeto izjavila, »da je življenje brez drog enostavno dolgočasno«.
Ne glede na to kakšna človeka sta bila Amyjin oče in njen srčni izbranec, ki je bil na nek način njegova reprodukcija, pa je nedvomno res tudi, da sta bila prav onadva neizčrpen vir za pisanje njenih glasbenih besedil. Praktično ni bilo hita, v katerem ne bi bila omenjena vsaj posredno. Naj si dovolim še subjektivno oceno, da je pesem, ki najbolj definira Amy Wi-nehouse Love Is A Losing Game, kar v njenem primeru prav gotovo drži, vsaj če poznamo podrobnosti iz njenega izkustveno nadvse bogatega življenja, zaradi katerih se v vse pore našega tkiva lahko zareže prav vsaka izrečena beseda. And now the final frame ... love is a losing game. Za konec nam tako preostane še modrost Tonyja Bennetta, ki v spravljivem tonu pove, »da te življenje lahko nauči živeti, vendar le v primeru, če živiš dovolj dolgo«. Počivaj v miru, Amy!
Film si lahko ogledate tudi v Kulturnem domu Franca Bernika.
ŽIGA ČAMERNIK
LETNIK LV | SEPTEMBER 2015 I ŠTEVILKA 19
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 11
kultura
MUZIKAL MOJE PESMI, MOJE SANJE
NEJC LISJAK, PREVAJALEC IN REŽISER
Glasbena družina Von Trapp iz znamenitega filma Moje pesmi, moje sanje je točno pred 50 leti osvojila gledalce po vsem svetu. Prav obletnica nastanka filma in želja, da predstavi originalno verzijo gledališkega dela, po katerem je bil posnet, sta krivi, da se je Nejc Lisjak, študent muzikologije na Filozofski fakulteti, odločil za uprizoritev muzikala.
Vera Vojska
Foto: osebni arhiv Nejca Lisjaka
Nejca Lisjaka, ki je kljub mladosti v kulturnem dogajanju prisoten že več kot deset let. Predvsem je njegovo delo povezano s Kulturno--umetniškim društvom Franc Kotar Trzin, kjer je imenitno odigral vloge v predstavah Peter Pan, Notredam-ski zvonar, Čarovnik iz Oza, Mali princ, Fiziki in Samomorilec, v Addamsovih, Rdeči kapici, Janku in Metki, Snežni kraljici, Kraljični na zrnu graha, Druščini, Pepelki in v številnih drugih, pa smo, poleg njegovega igralskega talenta lahko občudovali tudi uspešno delo režiserja. Že tri leta je tudi član ekipe, ki pripravlja uspešne gledališke predstave Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan - letos je Alpanor -, gorski duh v predstavi Kralj gora in ljudomrznik, sodeluje pa tudi v KUD Dolsko.
Od kod odločitev za Moje pesmi, moje sanje?
Spodbudila me je 50. obletnica nastanka filma Moje pesmi, moje sanje, pa želja, da bi predstavil izvirno različico predstave, ki temelji na knjigi o družini Von Trapp. Ljudje namreč Moje pesmi moje sanje najbolj poznajo po priljubljeni 'pocukrani' preprosti ljubezenski zgodbi, manj pa po spremljajočih dogodkih, ki so pomembno vplivali na življenja posameznika in družine, še posebej, če se niso strinjali z nacistično politiko. Za začetek je bilo potrebno pridobiti licenco oz. dovoljenje za uporabo knjige. Sem bil kar pozitivno presenečen nad dovoljenjem iz Amerike, ki mu je sledil moj prevod. Ob odločitvi za mu-zikal pa sem razmišljal tudi o projektu, ki bi ga je ljudje v teh težkih časih radi videli - preprostem in prijaznem, pa vendar s pogledom, kakšen je bil svet včasih in kako del vrednot - pozitivnih in negativnih, srečamo še danes. Ob tem naj povem še, da gre za drugo uradno produkcijo predstave Moje pesmi, moje sanje, ki pa je daleč najcenejša tudi, ker jo postavljamo na oder amaterski igralci, za katerimi pa je že kar štiri mesece intenzivnega dela.
Kdo vse sodeluje pri predstavi?
Glavna producenta oz. organizatorja sta Kulturno društvo Mlin Radomlje in Kulturno društvo Ihan, za glasbeno plat bosta poskrbela Simfonični orkester Domžale - Kamnik, ki ga bo vodil Denis Robnik, in Pevski zbor Drouz pod vodstvom Uršule Ja-šovec, ki je tudi glasbeni vodja projekta in vodja zbora; koreografija bo v rokah Maje Ropret. Skupaj v nekaj več kot dvourni predstavi z odmorom sodeluje prek 40 igralcev in 30 glasbenikov.
Morda na kratko o igralski zasedbi?
V vlogi Marie bo nastopila Petra Če-bulj, Matevž Mali bo stotnik, Neža Drobnič baronica Elsa, Uršula Jašo-
vec igra mater prednico; sam bom nastopil v vlogi strica Maxa. Naj povem, da smo za zasedbo vlog otrok družine Von Trapp januarja pripravili avdicijo in med velikim številom kandidatov izbrali mlade igralce, ki prihajajo iz Domžal in okolice.
V čem se bo vaša predstava razlikovala od filma?
Kot že rečeno, naša predstava bo narejena po originalnem gledališkem scenariju, ki je bil v času nastanka kar nekako revolucionaren, saj njegova tematika ni bila pogosto dotaknje-na. Gre predvsem za politične okoliščine in situacije, ki so v začetku druge svetovne vojne vplivale na tok življenja v Avstriji, ko so imeli hude probleme vsi, ki so se upri Hitlerju, ki so bili proti novemu sistemu in so to zmogli tudi javno pokazati.
Kako boste zagotovili potrebna finančna sredstva?
Večji del zagotavljata obe kulturni društvi, del nam je namenila Občina Domžale iz razpisa za kulturne prireditve, pridobili smo nekaj manjših donatorjev - za začetek smo kar zadovoljni.
Kdaj si bomo vaše Moje pesmi, moje sanje lahko ogledali?
Vse predstave bodo v Kulturnem domu Radomlje. Premiero načrtujemo 4. septembra ob 19.30, naslednje predstave bodo 5., 6., 10., 11., 13., 17., 19. in 20. septembra 2015. Vabimo vse ljubitelje zgodbe o glasbeni družini Von Trapp, da obiščejo katero od predstav, vstopnice že lahko kupijo na www.mojekarte.si, mogoče pa jih bo kupiti tudi pred predstavami.
Morda še kaj za konec?
Pri ustvarjanju predstave se neizmerno zabavamo, uživamo v vajah, v spevnih melodijah in v pričakovanju premiere. Zbrani sodelujoči imamo glasbeno gledališče v sebi in vse delamo iz srca, med seboj se dobro razumemo, kar je dober znak in upam si celo reči, da to ni zadnji projekt te zasedbe. □
knjige za odrasle
Krilatici, da se zgodovina ponavlja prvič kot tragedija in drugič kot farsa, lahko po Barnesu dodamo, da se svet gunca skozi zgodovino naprej in nazaj kot barka. Roman je sestavljen iz navidezno nepovezanih zgodb, v katerih se vseskozi pojavlja motiv ladje in vesoljnega potopa. Začenši z zgodbo o Noetovi barki, ki jo pripoveduje skrivnostni pripovedovalec, za katerega se pozneje izkaže, da je lesni črv, so tu še zgodba o spreobrnjenem astronavtu, ki se odloči poiskati ostanke Arke, zgodba o teroristični ugrabitvi potniške ladje ter o odisejadi prekooceanke, polne judovskih beguncev, ki jih na predvečer vojne nočejo sprejeti v nobenem pristanišču. Barnesa kot lovskega psa vedno znova zanaša k vodi in plovbi, kot da voha izgubljen ključ, s katerim bi lahko globlje razumel naravo zgodovine, obče in svoje, intimne.
Simon Critchley
Knjiga mrtvih filozofov
Penca in drugi, 2014
Občutenje minljivosti in strah pred smrtjo nas zaznamujeta v samem bistvu. A ker je duh sodobnega časa bolj nagnjen k zanikanju kot spekuliranju o neizogibnem, je pričujoča knjiga dober poskus popularizacije tega, kar so klasiki imenovali arsmoriendi. V Knjigi mrtvih filozofov se avtor skuša približati tej skrivnosti skozi kratke zgodbe in anekdote o tem, kako so se na tem ozemlju znašli filozofi od antike do danes, kakšen je bil njihov odnos do smrti in umiranja in kako so se s koncem soočili sami. Avtor skozi štorije nakaže, da je morda razmislek in pozornost namenjena naši lastni smrtnosti tista, ki nam lahko izboljša, kot je danes moderno reči, kvaliteto življenja. Berljiv in s pravo mero humorja začinjen izlet na filozofsko sceno.
Jens Christian Grondahl
Tišina v oktobru
Mladinska knjiga 2006
Tišina v oktobru je kontemplativna pripoved o umetnostnem zgodovinarju, ki ga po 18 letih zakona zapusti žena Astrid. Z njenim odhodom se začne prvoosebna refleksija njegovega življenja, v kateri se spominja pomembnih trenutkov, ljubezni do Ines, ki ga je močno zaznamovala pred Astrid, nenavadnih zaporedij dogodkov, ki so pripeljali do usodnih odločitev, predvsem pa razmišlja o izmikajoči se sreči, o ljubezni, o minevanju, o tem, kako v mladosti mislimo, da se bo naše znanje z leti povečevalo, a se nato bolj zdi, da leta le stopnjujejo zavedanje, kako malo pravzaprav vemo ... Ali je bilo 18 preživetih let z ženo Astrid tako lahkih in lepih, ker se je ob njej končno naučil ljubiti, ali zato, ker se
je naučil ljubiti manj, je izpraševanje, ki barva in prežema protagonistovo razmišljanje skozi celotno pripoved ...
Vojko Kavčič
Umovadba za bistre možgane v poznih letih
Miš, 2015
V Sloveniji prvič v zgodovini živi več starejših oseb (65 let in več) kot pa otrok do petnajstega leta. Poleg drugih težav prinaša naraščanje deleža starejših tudi vedno več bolezni, za katere je prav starost največji dejavnik tveganja (artritis, diabetes, bolezni možganov, itd.) Kljub velikemu trudu znanstvenikov, da bi poiskali zdravilo za alzheimerjevo bolezen, ga v tem trenutku še ni. Žal je edini način, da nekaj storimo zase na tem področju, poiskati alternativne možnosti. Namesto kurative se posvetimo preventivi. Sem spadajo tudi vaje za krepitev umskih sposobnosti in preprečevanje ali upočasnjevanje nastanka demence. Knjiga je sestavljena iz dveh delov. V prvem nam avtor poskuša pojasniti podlage umovadbe. Predstavi nam tudi alzheimerjevo bolezen. V drugem delu pa najdemo različne vaje za vsako umsko področje - vidno zaznavanje, pozornost, spomin in učenje.
knjige za otroke in mladino
Damijan Šinigoj Iskanje Eve
Miš, 2014
V mladinskem romanu Iskanje Eve spoznamo najstnico Evo iz Slovenije in najstnika Leona iz Švedske. Eva in Leon se spoznata prek virtualnega sveta, postaneta dobra prijatelja, v njiju pa raste želja po srečanju v živo. Sprva izgleda uresničljiva, saj Leonov oče najame avtodom in Leonu ga uspe prepričati, da namesto potovanja po Švedski obiščejo majhno državo Slovenijo, ki mu jo predstavi s pomočjo Evine predstavitve na CD-ju. Pozneje se oče premisli, zato se Leon odloči, da bo stvar vzel v svoje roke in se na pot odpravi kar sam. Pot, polna zapletov, ga pripelje v Slovenijo, za petami pa so mu tudi starši z avtodomom. Mu bo uspelo najti Evo? Zgodba je sodobna, pisana na kožo sodobnim najstnikom, pa tudi polna humorja, tako da jo toplo priporočam v branje. Knjiga je bila izbrana tudi med pet finalistk za večernico, nagrado Večera za najboljše lani izdano otroško in mladinsko izvirno leposlovno delo.
Julia Jarman
Dve sramežljivi pandi
Epístola, 2015
Pando se je želel igrati s sosedo Pandoro, a je bil preveč sramežljiv. Tudi Pandora se je skrila in pobegnila, ko ga je zagledala. Želela sta se družiti drug z drugim, vendar sta ostala osamljena. Ko pa je začelo snežiti, je Pando s sneženimi kepami skušal pridobiti svojo sosedo za igro. Jima bo uspelo zbrati pogum in postati prijatelja?
Moj spev
Če ste se v soboto, 6. junija, zvečer potepali okrog homškega hriba, ste najverjetneje zasledili, da se v cerkvi na hribu nekaj dogaja.
Kulturno društvo groblje
Ženski pevski zbor Moj spev iz Kulturnega društva Groblje je imel namreč koncert v domačem kraju njihovega zborovodje, Petra Poga-čarja. V končno nekoliko hladnejših večernih urah smo vam dekleta pripravila glasbeni večer, poln dobrega vzdušja, simbolike in celo svetlobnih animacij. Celoten koncert je bil sestavljen kot en dan, od zgodnjega jutra do večera. Posamezne pesmi, ki so bile najrazličnejših zvrsti, so predstavljale dele dneva, gledalcem pa so bili pri časovni orientaciji v pomoč tudi video projekcija, prevodi tujih skladb in osvetljava, ki se je spreminjala v skladu s koncertom; začel se je in končal v skoraj popolni temi, osrednji del koncerta pa je bil najsvetlejši. Na odru so se pevkam pridružili izvajalci na različnih instrumentih, od klavirja in violine, pa vse
do afriškega bobna. V koncert je zborovodja vključil tudi cerkveni zvon in celo ptičje petje v okolici cerkve. Sam večer je bil zato živahen, poln presenečenj, predvsem pa: glasbe! Dekleta pevskega zbora Moj spev upamo,
da ste na koncertu uživali, če pa ste ga zamudili, nas budno spremljajte na Facebooku, saj se v novi sezoni morda obeta ponovitev!
Avtorica: E. Plaznik Foto: M. Hočevar
20 I slamnik
OBRAZI DOMŽAL
ŠTEVILKA 9 I SEPTEMBER 2015 I LETNIK LV
slamnik@kd-domzale.si
SKUPAJ RASTEMO V DOBREM
NATALIJA PODJAVORŠEK
Skupaj s svojo sestro Jano Podjavoršek že četrto leto vodi družinsko katehezo.
Urša Černivec Foto: Iztok Dimc
Je predana žena in mama ter profesorica matematike in fizike v bolnišnični šoli, ki deluje znotraj pediatrične klinike. Njeno življenje in delovanje odseva globoko vero v Boga.
Natalija, spominjam se te, ko si na Prešernovem trgu energično vodila srečanja Podaj mi roko in ko si pri šmarnicah brala zgodbe. Kaj pa pravi tvoje srce, kdo si?
Vse to, kar si naštela, sem tudi jaz osebno, kajti življenje je prekratko, da bi v njem počeli stvari, ki so v nasprotju s tistim, kar pravi naše srce. Seveda to ne pomeni, da ni včasih tudi meni težko iti v službo in otrokom že stotič razlagati seštevanje ulomkov z različnim imenovalcem, to ne pomeni, da se nikoli ne zgražam nad 'nepopolnostjo' svojega moža ali pa nad tem, da sinova nikakor nočeta narediti stvari tako, kot bi si želela sama. Jezi me tudi, ko ljudje v moji bližini nikakor nočejo uporabiti svojih talentov za skupno dobro in se začnem spraševati, zakaj se sploh trudim z drugimi, zakaj se ne ukvarjam samo s sabo in s svojo družino. Toda življenje je kot potovanje s kolesom, so naporni klanci, ki te lahko popolnoma izmučijo, so pa tudi prijetni spusti, ki sledijo vsem tem klancem, ob njih pa se človek razveseli. In počasi se naučiš, da noben vzpon ni brez pomena in se ne jeziš več, ko ga zagledaš pred sabo, ampak se veseliš že za malo naprej, ko bo ves tvoj napor poplačan s spustom. Več napora, kot je bilo v nekaj vloženega, večje je veselje potem, ko je zadeva zaključena. Seveda pa veselje in toploto v srcu prinašajo tudi čisto vsakdanji dogodki.
Kako si sploh dobila idejo za družinsko katehezo?
Res je, s šolskim letom 2012/13, smo v župniji Domžale začeli z družinsko katehezo. Takrat se je moj starejši sin vpisal v drugi razred, mlajši pa je začel obiskovati prvega. Ker sva oba z možem v službi, z otrokom nismo veliko skupaj in prav škoda mi je bilo vsake ure v popoldnevu, ko bom zgolj kot taksist odpeljala otroka na še eno dejavnost, en popoldan starejšega, drugi popoldan mlajšega. Verouk traja 45 minut, ko ne veš, ali se ti splača iti domov, ali je bolje kar počakati nekje v bližini. Dragocen čas, vržen proč, če je otrok v družini več, je tako 'proč vrženega časa' še več. Začela sem razmišljati o tem, da bi lahko vsaj na verouk odhajali vsi skupaj. Vsebine pri verouku namreč niso kot pri matematiki ali pa v glasbeni šoli, kjer so v vsakem razredu drugačne, pri verouku so vsebine, za katere je prav, da jih človek sliši vedno znova in znova. Verouk je šola za življenje, je šola o tem, kako živeti v miru s seboj in drugimi, zato ni razloga, da ga obiskujejo samo otroci. Lahko bi rekla, da je glavni namen družinske kateheze ta, da damo možnost družinam, da skupaj rastejo v dobrem.
Za katere družine je primerna družinska kateheza?
Družinska keteheza je namenjena vsem, ki želijo svojim otrokom posredovati krščanske vrednote. Če mora to nalogo opraviti samo eden od staršev, je zanj še toliko pomembnejše, da ima ob sebi ljudi, ki mu lahko s svojimi pričevanji pomagajo. Edini
pogoj za obiskovanje družinske kate-heze je ta, da ga skupaj z otroki obiskuje vsaj eden od staršev. Tudi cerkvena poroka staršev ni pogoj za obiskovanje verouka. Vsak zakrament, ki ga prejmemo, je plus v našem življenju, je veliko darilo, je milost. Pomaga najbolj v trenutkih, ko nastopi kriza. Če nek par tega darila ne želi sprejeti, najbrž zato, ker v njem ne vidi nobenega smisla, je zanj še toliko pomembnejše, da je deležen drugih privilegijev. In to, da si del družinske ka-teheze, je privilegij, namenjen vsem, ki so ga pripravljeni sprejeti. Družinska kateheza ni prostor le za 'popolne družine', ampak kot sem že zapisala, je prostor za vse družine, ki želijo skupaj s svojimi otroci rasti v veri.
Veliko staršev pošilja svoje otroke k rednemu verouku, ob nedeljah k maši, sami pa v cerkev sploh ne gredo, molitev in Sveto pismo sta jim čista tujca. Pri takšnih družinah se sprašujem, zakaj v to 'silijo' otroke. To je tako, kot da bi starši otroke učili zdravo jesti, da bi za njih skrbno izbirali najboljšo hrano, starši sami pa se bi pri skupni mizi 'mastili' s picami, dunajskimi zrezki, ocvrtim krompirč-kem ... Otrok bi samo čakal, da bo dovolj star, da bo lahko zdravo hrano zamenjal, za kaj bolj 'okusnega'. Gregor Čušin taki vzgoji pravi vzgoja za ateizem, družinska kateheza pa je nasprotje temu.
Kako se je družinska kateheza 'prijela' med ljudmi v Domžalah? Kakšne spremembe je prinesla v kraj?
O tem bi najbrž objektivneje lahko pisal nekdo, ki ni del družinske kateheze. Zapišem lahko le svoja opažanja. Odkar imamo v Domžalah družinsko katehezo, vem, da imam v Domžalah 'veliko družino', ki mi bo stala ob strani,
Verouk je šola za življenje, je šola o tem, kako živeti v miru s seboj in drugimi, zato ni razloga, da ga obiskujejo samo otroci. Lahko bi rekla, da je glavni namen družinske kateheze ta, da damo možnost družinam, da skupaj rastejo v dobrem.
tudi ko bodo preizkušnje. V Domžalah nas je veliko priseljencev, naša družina je ena od njih, kar pomeni, da tu nimamo sorodnikov, ki nam bi priskočili na pomoč, ko potrebujemo varstvo za otroke za kak popoldan ali noč, ko je potrebno premakniti težek kos pohištva ... Družine, ki smo v družinski ka-tehezi, si med seboj znamo pomagati.
Odkar imamo družinsko katehezo, kjer imamo priložnost, da na rednih tedenskih srečanjih resnično spoznavamo drug drugega, družine čutimo večjo potrebo tudi po neformalnem druženju. Klepeti staršev po nedeljskih mašah in sočasna igra otrok v tem času so stalnica tudi v hladnih zimskih dnevih, večkrat se več družin skupaj kam odpelje s kolesi, odide na kak hrib ali goro, se skupaj udeleži čistilne akcije . Minulo šolsko leto smo v okviru družinske kateheze pripravili muzikal in mislim, da smo z njim uspeli nagovoriti kar nekaj ljudi. Dvakrat na mesec tudi aktivno sodelujemo pri nedeljskem bogosluž-
ju. Pri tem združimo svoje talente očetje, mame ter otroci - melodija, ki jo ustvarimo je nekaj posebnega.
Družinska kateheza ni neka zaprta skupina, zato so dejavnosti, ki jih organiziramo, odprte za vse, tudi za družine in posameznike, ki niso del družinske kateheze, lahko pa se seveda v katehezo nove družine vključijo takoj, ko to želijo, najlažje pa na začetku vsakega šolskega leta.
V čem se družinska kateheza razlikuje od klasičnega verouka?
Pri družinski katehezi ne ocenjujemo znanja kot pri klasičnem verouku in v šoli. Najlažje je namreč ocenjevati osvojeno teorijo, njeno uporabo v praksi je dosti težje ocenjevati. In verouk je namenjen rasti v krščanski veri, te rasti si ne upam ocenjevati. Pravijo, da je Bog pravičen sodnik, ki bo sodbo opravil po našem odhodu iz Zemlje. Trudimo se, da bi bila ta ocena čim boljša, namesto Boga pa zaključkov z ocenami ne bomo delali.
Tudi naši otroci dobijo spričevalo, glavni poudarek v njem pa so dejavnosti v župniji, pri katerih so otroci aktivno sodelovali. Zavedamo se namreč, da tisti, ki več da, tudi več dobi .
Teoretična znanja imajo udeleženci družinske kateheze priložnost izkazati prek kvizov in iger. Na to se pripravljajo družine doma, ob skupnem prebiranju Svetega pisma in druge literature. Na samem kvizu se včasih združi več družin, včasih se med seboj pomerijo mame in očetje . Ni nagrad za najboljše, to je predvsem priložnost, da sami sebi pokažemo, koliko znamo.
K verouku hodimo vsi skupaj in tako otroci vidijo, da tudi odrasli potrebujejo učitelje v življenju, da k verouku ne hodimo zato, da bomo dobili zakramente, kar je velikokrat razlog pri klasičnem verouku, ampak zato, ker želimo poglobiti svojo vero.
Pri družinski katehezi ne preverjamo, kdo je bil v nedeljo pri maši in kdo ne, obiskovanje maš zadeva vsako družino posebej. Ko bo družina začutila, kaj obisk maše prispeva v vsakdanjem življenju, bo naredila vse zato, da bo pri maši prisotna.
Kakšni so odzivi staršev, kakšni otrok? Se ti je morda kak stavek zapisal globlje v srce in bi ga želela podeliti z bralci Slamnika?
Odzivi so dobri. Mogoče bi izpostavila družino, ki je bila pred začetkom obiskovanja družinske kateheze zelo skeptična pri tem, ali bodo uspeli enkrat na teden vsi skupaj oditi na srečanje. Po dveh mesecih obiskovanja pa so ugotovili, ne samo, da uspejo, ampak, da komaj čakajo, da gredo. Mnoge družine so povedale, da jih je družinska kateheza v marsičem povezala med seboj. Več so skupaj kot družina, več in bolje skupaj molijo, več prebirajo Sveto pismo, predvsem pa so vsi skupaj začeli razmišljati o tem, kaj pomeni zares biti kristjan. Ne tradicionalen kristjan, ampak tisti kristjan, ki pozna vsebino praznikov in ve, v kaj veruje in zakaj ...
Kje sama dobiš navdih za vsakotedenska enourna srečanja za vso družino in za neobičajno pedagogiko, saj, če sem prav razumela, preverjanja znanja poteka prek igre oz. kviza, poleg tega ne uporabljate klasičnih učbenikov in delovnih zvezkov?
Vse navedeno drži. Ker nimamo učbenika, je malce več dela s samim načrtovanjem. Okviren načrt dela voditelji družinske kateheze pripravimo na začetku vsakega leta. Pri kon-
kretni izvedbi neke ure oz. dejavnosti pa vsak voditelj uporabi svoje ideje. Če na začetku tedna začneš razmišljati o tem, kako neko vsebino posredovati, neko igro oblikovati, Bog poskrbi, da pravočasno dobiš pravi navdih. Seveda so tako kot povsod ene ure boljše, druge bolj povprečne, tretje mogoče celo slabe. A to je življenje, življenje niso samo presežniki. Namen je vedno narediti najbolje, ne izpade pa vedno tako. Pri vsem tem je meni osebno v veliko pomoč to, da sem kot študentka začela pot aktivnega animatorja pri Frančiškanih v Ljubljani, pozneje sem prevzela vodenje Frančiškovih otrok in mladine za celo Slovenijo, se večkrat srečala z različnimi skupinami mladih po Evropi in svetu ... Vse to je zakladnica, iz katere se da veliko potegniti. Pomembno mesto ima tudi internet, ki omogoča hitro izmenjavo primerov dobre prakse. Ko kaj uspe tebi, zapišeš na internet, drugič to napišejo drugi in potem stvari zaokrožijo. Čeprav so skupine družinska kateheze šele v nastajanju, so vsebine, ki jih obravnavamo, enake vsebinam, ki jih obravnavajo otroci na rednem verouku, duhovnih vikendih, oratorijih . Treba je samo brskati, popravljati, dodajati svoje . Če veš, zakaj nekaj želiš narediti, nekaj povedati, boš zagotovo našel način, kako to narediti . Nisem pa pri oblikovanju vsebin sama. Tukaj sta še Jana Podjavoršek, ki je še posebej neverjetna na področju Svetega pisma, in župnik Klemen Svetelj.
Zelo me je presenetilo, da sodelujete na maratonu Franja. Kako je prišlo do tega, saj vsaj na prvi pogled kolesarjenje ni neposredno povezano s katehezo?
Pred štirimi leti je naša družina prvič sodelovala na družinskem Maratonu Franja. Šli smo, ker radi kolesarimo. Čeprav smo za ta maraton izvedeli že dve leti prej, se kar nismo mogli odločiti, da bi šli, ker nismo vedeli, kaj točno lahko pričakujemo. Ljudje smo po naravi takšni, da nič kaj radi ne utiramo novih poti, ampak raje stopamo po poznanih. Ko smo na maratonu zagledali še dve poznani družini, smo se takoj počutili varnejše. Na koncu maratona so podeljevali pokale najštevilčnejšim ekipam in najštevilčnejšim družinam. Naš štiriletni Jon je ob tem bil zelo razočaran, kajti štiričlanska družina pač ne more dobiti pokala za najštevilčnejšo družino. Na srečo se je njegovo razočaranje kmalu nadaljevalo v iskanju načina, kako bi pokal vendarle dobili. In kdor išče, ta najde. Jon je predlagal, da sestavimo ekipo iz Domžal in naslednje leto smo to že naredili. Nekaj več kot sedemdeset ljudi iz župnije Domžale je sodelovalo na maratonu prvo leto. Veliko jih je prihajalo iz družinske ka-teheze, vključeni pa so bili tudi ostali župljani. Takrat smo prvič dobili pokal za najštevilčnejšo skupino. To je dalo otrokom zagon, da so drugo leto še bolj zagnano navduševali k udeležbi na maratonu; na maraton se nas je tako prijavilo več kot 120. Zdaj je župnija Domžale že tri leta zapored dobila pokal za najštevilčnejšo skupino. Seveda maraton in kateheza nimata nič skupnega, a taki dogodki skupino povežejo skupaj, bolje se spoznamo in potem je delo na rednih srečanjih lahko še bolj poglobljeno. Letos je 14 družin skupaj kampiralo na morju, povzpeli smo se na Triglav ... To so neobvezne stvari, udeleži se jih kdor želi, zelo veseli smo tudi vseh družin, ki niso vključene v družinsko katehezo ... □
LETNIK LV | SEPTEMBER 2015 I ŠTEVILKA 21
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 11
NOVICE
Gost Alzheimer caffeja dr. Vojko Kavčič
Demenca - bolezen, ki je na pohodu. Staranje prebivalstva je dejstvo in v razvitem svetu že danes lahko pričakujemo, da bomo doživeli v povprečju več kot 85 let. Večina si želi čim dlje ohraniti čilost in živahnost. A žal vsem takšna polna in kvalitetna starost ne bo dana. Demenca je čedalje pogostejša bolezen, ki je zelo naporna in zahtevna. Povzročajo jo različne dolgotrajne ali napredujoče bolezni, ki uničujejo možganske celice. Kaže se z motnjami spomina, mišljenja, orientacije, razumevanja, presojanja, govornega izražanja in učenja. Zmanjša se sposobnost obvladovanja čustev, socialnega vedenja in motivacije. Alzhei-merjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence in s starostjo strmo narašča. Že v tem trenutku živi v Sloveniji okoli 32.000 posameznikov, ki jim počasi ali pa hitro propadajo možgani, zato postajajo vse bolj nebogljeni in nesposobni samostojnega življenja. V svetu in tudi v Sloveniji zato želimo vsako leto opozarjati in ozaveščati širšo javnost o vseh vidikih te nevrodegene-rativne bolezni, za katero žal tudi še
vedno ni učinkovitih zdravil. Temu je še posebej namenjen 21. september, svetovni dan demence.
Azheimer caffe - tudi v Domžalah. To je posebna, mednarodno poznana in uveljavljena oblika druženja, ki je nastala leta 1997 na Nizozemskem. V lokalnem okolju se mesečno dobivajo ljudje, povezani s to tegobo: tako bolniki sami, predvsem pa svojci in prijatelji obolelih, prostovoljci, strokovno osebje, ki deluje na tem področju in strokovnjaki, ki o tem največ vedo. Namenjeno je nasvetom, medsebojnemu pogovoru, izmenjavi izkušenj in pomoči, ki si jo lahko med seboj nudijo. Demenca je namreč polna nenavadnih in v vsakem konkretnem primeru drugačnih zapletov in vedenja bolnikov - za bližnje, ki so najodgovornejši za njihovo življenje, pa zaradi načina življenja in obveznosti mnogokrat komaj obvladljiva težava. In dejstvo je, da je v končni fazi vsaka oseba z demenco brez tuje pomoči popolnoma nebogljena. Tudi institucije, ki vse večkrat skrbijo za take bolnike, se morajo dobro izobraziti in poučiti glede svojega strokovnega dela in oskrbe.
Simbioza giba v Domu upokojencev Domžale
V Domu upokojencev Domžale se bomo letos že četrto leto zapored vključili v projekt Simbioza, projekt medge-neracijskega povezovanja in učenja. Prvi dve leti smo se v okviru projekta s stanovalci in prostovoljci učili uporabe računalnika. Pri tem so si stanovalci doma ustvarili tudi svoje elektronske naslove, tako da si lahko dopisujejo s prijatelji in svojci ter si z njimi izmenjujejo šale in nasvete. Navezali so tudi prijateljske stike s prostovoljci, ki so sodelovali v projektu. Lani pa je Simbioza sklenila povezati Slovenijo tudi na področju telesne kulture in tako je nastala Simbioza giba. V našem domu smo organizirali več delavnic, od joge za starejše do družabnih plesov, ki so se jih naši stanovalci in zunanji obiskovalci z veseljem udeležili.
Vedno je čas za dobro kavo
Kdor je letos poleti obiskal domžalsko tržnico, je zagotovo opazil simpatično zeleno vozilo in Kiti Korošec Cirman, ki mu je z veseljem postregla z dobro kavo. V tujini taka mobilna kavarnica ni nič novega in opaziti jih je na marsikakem trgu, saj okolica diši po sveže mleti kavi, pri nas pa je to novost. A od ideje do kavnega avtomobila je bila kar dolga pot in mnogo ur razmišljanja, iskanja primerne opreme in predelave ljubkega trikolesnika Piaggio v vozilo, ki zdaj vsak petek in soboto poskrbi, da je na tržnici kava taka, kot se šika. V prtljažniku avta je mlinček za kavo, da je ta vedno sveže zmleta, kavni avtomat, ki skuha dišeč in opojni napitek, najsi bo s kofeinom ali brez, lahko dobite tudi ječmenovo kavo, čaj, otroci kakav, med dodatki pa so agavin sirup, kokosov sladkor, sojino mleko in še marsikaj drugega. Kiti pozna skrivni recept za kavo pro-
Prvi Alzheimer caffe je v Sloveniji na pobudo Štefanije Lukič Zlobec zaživel v Domu starejših na Fužinah. V letu 2013 smo začeli z organizacijo Alzheimer caffeja tudi v Domžalah in sicer na pobudo direktorice Doma upokojencev Domžale Nataše Zalokar in ob sodelovanju Knjižnice Domžale. Vseskozi srečanja vodi in vsebinsko pripravlja Cveta Zalo-kar, ob prijazni pomoči Estere Bartulac iz Doma upokojencev Domžale. Doslej je bilo organiziranih že več kot 15 srečanj, na katerih so sodelovali zanimivi gostje: tako najbolj priznani zdravniki kot medicinsko-negovalni strokovnjaki, pogovarjali smo se s pisatelji in avtorji knjig s tega področja, s strokovnjaki za prehrano, za delo z bolniki, si skupaj ogledali nekatere filme in se srečali tudi z varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer.
Številne aktivnosti društva Spominčica. To je slovensko združenje
za pomoč pri demenci, ki ga vodi Štefanija Zlobec. Posamezna društva izjemno uspešno delujejo v mnogih regijah in večjih občinah, veseli pa smo, da je zaživelo delovanje tudi v Domžalah, srečanj pa se udeležujejo tudi mnogi iz širše okolice. Letošnja jesen bo še posebej aktivna, saj bo Slovenija gostiteljica 25. jubilejne letne konference Alzheimer Europe. Tema konference, ki bo od 2. do 4. septembra potekala v ljubljanskem Cankarjevem domu, nosi naslov De-menca: prenos strategij in raziskav v prakso. Na njej bo sodelovala tudi Cveta Zalokar, ki bo vodila pogovor na eni od sekcij.
Predstavitev knjige Umovadba za bistre možgane v poznih letih dr. Vojka Kavčiča. Uvod v jesenski sklop domžalskih srečanj Alzheimer caffeja v četrti sezoni, ki ga bomo združili z obeležitvijo svetovnega dneva Alzhei-
merjeve bolezni, bo v ponedeljek, 21. septembra 2015, ob 18. uri v Knjižnici Domžale. Gost srečanja bo dr. Vojko Kavčič, kognitivni nevroznan-stvenik, ki je eden najboljših poznavalcev možganov, ki že več kot 25 let živi v ZDA, kjer deluje kot raziskovalec na univerzitetnem inštitutu v Detroi-tu. Pri Založbi MIŠ je letos izšla njegova knjiga Umovadba za bistre možgane v poznih letih, v kateri je zbral svoje dolgoletno znanje o možganih in napotke, kako jih ohraniti bistre. Knjiga je naletela na izjemen sprejem, tako da je že po dveh mesecih potreben ponatis. S priznanim strokovnjakom bomo imeli izjemno priložnost za pogovor o tem, kako poskrbeti za aktivno starost, kaj je potrebno narediti že v fazi priprave na starost, da bi ohranjali vitalnost in mladostnost ter se seznanili tudi z nekaterimi vajami s področja umovadbe.
^(zlwitms
Letos smo se za projekt Simbioza giba povezali s plesno šolo Bolero, ki je znana po strokovnosti, srčnosti, velikih plesnih uspehih na tekmovalnem področju ter vedno svežimi in naprednimi plesnimi programi za otroke in odrasle. Je prva plesna šola, ki ima zadnje dobro desetletje izdelan atraktiven plesni program za ljudi v zrelih letih - Zeleni klub. Njihova vodja in solastnica Janja Pušl zadnja tri leta razvija še posebno zahteven projekt -program za zaviranje demence starostnikov. Tako bo letos Simbioza giba v Domu upokojencev Domžale še posebej zanimiva in vsi komaj čakamo, da pride 21. september, ko se bomo ob 10. uri zavrteli v plesnih ritmih.
TJAŠA KOBOL DELOVNA TERAPEVTKA

DOVi lifa Ka JENCEV iOmf.KNJlMi A BCMAiE m i,',lD2IS
0BELE2ITEV SVETOVNEGA DNEVA
ALZHEiMERJEVE BOLEZNJ
Oh lisrmniiTi dnsvjikhimilftft btlfsn vsi «t "'snu piiiiMe' k> bo t ponedoliok, 21. ftpUnbn & it 18,UTi 1 JtnjiijiLii Domžale.
di. Vojko Kdviiï UMOVADBA,
bisUf r.pr^sri! v polnih Iffih
j jtLltpdr ï-,^11 KnOb« bc-Ma -oii Ikhnñ m f.ri'j ; iob
Na Heliosovem družinskem dnevu tudi donacija otroškemu igrišču v Domžalah
ti glavobolu, ki se še kako prileže po naporni noči.
Obiskovalcem tržnice na jutranjo kavo res ni treba več daleč, saj si jo lahko privoščijo kar med nakupovanjem sveže zelenjave. Vsak zaprisežen kavopivec ve, da je kava pravi življenjski eliksir.
Kiti svoje vozilce z veseljem odpelje tudi drugam, na posebne dogodke in prireditve, lahko pa se z njo dogovorite, da pride kar k vam, če pripravljate kaj posebnega. Pokukajte na njeno spletno stran www.coffeecar.net, kjer boste izvedeli marsikaj, tega, da je za predelavo avta najbolj zaslužen Kitijin tast, pa ne. Kiti pravi: »Imam najboljšega tasta na svetu. Je eden tistih ljudi, ki jim gre vse dobro od rok. Brez podpore vse družine danes ne bi kuhala kave njim in vsem ostalim, ki se radi pocrklja-jo ob slastnem napitku ter cenijo prefi-njen okus in aromo kave.« Naslednjič gremo na kavo na domžalsko tržnico.
Še pred zaključkom šolskega leta je podjetje Helios poskrbelo za družinsko zabavo v osrčju Domžal, na kateri so se otroci zabavali ob vragolijah s Piko nogavičko, se naplesali ob zabavi s pravljičnimi liki, princeska Zala pa jih je z obraznimi poslikavami spremenila v mala čarobna bitja. Na dogodku ni manjkalo zabave za najmlajše in tudi malo starejše, dobre glasbe in živahnega dogajanja. Namen dogodka se ni skrival le v lepi gesti za okoliške prebivalce, ampak tudi v donaciji Zavodu za šport in rekreacijo Domžale. Heliosov družinski dan se je namreč zaključil s presenečenjem direktorja družbe Helios Aleša Klavžarja, ki je direktorju Zavoda za šport in rekreacijo Domžale Janezu Zupančiču predal bon, s katerim bo Helios prebarval otroško igrišče (na fotografiji).
Lokalni prebivalci so z veseljem podprli idejo o prenovljenem otroškem igrišču, ki bo kmalu zasijalo v svežih barvah. To pa ni edino otroško igrišče, ki ga bo podjetje prenovilo v okviru akcije Pobarvaj naprej, saj bo Helios skupaj s Trkajem in drugimi sodelujočimi pomagal pri prenovi otroškega igrišča v Savskem naselju v Ljubljani. Igrišče bodo po obnovi lahko uporabljali tudi otroci s posebnimi potrebami.
Akcija Pobarvaj naprej se je začela
že pred poletjem, Helios pa želi z njo razveseliti naše najmlajše in jim ponuditi okolje, v katerem se bodo počutili sproščeno, veselo in brezskrbno. Ker otroška igrišča predstavljajo okolje, v katerem otroci v družbi sovrstnikov preživijo veliko svojega časa, jim akcija Pobarvaj naprej prinaša tudi čaroben svet barv.
Pobudo so podprli tudi Ivana Šundov, Trkaj, Iris Mulej in Ula Fur-lan. Poleg obnove otroških igrišč bo Helios razveselil tudi tri družine, ki so se prijavile na nagradni natečaj Pobarvaj naprej in jim podaril brezplačno barvanje otroške sobe, ki jo bo prebarvala kar njihova ekipa strokovnjakov.
S tem KUPONOM ob nakupu kave v Coffee car prejmete darilce.
Velja do 19. 9.2015 oz. do razdelitve daril.
Obiščite Coffee car na tržnici Domžale
vsak petek in soboto od 8.00 do 13.30 ure.
m
m
22 I slamnik
NOVICE
ŠTEVILKA 9 I SEPTEMBER 2015 I LETNIK LV
slamnik@kd-domzale.si
Belinka je z novo klopjo obdarila Osnovno šolo Domžale
Zabavno utrjevanje angleščine z jezikovno šolo DUDE
Vesele urice na svežem zraku bodo poskrbele za prijetno druženje na otroškem igrišču ob Osnovni šoli Domžale, ki je Belinkino darilo v obliki klopi prejelo ob koncu šolskega leta. Belinka se je za donacijo klopi številnim organizacijam po Sloveniji odločila v okviru svoje akcije Prijateljstvo za vedno, klopi pa so v podjetju izdelali prav za ta namen.
Vodilna proizvajalka premazov za les v Sloveniji je seveda poskrbela za ustrezno vremensko zaščito klopi, njihovo odlično stanje pa bo brezplačno vzdrževala tudi v prihajajočih letih. V Belinki z iniciativo Prijateljstvo za vedno spodbujajo grajenje prijateljskih vezi - ne samo med prijatelji, sestrami, starši in otroki, temveč tudi pri ohranjanju spoštovanja in ljubezni do narave ter njenega izjemnega darila - lesa. Več informacij o Belinkinih dejavnostih, donacijah klopi in prihajajoči dobrodelni dražbi boste našli na Facebook strani Belinke.
Na klopci sta Lili Paden iz Heliosa in direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale Janez Zupančič
Nekateri otroci so počitnice preživeli aktivno in zanimivo, namesto da bi se dolgočasili doma. Poleg tega so dobili še dodatno znanje uporabne angleščine, ki je v teh časih tako zelo pomembno. Vemo, da se največ naučimo v življenjskih situacijah in prav to so jim omogočili na poletnih jezikovnih delavnicah šole DUDE iz Domžal. Teden je bil poučen in izredno raznolik. Že prvi dan so se otroci na Centru za požarno varnost na Količevem seznanili z delom gasilcev in njihovo opremo, v Arbore-tumu Volčji Potok so letos sadili rože, pred tem pa še poslikali cvetlične lončke, iskali so slike znamenitosti Nemčije in za tem naredili plakate. Obisk parka so popestrili z različnimi igrami v angleščini, pogovor pa je tekel o skrbi za naravo in okolje v katerem živimo. V programu jezikovnih delavnic je bil tudi obisk živalskega vrta v Ljubljani, kjer so se otroci pobliže seznanili z različnimi živalmi, kako se prehranjujejo in kje živijo v naravi. Ves teden so v vsakdanjih
situacijah utrjevali znanje angleščine, petek pa so na tradicionalnem pikniku v Dragomlju popestrili še z uro nemščine in peko jabolčnega zavitka. Učenje na sproščen in naraven način je naj-
lažje in najhitrejše učenje, saj se otroci kar mimogrede naučijo novih besed in stavčnih zvez, ki jim ostanejo v spominu. Obenem je taka 'šola' tudi dobrodošla priprava na prihajajoče šolsko leto.
Radomlje bodo kmalu dobile svojo prvo noč
Vse bližje mednarodnemu taboru, vse dlje od Domžal
Ko sem pred približno 15 leti začel svojo pot v astronomijo in astrofotografijo, se mi niti sanjalo ni, koliko dela bo to potegnilo za sabo. Sedaj lahko dodam tudi, da je ob rezultatih bilo tudi precej užitkov in srečnih obrazov.
Letošnji, verjetno že okoli 12. poletni astronomski tabor, ki sem ga organiziral, je že peto leto zapored potekal na moji parceli v Šalovcih med 7. in 10. avgustom. Celo Brane Vasiljevič, ki ga zaradi znanja na področju astrofoto-grafije smatram za 'visokega gosta' na letošnjem taboru, je izmeril, da so na tej 35 arov veliki parceli boljši pogoji za fotografiranje, kot tam, kjer stoji observatorij Rezman (Tunjiška mlaka).
Opazovanje utrinkov
Na dan D smo se zbrali pred Osnovno šolo Domžale in se z naloženimi avti pognali proti Šalovskemu bregu, ki je nekako na zemljevidu na vrhu glave kure. Dva LX200, dva Williams opticsa (FLT in Megres), dva Newtona in dva PST Coronadota so bili garancija za dobro delo, če k tej opremi prištejemo še vse vrhunske kamere, fotoaparate in all-sky kamero. Po hitrem postavljanju šotorov in opreme je že bil čas za popoldansko malico, ko vsa zadnja leta kuhinjo nadzoruje in v njej 'čara' Robi Vilar. Nacionalka (Mostovi) nas je tokrat obiskala že prvi dan in naredila reportažo. Lahko se le zahvalim, da imam z njihove strani tako nesebično podporo vsako leto, seveda nas je naslednji dan obiskala tudi predstavnica MMR, madžarskega radia iz Lendave.
Vse ostalo je bilo eno samo zanimivo delo. Otroci so se naučili prepoznavati ozvezdja, kalibrirati vodene teleskope, narediti filmčke in iz njih fotografije, nabirati zdravilna zelišča, gobe in kramljati po angleško. Na letošnjem taboru sem namreč imel izvrstno ekipo, ob že omenjenem prvem astrofotografu Slovenije Branetu in vrhunskem kuharju Robiju, sem imel še Arven Šakti Kralj
Szomi (ženo), ki je ena vodilnih prevajalk v angleški jezik in umetnostna fotografinja, in Boštjana Burgerja, slovitega slovenskega geografa. Če k tej ekipi dodamo še dva izvrstna dijaka, Vida Klopčiča (pravkar nagrajenega v ZDA), in Žigo Lobodo, ki je kljub mladosti izvrsten astrofotograf, zatem pa še družino Hribar, ki je v celoti pomagala pri pripravi projekta in dežurnega serviserja Janeza (Žigovega očeta), potem je jasno kot na dlani, da ima tabor tudi vrhunsko strokovno zaledje.
Od tod naprej so se udeleženci le morali pognati proti znanju in si ga vzeti. Nekateri udeleženci so ostali tri dni, nekateri celo štiri, plod je nekaj izrednih fotografij in zadovoljstvo ob široki paleti osvojenega znanja.
Tabor je obiskalo še okoli 40 ljudi, tudi tujcev iz Avstrije in z Madžarske. Rednih udeležencev tabora je bilo okoli 35, od tega 31 iz Občine Domžale in 4 iz Občine Mengeš. Prav posebej nas je z obiskom presenetil znameniti potopi-sec, kozmolog, Walter Fammler iz Avstrije, ki je avtor knjige po poteh Jurija Gagarina.
Morebiti se boste vprašali, zakaj takšen naslov članka. Marsikdo bi si za takšen tabor obliznil prste, a Občina Domžale dela našega društva ne podpira. Že drugo leto zapored nam na razpisu niso dodelili niti ficka. Pred kratkim sem napisal, da je OŠ Domžale verjetno najuspešnejša osnovna šola v Sloveniji, saj so učenci pod mentorstvom učiteljev s te šole osvojili 30 zlatih priznanj na državnih tekmovanjih. Na mojem 'mentorskem zelniku' je od teh tridesetih zasvetilo 19 priznanj z osmimi državnimi nagrajenci. Nima smisla, da vse to še enkrat pogrevam, a OŠ Domžale je na državnem tekmovanju iz astronomije imela kar tri nagrajence (po eno prvo, eno drugo in eno tretje mesto). Za tako bleščeče rezultate samo učenje na šoli ni dovolj, teorijo je vedno treba oplemenititi s prakso. Zato še enkrat več (verjetno iz obupa zadnjič) pozivam Občino Domžale, da prepozna visoko strokovnost tabora in nam pri realizaciji tega pomaga - finančno. Sicer bo kmalu kovačeva kobila bosa, ker bom prisiljen udeležence jemati od tam, kjer kaj dodajo.
A da ne bom na papir izlival le žolča, naj povem, da so mnogi po svojih močeh podprli tabor, tako s prostovoljnim delom pri pripravi lokacije kot z iskanjem sponzorjev. Sponzorji tabora so bili: Študentski servis Domžale, Matica MB, Akademija uspeha, Kalcer, SKF Slovenija, RLS merilna tehnika, skupina Počivavšek in družina Gognjavec. Hvala vsem!	Bela Szomi Kralj
V Radomljah organizirajo dogodek, ki bo pod eno streho združil šport, glasbo, zabavo, druženje, skratka nekaj za vse okuse. Pripravljajo namreč dvodnevni dogodek, v katerega bodo poleg športnih aktivnosti združili še glasbene in plesne nastope, omogočili predstavitev dejavnosti okoliškim društvom, odstopili prostor za predstavitev dejavnosti lokalnim ustvarjalcem in obrtnikom ter še in še.
»Tako bomo poskrbeli za kulturni, umetniški, zabavni in športni program, kjer ne bo manjkalo stvari, ki ne bi pritegnila vsakega izmed nas. Tako se je rodila ideja za Radomeljsko noč, ki bo prvič potekala 11. in 12. septembra 2015 v Športnem parku Radomlje, od letošnjega leta dalje pa tradicionalno v drugem septembrskem vikendu«,
Vsak obisk Arboretuma Volčji Potok je zgodba o številnih prijetnih trenutkih sredi zelenja, rož, dreves, številnih prijaznih srečanj in dogodkov, ki so lepšali tudi letošnje poletje v tem čudovitem parku. Arboretum, ki je med počitnicami posebno skrb namenil vsem našim šolarjem, tudi v septembru vabi, da ga obiščete.
Najprej vas vabijo, da si ogledate številne okrasne trave, ki so mnogo več kot zelena pomirjajoča preproga. Vabi vas več kot tisoč vrst kaktusov, ki bodo na ogled vse do 1. novembra, skoraj do konca septembra pa lahko občudujete številne vrste orhidej, ki vse bolj najdejo mesto tudi v naših domovih, ob njih pa vas bodo razvedrili tudi tropski metulji, ki s svojo barvitostjo vedno znova očarajo.
V Arboretumu je vsaka zasaditev balkonskega cvetja, ki poleti lepša okenske police naših domov, edinstvena. Še v septembru se lahko seznanite z novimi rastlinami in za-mislimi, ki jih lahko 'odnesete' tudi domov. Sreda septembra je tudi čas za začetek pogledov na buče in okrasno zelje. Številne buče, ki si jih boste lahko ogledali tudi v okviru Začaranega parka, bodo dale parku značilno oranžno podobo, že sedaj pa vas vabijo tudi, da jim pomagate izbrati najbolj izvirno izrezljane buče.
Spoznajte ledenodobne živali je naslov delavnice za otroke 5. septembra. Njeni glavni junaki bodo mamut, jamski medved in dlakavi nosorog, udeleženci pa bodo spoznali tudi poklic paleontologa. V nedeljo, 6. septembra, si bodo otroci v delavnici pod vodstvom Športnega društva
pravijo v Nogometnem klubu Kalcer Radomlje.
Skozi oba dneva boste lahko spremljali tekmovanje v 24-urnem nogometu, vsak dan pa bo nekaj posebnega. Petek bo posvečen narodno-za-bavni glasbi, saj vas bodo popoldan in zvečer zabavali Veseli muzikanti in Ansambel Jureta Zajca, priložnost za predstavitev pa bomo ponudili tudi neuveljavljenim posameznikom in na-rodno-zabavnim ansamblom, ki bodo izbrani na razpisu.
Sobotno dopoldne bodo začeli s plesnim in zabavnim programom, v katerega bodo vključena okoliška društva, ki se bodo predstavljala tekom dneva tako na odru kot tudi na svojih predstavitvenih prostorih. Ob dogajanju bodo za pestro ponudbo poskrbeli
Mavrica sami naredili svetilko, 17. septembra pa jih vabijo v Pravljično deželo mavrice. Tako za otroke kot odrasle bo zanimiv ornitološki sprehod po parku z opazovanjem ptic (20. septembra). Še vedno je v parku vabljivo otroško igrišče, kjer nikoli ne manjka otrok.
Arboretum Volčji Potok in Slovensko društvo za kulturo vrtov in narodne zbirke rastlin vas zadnjo soboto v septembru vabita na festival rastlin. Poskrbeli so tudi za ljubitelje rekreacije, ki se vsako soboto v septembru dopoldne lahko posvetijo nordijski
tudi lokalni ustvarjalci, ki bodo lahko svoje izdelke ponujali na desetih stojnicah. Zabavni program bodo popestrili nastopi plesalcev iz Plesne šole Miki, DJ, ki bo skrbel za dobro voljo, nadejamo pa se tudi obiska Slona Bansija iz Multimedijskega centra RTV Slovenija, ki bo razveselil naše najmlajše. »V popoldanskem času se bomo podali v rock in pop vode, saj bomo spremljali nastope treh lokalnih bendov, ki bodo zbrani z razpisom, glavna dogodka večera pa bosta nastop Vilija Resnika in Petkove Pumpe, s katerima bomo zaključili edinstveno dvodnevno prireditev, za katero verjamemo, da se bo v prihodnosti prijela in jo bodo obiskovalci z veseljem obiskovali,« so še povedali organizatorji prve Radomeljske noči.
hoji, z rekreacijo pa je povezan tudi festivalu teka in zabave (BMWfest) 20. septembra 2015.
Ob obisku parka si lahko ogledate tudi razstavo z naslovom Ilustracija rastlinja slikarke, ilustratorke in oblikovalke Marije Prelog.
Več informacij o dogajanjih v Arboretumu Volčji Potok najdete na www. arboretum.si.
Dobrodošli, arboretum je jeseni še posebej očarljiv, saj ga ta letni čas obarva v tisoč odtenkov različnih barv, zato poiščite svojo najljubšo!
Vera Vojska
Arboretum Volčji Potok tudi v septembru vabi
LETNIK LV | SEPTEMBER 2015 I ŠTEVILKA 23
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 11
PRETEKLOST
NAJVEČJI STRAH MED VOJNO JE BIL STRAH PRED IZDAJSTVOM
Frančiška Svetlin je vso vojno vihro delovala v Osvobodilni fronti in to na najbolj tajnih nalogah. Prenašala je zaupna sporočila s terena za partizane.
Besedilo in foto: Miha Ulčar
Frančiška Svetlin, rojena Sojer, se je rodila 29. februarja 1920 na Cofkovi kmetiji v Ihanu. Poleg nje so se mami Katarini in očetu Francu rodili še dve sestri in brat, ki je nato ostal doma na kmetiji, obe sestri pa sta se poročili v Dragomelj. Frančiška se je leta 1942 poročila z Žanom Svetlinom iz Ihana in se preselila na moževo kmetijo, ki je imela hišno ime PfZasku. Isto leto se jima je rodil tudi prvi sin Žan.
Začetek druge svetovne vojne
Vojna nikoli ne prinese nič dobrega, Frančiška pa se začetka spominja takole: »Ko se je začela vojna, je bilo zelo čudno. Bali smo se Nemcev, ki so imeli v središču Ihana tudi žandarme-rijsko postajo in sicer v stavbi Johana Urbanije, ki je pred vojno prekupčeval s saharinom in ga prek Kamniških planin tovoril iz Avstrije v staro Jugoslavijo.« Pove, da so Nemci že takoj po prihodu po vasi iskali moške po primernih letnicah, da so jih nato mobilizirali v nemško vojsko. V vsaki hiši so popisali ljudi, koliko jih živi tam, in ta seznam obesili pred vsako hišo. Tako so lahko kadarkoli kontrolirali, kdo vse se nahaja v hiši ali pa če je mogoče kdaj kdo notri, ki ne spada tja. Prav tako so popisali tudi vso živino: »Nemci so kontrolirali čisto vse.«
Upor in delovanje v OF
V Ihanu so imeli tedaj tudi otroški vrtec, njen mož Žan, ki je bil po poklici mizar, je izdeloval stolčke in mizice za ta vrtec. S sodelavcem Naratom sta delovala za Osvobodilno fronto, vendar nista vedela drug za drugega. Tako tajno je bilo. Na začetku vojne se je njen mož skrival pri drugih vaščanih na senikih, ker se je bal, da ga bodo mobilizirali v nemško vojsko. Je pa že od začetka vojne deloval za Osvobodilno fronto. Bil je na terenu. V partizane se je odpravil leta 1943. Na vezo s partizani je čakal en mesec, saj je bilo težko vzpostaviti povezavo. »Vsak večer, ko se je mož odpravljal, sva se poslavljala, ker se ni vedelo, ali bo tokrat odšel v partizane«, pove Frančiška in nadaljuje: »Preden je odšel mož v partizane, smo ponoči za partizane pekli kruh. Kmetje so pripeljali moko za peko kruha, med njimi ga je večkrat pripeljal tudi moj brat Cofkov Jaka. Seveda pa smo morali vonj kruha, ki smo ga pekli ponoči prikriti. To pa smo naredili tako, da smo od časa do časa na ogenj metali vejice rožmarina in ostalih rastlin.« Partizani so po kruh, ki so ga v vrečah odnašali s seboj, prihajali v času policijske ure. Frančiška pravi, da so včasih naredili tudi dve peki na noč, kadar je bilo to potrebno. Vse skupaj je organizirala Osvobodilna fronta. Partizani, ki so bili na terenu, so bili organizirani v trojke: »Ko je moj mož odšel v partizane, je bil skupaj z Jožetom Bevcem in Nacetovem Ivanom vključen v trojko, ki je pokrivala teren v Ihanu in okolici. Partizansko ime njenega moža pa je bilo 'Grega'«.
Frančiška se še zelo dobro spominja tistih dni, ko se je preselila na moževo domačijo; bilo je to po rojstvu sina Žana avgusta 1942. Pod kozolcem so skopali bunker, kamor so skrili mi-
zarsko orodje in posteljnino, saj so se bali, da bodo vse to Nemci zasegli. Tako so skopali kar tri jame: »So pa odpeljali moževo kolo. Tak model je imel tudi ihanski komisar Riedl, ki je bil drugače iz Domžal.«
Frančiška je bila v Osvobodilni fronti aktivna od začetka pa vse do konca vojne. Njena naloga je bila zelo zaupne narave, saj je prenašala sporočila s terena za partizane. Spominja se, da je leta 1941, v času, ko je bil planiran napad na ihansko žandarmerijo, na Navžarjevo domačijo, kjer je bila gostilna, imeli pa so tudi vinsko klet, saj so z vinom zalagali ostale gostilne, prenesla sporočilo, da naj napad prestavijo za en mesec. Naročilo ji je dal Jože Bevc. Zato so napad speljali pozneje. Po napadu na žandarmerijo so Nemci v Ihanu ustrelili tudi prve talce.
Opravljala je samo zaupne stvari: »Zame ni vedel nihče, da opravljam zaupne naloge za Osvobodilno fronto. Enkrat so me poslali v Domžale k doktorju Kremžarju. Ko sem šla tja, sem se pretvarjala, da sem bolna. Doktorju sem morala sporočiti geslo, on pa je takoj vedel, da je nekje ranjen partizan, tako da je lahko nato ukrepal naprej.«
Domobranski zapor
12. avgusta 1944 so Frančiško prijeli domobranci in jo zaprli v klet stavbe nasproti železniške postaje v Domžalah. Zaprta pa ni bila zaradi svoje ilegalne dejavnosti. V zaporu je pristala po naključju: »Neka ženska iz Dola pri Ljubljani se je skupaj s prijateljico odpravila za svojim konjem, ki so ji ga vzeli partizani. To je zelo razkurilo njenega brata, ki je bil domobranec, zato je organiziral racije in sicer za vsako ubežnico so hoteli prijeti po deset talcev, vendar so prijeli samo tri, ostali so se prej poskrili. Mene so prijeli med molžo.«
Frančiška mi zaupa, da so v zaporu dobivali hrano zelo soljeno in zelo malo vode Najbolj je hrano solil glavni domobranske postojanke. Ponoči so bili med stražarji tudi domačini, med njimi je bilo tudi nekaj Študlja-nov in so ji naskrivaj dajali vodo. »Na
Veliki šmaren so prišli Nemci, da bi me odpeljali. Vendar tam ni bilo tistega možakarja, ki je bil zadolžen za ključ kleti, kjer smo bili zaprti. Vedno ga je nosil s seboj. Nemci niso hoteli razbiti vrat, zato me niso odpeljali,« pove Frančiška. Pravi tudi, da so bili tam tudi dobri ljudje. Iz zapora so Franči-ško spustili, ko je prišlo obvestilo, da so partizani spustili ženski iz Dola pri Ljubljani.
Ko so Frančiško zaprli, je njena tašča zaradi strahu pograbila njenega sina Žana in se z njim umaknila v hribe nad Moravčami. Ravno v tistem času so Nemci bombardirali Moravče, bobnenje pa je otroka tako prestrašilo in pustilo na njem posledice, saj ga je še dolgo po vojni preplašil vsak hrup, tudi orgle v cerkvi ali pa glasno govorjenje.
Izpustitev in pasti
Po izpustitvi iz zapora ji je neka ženska naročila, naj gre na sestanek z možem, ki se je skrival v ihanskih gozdovih: »Odgovorila sem ji, da če se do sedaj ni brigal zame, tudi sedaj ni potrebe za srečanje. Tako sem rekla, ker sem sumila, da gre za past, da gre za lažno sporočilo. In je bila res past. Nisem šla tja.«
»Mojega moža so ranili na mostu čez Kamniško Bistrico, med Selami in Biščami,« s svojimi spomini nadaljuje Frančiška. Bilo je to v času policijske ure. Trije terenci, med njimi je bil njen mož, so padli v domobransko zasedo. Takrat so šli tam mimo ravno otroci, zato domobranci niso streljali. Streljali so šele takrat, ko so otroci odšli. Terenci so ravno zapuščali most, ko so se vsuli streli. Milčinski je bil ustreljen v prsi in je bil na mestu mrtev, njenega moža so ranili - prestrelili so mu obe nogi, Vinko Kokalj - Lence, ki je hodil po levi strani, pa ni bil ranjen: »Mož se je s kolesom zapeljal na njivo ob cesti, kjer je padel po tleh ter se nato splazil v koruzo. Domobranci so ga iskali, vendar niso upali v koruzo. V tem času je popustila pozornost stražarjev, zato jim je lahko pobegnil tudi Vinko, tako da niso ujeli nobenega partizana.« Njen mož se je nato, ko so domo-
branci odšli, splazil do prve hiše, kjer so ga obvezali. Še isto noč je prebre-del Kamniško Bistrico in se umaknil v ihanske hribe. Ker ni hotel v bolnišnico, so ga namestili na Kržanovi domačiji v Žejah, kjer je bil gospodar cerkveni organist. Ko si je malce opomogel, si je nato nad Vinjami skopal bunker. Frančiška še pove, da so se po akciji domobranci po ihanski cesti vračali proti Domžalam. Njena tašča je enega izmed njih vprašala, zakaj ima dve puški. On pa ji je odgovoril, da lastniku puške ne bo dobro. S tem ji je nakazal, da je bil nekdo ranjen.
Dotakneva se tudi tragedije na Oklem. Mož ji je pravil, da ko je enota mobiliziranih partizanov prišla na Oklo, so ga poklicali, da naj gre tja na sestanek z novim namestnikom komandanta enote, prejšnji komandant je bil namreč ranjen. Tja se je njen mož odpravil s palicama, s katerima si je pomagal pri hoji, saj je bilo to po tem, ko je bil ranjen. Frančiška pove, da so bili fantje na Oklem zelo dobre volje in preveč glasni. Njen mož jih je posvaril, da naj pazijo, saj jih Nemci iščejo. Po pričevanjih nekaterih Ihancev se je harmonika slišala vse do Ihana. Ker je šlo za mobilizirance, je bila večina še brez orožja: »Žene so na Oklo svojim možem nosile hrano in opremo. To je bilo tudi dobro vidno in možno je, da je tudi zaradi tega prišlo do obvestila, da se na Oklem nahaja enota. Ta je bila nato zjutraj s strani Nemcev in domobrancev napadena. Velika večina prisotnih je bila postreljenih.« Njen mož se je zvečer po sestanku vrnil v svoj bunker nad Vinjami. Zaradi izkušenj, pa tudi zaradi tega, ker je bil ranjen in je težko hodil, ni ostal tam.
Strah pred izdajstvom
Ker se je Frančiškin mož zaradi ranje-nosti kar nekaj časa skrival v bunkerju, so mu naskrivaj na določeno mesto na vsake dva dni prinašali hrano, vendar ga nikoli niso videli. Da je živ, so vedeli po tem, da je bila na mestu vedno vrnjena prazna skleda. Hrano mu je prinašala tudi dekla iz domačije iz Žeje, kjer je bil nastanjen nekaj časa
po tem, ko je bil ranjen. »Tudi jaz, kadar sem prejela sporočilo od moža in sem nato pripravila perilo in nekaj hrane ter mu vse skupaj dostavila na dogovorjeno mesto, ga nikoli nisem videla.«
»Največji strah med vojno, je bil strah pred izdajstvom«, pove Frančiška in nadaljuje: »Leta 1944 je bila izdana amnestija, takrat je kar nekaj terencev in partizanov pristopilo k domobrancem. Če si nekatere prej videl v partizanskih uniformah, si jih kar naenkrat zagledal v domobranskih. Vendar niso izdajali, čeprav so veliko vedeli.« Veliko ljudi, ki je bilo pri domobrancih, je bilo tam zaradi ugodnosti, ki so jih imeli, obenem pa so lahko skrbeli za svoje domačije. Frančiška mi zaupa, da večina domobrancev ni bila krvoločnih, so se pa našle tudi izjeme.
»Nekaj dni po osvoboditvi je moj mož prišel domov. Ker je bilo ponoči, nas ni hotel buditi in se je zato skril nad svinjakom. Proti jutru je slišal ropot in je takoj ugotovil, da ga čakajo domobranci. Slišal je tudi pogovor, ko je eden izmed njih rekel drugemu, če misli, da bo prišel. Ta mu je odgovoril, da je bolje, da ne pride. Ko so domobranci odšli, je mož odšel v Kamnik in od tam domov sporočil, da je v redu in približno po desetih dneh nato prišel domov. Med tem časom so se domobranci umaknili v hribe in nato odšli proti Avstriji.«
Konec vojne in življenje po njej
Konca vojne se Frančiška spominja takole: »Že proti koncu vojne so se skozi Ihan umikale cele kolone beguncev. Včasih so tudi zbijali po vratih hiš ob cesti, ker so prosili za hrano. Neke noči razbijanje po vratih njihove domačije ni prenehalo po treh, štirih urah. Tašča je na hitro odprla vrata in vrgla kruh na dvorišče. Nato pa je le prenehalo zbija-nje po naših vratih. To so moji spomini na begunce ob koncu vojne.«
Po vojni se je Frančiška vključila v Krajevno združenje borcev za vrednote NOB Ihan, kjer je članica še danes. Rodila je tri otroke, najstarejši sin Žan
je bil rojen 20. avgusta 1942, hčerka Nu-ška je bila rojena 8. marca 1947, ki je žal umrla 8. novembra istega leta. Zaradi slabe prehrane je bila namreč rahitična in ker takrat še ni bilo zdravil, je zbolela za pljučnico in umrla. 31. maja 1952 je rodila zadnjega sina Sama, s katerim še danes živi pod isto streho.
Spomladi leta 1948 je odšla v službo k Okršlarju, poznejšem Toku. Zaposlila se je na oddelku za oblikovanje rokavic. Leta 1953 je najmlajši sin zbolel in bil operiran, zaradi nege je ostala doma: »Doma sem bila devet let. Leta 1962 sem se zaposlila v Uni-verzalu. Tam sem pa šivala rokavice. Zaposlena sem bila do leta 1967, ko sem bila invalidsko upokojena.« Njen mož Žan - Grega, ki je umrl 5. avgusta 1991, je bil po vojni dvakrat odlikovan, ni pa prenesel zaprtih prostorov, ker je bil med vojno vedno v strahu, da ga bodo Nemci ali domobranci ujeli, ko se je skrival po hišah in v bunkerju. Frančiška je bila vedno hvaležna vsem, ki so pomagali njenemu možu, skrbeli zanj, ko je bil ranjen in da ga niso izdali. Je pa Frančiški njeno aktivno delo aktivistke Osvobodilne fronte med vojno pustilo posledice na njenih živcih, zaradi tega je bila invalidsko upokojena. □
24 I slamnik
ŠTEVILKA 9 I SEPTEMBER 2015 I LETNIK LV
politične stranke
slamnik@kd-domzale.si
nsi / ljudmila novak, predsednica in poslanka
NSi ostaja konservativna stranka z modernim pogledom na človeka
sds / mag. tomaž deželak
Nova Slovenija letos avgusta praznuje 15. obletnico svoje ustanovitve. V teh letih je stranka doživela marsikaj - od dvakratnega sodelovanja v vladi do izpada iz parlamenta in zgodovinskega povratka vanj na predčasnih volitvah leta 2011. Ne glede na situacijo, v kateri smo se nahajali, pa smo se vedno zavzemali za dobrobit države ter njenih državljank in državljanov, za resnico, za napredek, za zmernost v vseh pogledih in dialog med drugače mislečimi.
Danes, po nekajletni finančni in gospodarski krizi, Slovenija ni v nič kaj zavidljivi situaciji. Čeprav smo v opoziciji, pa ne stojimo križem rok. Ravno v tem času dokončujemo predloge zdravstvene reforme, ki jih bo Svet NSi potrdil na prvi jesenski seji, saj se zavedamo, da je poleg zdravega gospodarstva ključen tudi kakovosten in finančno vzdržen zdravstveni sistem. NSi bo še naprej delovala kot zmerna desnosredinska stranka z modernim pogledom na potrebe današnjega človeka in gospodarstva. Ljudje od nas veliko pričakujejo, predvsem ko gre za stabilnost in kredibilnost. Smo stabilna stranka, ki na določenih projektih lahko sodeluje s katerokoli politično stranko, če imamo do posamezne tematike sorodno stališče. V središče našega programa postavljamo človeka in gospodarstvo, ker verjamemo, da samo močno gospodarstvo ohranja socialno državo. Močnejše kot je gospodarstvo, manj je potrebnih ukrepov na področju sociale.
Prav tako bomo jeseni predstavili paket davčnih ukrepov, s katerimi želimo zmanjšati davčno
Kdo so svetniki Občine Domžale?
Sonja Pavlišič, LTD
A
Prihaja iz Depale vasi, kjer živi že vse svoje življenje in je, kot pravi, čisto prava Domžal-čanka. Vse svoje življenje je vpeta v gasilstvo. Je aktivna članica PGD Domžale-mesto, kjer je začela kot del tekmovalne desetine, pozneje postala tajnica društva, zadnji dve leti pa je predsednica Prostovoljnega gasilskega društva PGD Domžale-mesto. »Intervencij se sicer ne udeležujem, na raznih gasilskih vajah pa nadgrajujem svoje gasilsko znanje,« pravi o svojih aktivnostih v gasilskih vrstah. Po poklicu je diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok in že vrsto let zaposlena v Vrtcu Domžale, kjer je spoznala delo v skoraj vseh enotah vrtca; trenutno dela v enoti Gaj v Preserjah. »Delo z otroki me že od nekdaj veseli in sprošča, saj so otroci iskreni in ravno prav nagajivi, seveda pa me velikokrat do solz nasmejijo s svojimi izjavami in ugotovitvami. V prostem času sem kar aktivna, pojem pri vokalni skupini Šepet. Dolgčas mi ni nikoli, radi preberem dober roman ali pa se sproščam s kvačkanjem,« pove.
Kaj jo je pripeljalo v politiko? »Z županom Tonijem Dragarjem smo prek gasilskega društva vsa leta dobro sodelovali, tako da sem se njegovi skupini pridružila na njegovo povabilo. Toni Dragar je bil na zadnjih volitvah ponovno izvoljen, med novimi svetniki pa sem tudi sama. Kot svetnica LTD sem imenovana v odbor za družbene dejavnosti, odbor za prostor in kot predstavnica v svetu zavoda Osnovne šole Domžale. Potrudila se bom, da bom uspešno in odgovorno opravljala svojo nalogo.«
Med prioritete, za katere se bo v občini Domžale zavzemala, je nadaljevanje investicij na področju družbenih dejavnosti, komunalni in cestni infrastrukturi, vsekakor zagotavljanje visokega standarda zdravstvene oskrbe, pravi. »Pomembno je tudi zagotavljanje visokega standarda na področju predšolske vzgoje in izobraževanja, aktivnosti na področju športa (posodobitev kopališča Domžale in drsališča, gradnja novih otroških igrišč v več krajih, ureditev novih učnih poti ...). Pozornost moramo nameniti tudi mladim (zagotovitev primernih in večjih prostorov za kulturo mladih, priprava lokalnega programa za mladino), spodbujati medgene-racijsko sodelovanje, odprtje dnevnega varstva za starejše, spodbujanje razvoja gospodarstva, podjetništva in seveda tudi prostovoljstva. Kot občinska svetnica zastopam interese vseh občanov in mislim, da je najpomembnejše, da jim prisluhnemo, saj delamo za skupno dobro,« še dodaja Sonja Pavlišič.
Andreja Šuštar, NSi
Svetnica prihaja iz Preserij pri Radomljah. »Odraščala sem v veliki družini z osmimi otroki, v kateri sem kot drugorojenka z veseljem sodelovala pri vseh družinskih opravilih, varstvu mlajših sestric in bratca, pomoči pri šolskih nalogah. Drug ob drugem smo se vadili v potrpežljivosti in brusili svoje značaje. V varnem družinskem okolju sem pridobila najpomembnejše vrednote, izkušnje in znanje za življenje,« opisuje spomine na svoje otroštvo. Po opravljeni maturi na Gimnazijji Želimlje se je vpisala na Pedagoško fakulteto, kjer je diplomirala iz razrednega pouka. Takoj po diplomi je eno leto poučevala na OŠ Prule, nato je bila vzgojiteljica na dnevni obliki usposabljanja v zavodu Cirius v Kamniku, trenutno pa za določen čas dela na OŠ Šmartno v Tuhinju. »Ves čas se ukvarjam tudi s poučevanjem verouka, zadnje leto v kar štirih župnijah (Homec, Kamnik, Izlake in Blagovica), za kar imam opravljeno diplomo na Katehetsko pastoralni šoli na Teološki fakulteti.«
V življenju se ji zdijo vrednote nekaj nadvse pomembnega. »So tisto, kar usmerja življenje in oblikuje človekovo osebnost. Vodilo mojemu življenju in ravnanju dajejo krščanske vrednote in ravno zaradi njih sem se tudi odločila za vstop v politiko - v stranko Nova Slovenija, ki zaradi osnove na krščanski tradiciji lahko pripomore k temu, da bi ljudje spoznali, da je politika najvišja stopnja človekoljubja, kot pravi papež Frančišek. Le s pravimi političnimi odločitvami namreč lahko pomagamo najšibkejšim v naši družbi,« meni, in dodaja, da je politika bolj ali manj očitno prisotna na vseh področjih družbenega življenja. »Vrednote, ki jo prevevajo, se odražajo na vsakem koraku. Če želimo naši družbi prinesti več človeškega dostojanstva, dati življenju večjo vrednost, na svet in življenje gledati z več optimizma in spoštovanja, ji moramo najprej posredovati prave vrednote.«
Kot dodaja Andreja Šuštar, so že pred volitvami krščanski demokrati izpostavili nekaj težav v domžalski občini, za rešitev katerih si bodo še posebej prizadevali. »Zavzeli smo se predvsem za aktivnejšo vlogo občine pri izboljšavi poslovnega okolja, ki dobro vpliva na podjetništvo in obrt, ter tudi turizem. Na svoje poslanstvo v občinskem svetu gledam predvsem v smislu prizadevanja za to, da bo v naši občini pri sprejemanju odločitev in pri vsakem projektu slišan tudi glas krščanske demokracije, ki si vedno prizadeva za skupno dobro vseh, za pravičnost in za sodelovanje.«
Mateja Kegel Kozlevčar
Otroci se vračajo v šolske klopi - pazimo
•	V	•	v • |	_
na njih, so naše največje bogastvo
M Smo stabilna stranka, ki na določenih projektih lahko sodeluje s katerokoli politično stranko, če imamo do posamezne tematike sorodno stališče. V središče našega programa postavljamo človeka in gospodarstvo, ker verjamemo, da samo močno gospodarstvo ohranja socialno državo. Močnejše kot je gospodarstvo, manj je potrebnih ukrepov na področju sociale.
obremenitev plač in tudi gospodarstva. O ukrepih za nižje davke se lahko informirate na posebni spletni strani www.nsi.si/ukrepi, kjer nam lahko pošljete tudi svoj predlog. Jeseni bomo paket ukrepov predstavili vladi, sindikalnim in gospodarskim združenjem ter jih poskušali v obliki zakonov sprejeti v Državnem zboru.
Še nekaj besed o nedavnih zapletih v zvezi z arbitražnim sporazumom s Hrvaško. Prepričana sem, da bi Hrvaška v vsakem primeru iskala razloge za razveljavitev arbitražnega sporazuma, saj je ugotovila, da razsodba ne bo po njeni volji. Menim, da mora arbitražno sodišče nadaljevati s svojim delom in spisati končno sodbo. Ne smemo tudi pozabiti, da je bila prav odločitev za arbitražno sodišče pogoj, da je Slovenija pristala na članstvo Hrvaške v EU.
Bliža se konec poletja in s tem tudi zaključek šolskih počitnic. Otroci se bodo vrnili v šolske klopi in straši si bomo lahko malo oddahnili. Zakaj? Predvsem zato, ker se vsi tisti starši, ki žal ne premoremo dedkov in babic, ki bi imeli neizmerno količino volje in časa za ukvarjanje z našimi najmlajšimi, srečujemo z naslednjo dilemo: »Kako naj otroke animiramo naslednja dva meseca in obenem hodimo v službo?!« To vsem predstavlja velik stres. Obstaja pa tudi finančni zalogaj, ki ni majhen. Torej kam s šoloobveznikom med počitnicami, tako da se bo nahajal v varnem okolju. V naši ožji in malo širši okolici je med počitnicami kar nekaj društev in zavodov organiziralo varstvo in animacijo otrok. Ker ne želim nikomur delati krivice, bom izpostavil predvsem delo Centra za mlade Domžale, katerega ustanoviteljica je občina. Odnos tamkajšnjih zaposlenih do najmlajših je milo rečeno izredno profesionalen. So entuzi-asti, ki svoje delo opravljajo z veliko ljubezni in zavedanja, da ima njihovo delo izjemen vpliv na nadaljnji razvoj otrok. Res, da se rezultati ne vidijo tako neposredno kot v šoli, kjer se odraz pridobljenega znanja manifestira skoraj nemudoma. Se pa tako velikokrat odraža pri poznejših življenjskih odločitvah. Zato menim, da bi bilo treba takim ustanovam v okviru rebalansa
M V povezavi z vrnitvijo osnovnošolcev me je neizmerno razveselila tudi novica, da bo občina z lastnimi sredstvi, na podlagi soglasja Ministrstva za infrastrukturo, postavila novi semafor na regionalni cesti Domžale-Trzin v križišču Prešernova-Obrtniška.
proračuna, ki nas čaka v prihodnjih mesecih, nameniti več sredstev. V povezavi z vrnitvijo osnovnošolcev me je neizmerno razveselila tudi novica, da bo občina z lastnimi sredstvi, na podlagi soglasja ministrstva za infrastrukturo, postavila novi semafor na regionalni cesti Domžale-Trzin v križišču Prešernova-Obrtniška. Menim, da bo s to ureditvijo šolska pot veliko varnejša. Zato bi se rad zahvalil vsem udeleženim, ki so aktivno in z veliko vztrajnosti sodelovali pri ureditvi tega nevarnega prehoda kot tudi vsem tistim našim članicam in simpatizerjem, ki so v volilnem letu 2014 med tamkajšnjimi krajani zbirali podpise za njegovo ureditev.
nsi/peregrin stegnar
Blišč in beda na istem bregu Kamniške Bistrice - epilog
Ravno ob pisanju prispevka sem izvedel, da je 'naše podjetje' Farme Ihan d. d. in njena podrejena podjetja v 95% lasti 'slabe banke'. Čeprav se vsi strinjamo, da je bila to vedno za rejo prašičev neprimerna lokacija, po drugi strani tudi vsi vemo, da je šlo desetletja dolgo za ugledno podjetje, ki se je v občini lahko pohvalilo z najvišjimi plačami. Enako velja tudi za Meso Kamnik in mnogi, ki so iskreno pripadali tem podjetjem, so zagotovo žalostni. Le nekaj posameznikov, ki so 'razumeli' nacionalni interes, se bo z različnimi modeli Audijev brez vsake odgovornosti odpeljalo preštevat svoj iztržek, potem ko so zapustili 37 milijonov evrov dolga. Nobenega sramu, nobene potrebe, da bi se vsaj opravičili vsem, ki so prizadeti ... Tudi moja izkušnja je popoln odsev vzdušja v naši družbi, kot ga začutimo ob gornji novici. Spoštljivo sem skušal izvedeti od lastnika Petro-la d. d., kako je mogoče, da odlagajo blato, ki je sporno, na sosednji parceli in to več kot polovico leta, kar pomeni količino čez 1000 m3. O nedopustnem ravnanju sem obvestil inšpekcijske službe (g. Štraus in predstavnike lastnika ga. Kocijančič), prav tako pristojne na občini.
Kot zakleto mi vsi zatrjujejo, da je obratovanje bioplinarne ves čas potekalo skladno s
ti Le nekaj posameznikov, ki so 'razumeli' nacionalni interes, se bo z različnimi modeli Audijev brez vsake odgovornosti odpeljalo preštevat svoj iztržek, potem ko so zapustili 37 milijonov evrov dolga.
standardi ISO 14001 in IPPC direktive, čeprav v prvem 'bifeju' obiskovalci vedo povedati, da take svinjarije še ni bilo na tej lokaciji. In še grožnja s policijo strankarskemu kolegu, ki se odlično spozna na stvar in je na mojo prošnjo opravil ogled in mi priskrbel fotografije, ki očitno kažejo, kdo govori resnico. Tako v odgovoru inšpektorja kakor predstavnikov Petrola sem dobil povsem identična pojasnila, da je bila na napravi okoljska inšpekcija v marcu letos in začetku avgusta (po mojem prvem prispevku) in ni ugotovila nepravilnosti. Ker se je kup blata iz bioplinarne nahajal pretežno na parceli v lasti farme, mi je inšpektor pojasnil, da to ni bila stvar njegovega takratnega obiska, saj se je kup blata nahajal zunaj ograje Petrola, poleg tega pa so ga že umaknili. Sic!
ltd / mag. renata kosec
Omrežnina in drugi pomembni projekti
Poletje se počasi poslavlja in pred nami so meseci, ko bomo ponovno zavihali rokave in nadaljevali s projekti in deli, ki smo si jih zastavili.
Eden izmed pomembnejših predlogov, ki ga je podala svetniška skupina LTD - Toni Dragar, lista za vse generacije na junijski seji Občinskega sveta, je obravnava in sprejem znižanja cen za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja glede omrežnine pri oskrbi s pitno vodo in omrežnine za odvajanje komunalne odpadne vode. Predlog se je uvrstil v program dela Občinskega sveta Občine Domžale za drugo polletje 2015.
Podpiramo tudi pobudo KS Venclja Perka in mnogih občanov, ki so se na nas obrnili s prošnjo po ureditvi varnega prečkanja železniške proge pri železniški postaji v Domžalah. Rešitev tega že desetletje starega problema je nujna, saj bi končno zagotovili varno prečkanje železniške proge, bodisi z izgradnjo podhoda, nadhoda ali nivojskega prehoda. Mnogi, med njimi tudi šolarji, danes prečkajo progo na različnih mestih, najpogosteje pri železniški postaji, čeprav je le-to prepovedano in označeno z napisom Ne hodi čez progo, je smrtno nevarno. Z izgradnjo ustreznega prehoda bi zagotovili varno prečkanje, poleg tega pa bi bilo mesto Domžale končno povezano v celoto in ne več razdeljeno na dva dela. Zavedamo se, da bo projekt terjal več časa, zato moramo takoj začeti z aktivnostmi
M Z izgradnjo ustreznega prehoda bi zagotovili varno prečkanje, poleg tega pa bi bilo mesto Domžale končno povezano v celoto in ne več razdeljeno na dva dela. Zavedamo se, da bo projekt terjal več časa, zato moramo takoj začeti z aktivnostmi pri Slovenskih železnicah in sprejeti odločitev, katera je najhitrejša ter najvarnejša rešitev.
pri Slovenskih železnicah in sprejeti odločitev, katera je najhitrejša in najvarnejša rešitev.
V svetniški skupini LTD se bomo zavzemali tudi za to, da se pomembne teme, kamor nedvoumno spadajo nakupi strateško pomembnih zemljišč, obravnavajo na sejah Občinskega sveta. Svetniki in svetnice bomo tako dobili možnost, da preučimo smotrnost nakupa in določimo program ter vsebine; teh je veliko, od možnosti razvoja socialnega podjetništva, področja dela z mladimi, s starejšimi, ranljivimi skupinami, ipd.
Idej nam ne zmanjka kot tudi ne volje, da vam prisluhnemo, dragi občani in občanke, ter podpremo vaše pobude v korist vseh občanov.
LETNIK LV | SEPTEMBER 2015 I ŠTEVILKA 25
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 11
okolje
Poezija vode na domžalskih pitnikih in
plastenkah z vodo
Brez vode ni življenja. Ljudje se pomena čiste pitne vode pogosto zavemo šele takrat, ko je nimamo na voljo. Se sploh zavedamo, kakšno srečo imamo, da živimo na območju, kjer je pitne vode dovolj, poleg tega pa jo odlikuje tudi odlična kakovost?
kolumna • kam greš, človek?
NE DREZAJTE V OSIR
anton komat
V Javnem komunalnem podjetju Prodnik smo se odločili, da z novo podobo na pitnikih in plastenkah z vodo dvignemo kolektivno zavest o pomenu te dragocene tekočine. Vodo zato povezujemo s poezijo, saj že stoletja služi kot ena najpogostejših in najgljobljih inspiracij umetniških duš. Želimo si, da bi skozi čudovite iskre pesmi slovenskega literata Daneta Zajca ljudje za trenutek obstali in začutili moč vode skozi moč besede.
Z novo grafično podobo na pitnikih želimo ljudi ozavestiti, da je voda iz pitnika čista in pitna
Pitnike želimo približati mimoidočim in jih povabiti, da si privoščijo požirek čiste pitne vode, se za trenutek ustavijo in razmislijo o pomenu te dragocene tekočine.
Želimo, da ljudje začnejo vodo razumevati globlje in jo dojemati tudi s kulturnega vidika. Zato v grafični podobi vodo povezujemo s poezijo, saj že stoletja služi kot ena najpogostejših in najgljobljih inspiracij umetniških duš. Skozi poezijo vode želimo prodreti v zavest in srca prebivalcev, da se bodo zavedali lepote in pomena čiste pitne vode. Uporabili smo verze pesnika, ki se je rodil v naših krajih in ima zato za nas dodaten simbolni pomen. Poleg tega Dane Zajc velja za enega največjih sodobnih slovenskih pesnikov in prepričani smo, da v njegovih pesmih vsakdo lahko najde verz zase.
Naš cilj je dvigniti kolektivno zavest ljudi o pomenu čiste pitne vode
Premalo se zavedamo, kakšno srečo imamo, da živimo na območju, kjer je pitne vode (vsaj zaenkrat) dovolj, poleg tega pa je tudi zelo kakovo-
Vroče poletje je čas, ko je žuželk največ, in mnoge med njimi nam povzročajo nelagodje, morda celo strah, predvsem pikajoče žuželke, čebele, ose in sršeni.
stna. Pogosto se ljudje pomena čiste pitne vode zavemo šele takrat, ko je nimamo na voljo.
Prednostno spodbujamo pitje vode iz pipe
Voda iz pipe je vedno sveža, zdravstveno ustrezna in pod nenehnim nadzorom. Če pijemo vodo iz pipe, kadar je to možno, preprečujemo nastajanje nepotrebnih odpadkov in varčujemo z energijo, nafto in vodo, ki se sicer porablja za izdelavo plastenk. Voda iz pipe pa je tudi precej cenejša od embalirane vode.
Embalirana voda najboljše nadomestilo za vodo iz pipe, ko ta ni na voljo
Za razliko od sladkih in gaziranih pijač voda ne vsebuje zdravju škodljivih dodatkov in v določenih okoliščinah je voda v steklenički ali plastenki najboljša možnost za odžejanje. Za različne priložnosti in dogodke, ko voda iz pipe ni na razpolago oziroma je voda iz plastenke primernejša, v Javnem komunalnem podjetju Prodnik uporabljamo vodo v plastenkah z našo podobo, ki je črpana iz vodonosnika na Kolovcu, ki oskrbuje tudi severni del občine.
Le vsi skupaj lahko poskrbimo za kakovost čiste pitne vode na našem območju
Poleg rednega vzdrževanja in vlaganj v vodovodno omrežje je za kakovost pitne vode tudi v prihodnje ključnega pomena njena varčna raba, dosledo ločevanje odpadkov in odlaganje na za to namenjena mesta, urejeno odvajanje odpadne vode in odgovorna potrošnja. Skrb za čisto okolje in čisto pitno vodo mora biti prioriteta vseh nas, saj je to naša prihodnost. In prihodnost naših zanamcev.
JKP Prodnik
Te vrste spadajo med kožokrilce in so značilne po tem, da žive v skupnostih, ki jih sestavlja veliko število osebkov. Pogled na orjaško gnezdo sršenov, ki je visoko do 75 cm in ga poseljuje lahko tudi več kot 4000 živali, nam zbuja strahospoštovanje. Najbolje se je počasi umakniti, saj ni dobro dražiti hitro leteče vojske, ki srdito brani svoj zarod. Nimamo pa vedno sreče, da bi si sršene v miru ogledali. Kaj hitro se lahko zgodi, da jih presenetimo, in takrat nam preostane edino čim hitrejši beg. Poznam zgodbo, ko je kolona tekačev maratoncev nevede sprožila alarm sršenov v gnezdu, skritem v kraškem suhozidu. Sršeni so izleteli v velikem roju, vztrajni maratonci pa so se v trenutku prelevili v šprinterje na kratke proge. Nedvomno je padel tudi kakšen osebni rekord, toda uradnih časomerilcev ni bilo poleg.
Manj sreče je imela moja soseda v slovenski Istri. Ko je pripeljala s svojim malim traktorjem na dvorišče, je bila globoko sklonjena nad volan. Pomislil sem na srčno slabost in stekel k njej. Njen obraz je bil zabuhel od pikov sršenov. Med vožnjo v bolnico je omedlela. Hitra intervencija zdravnikov je pomagala, vendar so bili zdravniki zaskrbljeni, kajti petnajst pikov v glavo ni šala. »Tole lahko preživi le krepka kmečka žena,« so rekli. V tem primeru so od hrupa traktorja vznemirjeni sršeni izleteli iz gnezda v votlem deblu drevesa.
'Zabavnejšo' dogodivščino je imel znanec, lastnik lesene brunarice na Dolenjskem. Začelo se je kot 'vikend paket'. Družina z otroki, psom, vso potrebno prtljago in hrano je vstopila v počitniško hišo in po običaju začela najprej raztovarjati pripeljano. S podstrešja je prihajal čuden zvok. Glava družine je dvignil loputo in ugledal veliko sršenje gnezdo, okoli katerega je brnel vznemirjen roj. Po bliskoviti evakuaciji družine je možak prijel pršilnik z insekticidom in ga izpraznil na gnezdo. Potem se je začel peklenski ples. Strup je le še bolj razdražil sršene, da so ponoreli. Možak je pobegnil iz brunarice in sledil je bojni posvet s sosedi, podkrepljen s primerno količino žganja. Sosedje so ga našemili z 'zaščitnimi' oblačili in mu svetovali, naj se gnezda sršenov loti z gorečo cunjo na koncu prekle. Toda rečeno, še ni storjeno. Gnezdo je sicer zagorelo, zagorelo pa je tudi ostrešje. Podivjane žuželke so se znašle pod 'zaščitno' obleko lastnika in ta je v paniki zbežal iz goreče brunarice. Vojno s sršeni so na lastnikovo srečo končali lokalni gasilci, ki so zaradi tisočev sršenov navlekli zaščitna oblačila in pogasili goreče ostrešje. Brunarico so do večera nenehno obletavali razjarjeni sršeni. Vikend paket v zasmojeni in vode polni brunarici ni uspel in tudi popravilo ostrešja je načelo družinsko blagajno.
Manjši sorodniki sršenov so ose, ki so tudi vredne vsega spoštovanja. Dregati v osir je že pregovorno tvegano dejanje. Ose pogosto gnezdijo tudi v tleh, tako kot divje čebele, in imam prijatelja, ki nikakor ne more pozabiti dogodka iz otroških let. Med nabiranjem borovnic je iz luknje v gozdnih tleh zaslišal nenavaden zvok. Otroška radovednost mu je narekovala, da najde primerno vejico in podreza noter. Seveda je to storil, toda iz luknje ni nič prilezlo, ampak iz-letelo. Stekel je, kar so ga noge nesle, roj pa za njim. Končal je opikan in objokan doma v maminem naročju.
Si predstavljate, da mirno okopavate vrt in se vam v zadnjo plat zaleti avto? To se je zgodilo možaku, ki ga je avto zadel s tako silo, da je poletel skozi okno in končal na postelji v svoji sobi. Neverjetno, ni treščil v zid hiše, temveč poletel skoz odprto okno in padel na lastno posteljo! In kaj je počel vozeči avto na vrtu nič hudega slutečega vrtnarja? Kriva je bila voznica, ker je med vožnjo s časopisom vneto mahala po osi, ki je zašla v vozilo. Osa je končno pristala na tapeti vrat in nastala je prilika za odločilni udarec. Voznica je natančno pomerila in močno zamahnila s časopisom. V tistem trenutku pa se je na cesti nenadoma znašel ovinek, vozilo je nadaljevalo naravnost in končalo svojo pot na vrtu, bolj na-
tančno treščilo je v del telesa vrtnarja, kjer hrbet izgubi svoje častitljivo ime. To je bila najbrž najbolj nenavadna prometna nesreča v Sloveniji, ki se je zgodila nekako pred štirimi desetletji na Dolenjski cesti v Ljubljani. Mož je na srečo utrpel le hematome po zadnji plati, voznica je bila nekaj dni hudo pretresena, o osi pa ni podatkov niti v policijskem zapisniku.
Teh nekaj zgodbic sem vam povedal vsaj iz dveh razlogov: prvič, ker je čas počitnic in so preresne teme kaj hitro duhamorne, in drugič zato, ker se iz njih lahko naučimo nekaj o pravilnem ravnanju ob srečanjih s pikajočimi žuželkami. Da pa bo ta prispevek vsaj malce poučen, si poglejmo nekaj praktičnih nasvetov.
Če uživate hrano na prostem, morate vedeti, da imajo ose najraje meso, sladke jedi in pijače, pivo in sadje. Hrana naj bo pokrita in nikdar ne
M Ose napadejo le, če so ogrožene. Če je torej v vaši bližini osa, ne delajte cirkusa s skakanjem, kričanjem, mahanjem in nenadnimi gibi. Kadar se žuželke počutijo ogrožene, sprostijo v okolico feromone, in ti spodbudijo napadalnost drugih žuželk iste vrste, ki so v bližini. Torej boste z mahanjem kmalu privabili ves roj.
pijmo na slepo pijače iz pločevink ali ne da bi poprej pogledali v kozarec. Vem za moža, ki je umrl zaradi zadušitve, ker mu je v grlo s pivom iz pločevinke naplavilo oso. Predvsem za otroke je priporočljivo pitje tekočine s slamico.
Osa je lahko prikrita tudi v globoki luknji, ki jo izdolbe v zrel sadež. Nepremišljen ugriz se lahko kaj hitro konča tako kot tragedija s pločevinko piva. Ose rade obletavajo predvsem prezrelo sadje, zato pazite tudi pri obiranju ali pobiranju sadja.
Vkuhavanje marmelade in kuhanje sokov ter sirupov sta odlična vaba za ose. Na kruh namazana marmelada pa je ponavadi prvi bližnji stik vsakega otroka z oso. Tudi sam sem kot otrok nepazljivo ugriznil v kos kruha z marmelado in v usta zajel sršena. Na srečo sem ga pravočasno izpljunil, vendar mi je njegovo neprijetno goma-zenje v ustih ostalo kot spomin in opomin.
Izogibajte se izrazitim vonjem (odišavljena mila in kreme, parfumi, pršila za lase, šamponi). Ti vonji vznemirijo predvsem čebele.
Ne sončite se mokri, preznojeni ali namazani z oljem, ker vlaga na koži privablja ose. Živali rade sedajo na mokro površino (tudi brisačo), da se v vročini odžejajo.
Ose posebej privlačijo živi (cvetlični) barvni vzorci ter črna barva. Ne nosite ohlapnih oblačil, ker žuželke rade zaidejo pod obleko.
Izogibajte se bližine gnezd pikajočih žuželk in jih ne vznemirjajte.
Ose napadejo le, če so ogrožene. Če je torej v vaši bližini osa, ne delajte cirkusa s skakanjem, kričanjem, mahanjem in nenadnimi gibi. Kadar se žuželke počutijo ogrožene, sprostijo v okolico feromone, in ti spodbudijo napadalnost drugih žuželk iste vrste, ki so v bližini. Torej boste z mahanjem kmalu privabili ves roj. Obmirujte in žival previdno otresite in bo hitro odletela. Za ko-žokrilce velja, da so agresivnejši, kadar sta temperatura in vlažnost zraka visoki. Manj znano je dejstvo, da žuželke, izpostavljene nizkim dozam insekticidov, kažejo izjemno napadalnost. Sicer pa je le od 0,1 do 0,3% človeške populacije alergične na pik žuželk.
Torej le brez panike, spoštujte življenje živali in z nekaj znanja boste imeli mir pred njimi. □
26 I slamnik
SPORT
ŠTEVILKA 9 I SEPTEMBER 2015 I LETNIK LV
slamnik@kd-domzale.si
DOMŽALSKA KOŠARKA V NOVI SEZONI Z DVEMA PRVOLIGAŠEMA!
KK HELIOS SUNS IN KK LASTOVKA
Oba domžalska kluba, ki bosta v sezoni 2015/16 tekmovala v 1. SKL, sta bila v minuli sezoni rekorderja, KK Helios Suns v prvi ligi, KK Lastovka pa je imela največji obisk v drugi košarkarski ligi. Vsi upajo, da se bo trend nadaljeval.
Mateja Kegel Kozlevčar
Foto: Miha Ulčar, arhiv KK Helios
Suns
Le še nekaj tednov nas loči do začetka košarkarske sezone, fantje pa so že v polnem zagonu priprav na nove izzive. Imajo jih tako na igrišču kot ob njem, saj se bijejo bitke tudi na nivoju birokracije, ustanavljajo se nova tekmovanja in iščejo izzivi, ki bodo dvignili kvaliteto domžalske košarke na še višji nivo. A eno je bistveno: Domžale so, po številu obiskovalcev košarkarskih tekem, daleč najbolj košarkarsko mesto v Sloveniji. Oba kluba, ki bosta v sezoni 2015/16 tekmovala v 1. SKL, sta bila v minuli sezoni rekorderja, KK Helios Suns v prvi ligi, KK Lastovka pa je imela največji obisk v drugi košarkarski ligi. Vsi upajo, da se bo trend nadaljeval.
V Košarkarskem klubu Helios Suns so letos sestavili novo, močno ekipo. Menijo, da ni primerna le za domačo ligo, pač pa jo želijo postaviti predvsem na mednarodni parket. A slednji se je Heliosu izmikal, zato so poiskali svojo rešitev. »Trenutno je najbližje rešitev pokal Alpe Adria, nekaj možnosti, a zelo majhne, imamo v ligi ABA, pa še to le v primeru, da nobeden od klubov ne zbere 150.000 evrov, kolikor stane vstopnica za kvalifikacije. Sicer pa vodstvo ABA lige meni, da so štirje slovenski klubi v ligi preveč. Smo tudi v neposrednih stikih z vodstvom FIBE, kjer smo prvi v čakalni vrsti, v primeru, da katera od 56 ekip pride v finančne ali kakšne druge težave,« je za Slamnik povedal predsednik košarkarjev Heliosa Aleš Klavžar.
V pokalu Alpe Adria klubi iz petih držav
Na vprašanje, ali je pokal Alpe Adria le 'muha enodnevnica' in začasna rešitev, v klubu odgovarjajo, da ne, iz Slovenije je že sedaj za tekmovanje zainteresirana tudi ekipa Laškega, ki letos tekmuje še v FIBA pokalu. Menijo, da je ključno, da se ekipe pravočasno in pred sezono odločijo, v katerih tekmovanjih bodo igrale, lahko tudi v treh, če imajo željo in možnost. Pokal Alpe Adria bo sicer osnovan na prijateljskih mednarodnih srečanjih, saj nima uradnega značaja, pač pa predvsem prinaša prestiž klubom in večjo obiskanost domačih tekem. Več o najnovejšem projektu, ki so si ga zadali v domžalskem prvoligašu, bo sicer znano prvega septembra. Že sedaj lahko povemo, da naj bi tekmovanje vključevalo klube iz Slovenije, Italije, Slovaške, Hrvaške in Avstrije. »Poskušamo zajeti ekipe, ki so bile v vrhu domačih lig, pa niso uspele priti ali se niso odločile za mednarodna tekmovanja zaradi previsokih stroškov,« pravijo v klubu, kjer so izračunali tudi morebitne lastne stroške uvrstitve v prvi krog FIBA tekmovanja, ki bi za tri domače in tri zunanje tekme znašali 50.000 evrov. Cilji Heliosa v novi sezoni pa so zelo jasni - naslov državnega prvaka in v kolikor bo šlo po načrtih, tudi osvojitev pokala Alpe Adria.
Spremembe tekmovanja v 1. SKL
Ker je javnost v zadnjih tednih razburkal tudi medijski spor med KK Helios Suns in Košarkarsko zvezo Slovenije,
Danes smo tukaj, kjer smo, delamo, trudimo se, nazaj se ne oziramo več, druga liga je za nas preteklost, potrudili se bomo, da bomo najboljši,« z optimizmom v novo sezono zre predsednik KK Lastovka Bojan Čad.
jabolko spora je bil nepričakovan izpad domžalskega kluba iz pokala FIBA, nas je zanimalo, če so v tem času že rešili nesoglasja. Pogovori so potekali v konkretnejših smereh. »Na zadnjem sestanku s KZS smo, na predlog Heliosa, prvo-ligaški klubi izglasovali, da bo v sezoni 2016/17 prva liga 10-članska, vsi klubi bi tekmovali od začetka sezone v domačem prvenstvu, ustanovili smo komisijo za minimalne standarde, ki jih bodo morali klubi izpolnjevati za tekmovanje 1. ligi. KZS bomo podali tudi konkreten predlog za finančno osamosvojitev 1. slovenske košarkarske lige s samostojnim managementom, ki bo vodil ligo. Gre za to, da želimo, da v prvi ligi igra manjše število klubov in da vse ekipe igrajo od prvega kroga dalje, kar pomeni od prvega dne močnejšo ligo, več medijske pozornosti, več sponzorjev, večje proračune in bolj profesionalno ligo,« pravi Klavžar. Danes se najboljši domači klubi, ki igrajo v mednarodni eliti, priključijo šele v drugem delu državnega prvenstva.
'Koalicija' z županom
V KK Helios Suns skrbijo za timski duh ne le gledalcev, pač pa tudi same ekipe. Letošnja novost je bilo tudi druženje na Veliki planini. »Že v lanski sezoni smo dokazali, da smo pionirji v mar-
sičemu. Team building na Veliki planini je uspel v vseh pogledih, fantje so imeli drugačno vrsto aktivnosti. Pridružilo se je tudi vodstvo, ker smo domžalski klub, smo se družili v Domžalskem domu skupaj z županom. Seveda pa v novi sezoni pripravljamo še kakšna presenečenja tudi ob igrišču,« pravi predsednik kluba, ki smo ga povprašali tudi o sodelovanju z županom, ki je bilo v minuli sezoni velikokrat jabolko spora. »Lahko rečem, da smo se v zadnjem mesecu z županom večkrat srečali in ugotovili, da si vsi želimo kvalitetne košarke v Domžalah in k temu tudi stremimo. Definitivno smo na pravi poti, še vedno pa je ključno tudi delo z mladimi. Sodelovanja smo si ves čas želeli, a nekaj časa je trajalo, da smo prišli na skupne imenovalce,« pravi Klavžar o novi 'koaliciji' z županom.
Lastovka še ne razkriva svojega proračuna
Prvič letos bo v 1. SKL nastopila tudi članska ekipa KK Lastovka, kluba, ki je v zadnjih treh letih doživel napredek tako v razmišljanju kot tudi finančnem smislu. Postavili so se na slovenski košarkarski zemljevid, kot pravi predsednik kluba Bojan Čad, ki je v preteklosti vodil združenje drugoligašev, prav tako je še danes član IO KZS. »Dejstvo je, da smo v lanski sezoni uspeli zelo dobro odigrati v mini ligi za prvaka, kjer smo s košem razlike zgrešili uvrstitev v prvo ligo. A ker se je KK Grosuplje odločil, da ne bo več tekmoval v 1. SKL, je vodstvo KZS na podlagi rezultatov in dobrih temeljev povabilo nas. Danes smo tukaj, kjer smo, delamo, trudimo se, nazaj se ne oziramo več, druga liga je za nas preteklost, potrudili se bomo, da bomo najboljši,« z optimizmom v novo sezono zre predsednik, ki pa ni želel razkriti letošnjega klubskega proračuna. »Proračun naj ostane poslovna skrivnost, naš cilj pa je doseči nivo pr-voligaških klubov, a z velikimi denarji v projekt še ne bomo šli.« Sicer pa poten-
»Gre za to, da želimo, da v prvi ligi igra manjše število klubov in da vse ekipe igrajo od prvega kroga dalje, kar pomeni od prvega dne močnejšo ligo, več medijske pozornosti, več sponzorjev, večje proračune in bolj profesionalno ligo,« pravi predsednik košarkarjev Heliosa Aleš Klavžar.
cial kluba vidi predvsem v mladinskem pogonu, delu z najmlajšimi. Letos ciljajo na konkretnejšo regijsko povezavo s Kamnikom in Komendo.
H koreninam se je vrnil direktor kluba Matej Burgar. »Klub je bil ustanovljen leta 1997 s takrat že nekdanjimi košarkarji Heliosa. 10 do 12 let smo se sprehajali skozi drugo in tretjo ligo in se pred štirimi leti odločili, da gremo korak naprej. Tri leta smo izredno dobro nastopali v drugoligaški konkurenci, rezultat tega je danes prva liga. Skozi leta smo si nabirali določene izkušnje in naši cilji so bili vse večji. Tudi cilji v letošnji sezoni v prvi ligi so visoki, kako visoki, pa bo na koncu pokazal rezultat,« pravi Burgar in dodaja, da gredo vsako tekmo na zmago. »Zbrali smo izkušeno ekipo, z mlajšimi člani, ki ima potencial. Skozi tekmovanje pa se bo pokazalo, če smo naredili dobro ekipo.«
Prva ekipa v rokah Miloša Šporarja
V	minuli sezoni je trenersko delo opravljal na Madžarskem in se hkrati kalil pri reprezentančnemu trenerju Juretu Zdovcu v času priprav slovenske elite. Miloša Šporarja ocenjujejo kot mlad trenerski potencial, ki pravi, da bodo v klubu naredili vse, da bodo igrali všečno, včasih tudi manj všečno, a vse z namenom, da bosta po dve točki ostajali doma. »Po pogovoru z direktorjem in predsednikom kluba sem hitro videl, da gre za ambiciozno sredino, za ljudi, ki so mi karakterno blizu, tudi sam sem nerealno ambiciozen,« pravi Šporar o svojem prihodu v klub. »Lastovka je iz leta v leto napredovala, danes pa je na točki, kjer bo potrebno obstati. Na nas je, da si za cilj ne postavimo le obstanka v ligi, saj menim, da je to neambiciozno. Imamo želje, kam nas bo to pripeljalo, ali bo to zgornja ali spodnja polovica lestvice, pa bo pokazal čas. Dali pa bomo vse od sebe, da bomo konkurenčni, da bodo ljudje v Domžalah in okolici v Lastovki prepoznali skupino fantov, ki se bori, meče za žogo in kaže ambicijo,« energijo ekipe ocenjuje Šporar. Kot prvi je izpostavil tudi zaplete, ki jih ima KK Lastovka še pred začetkom sezone glede treningov in delovanja v Hali komunalnega centra v Domžalah, kamor želijo pripeljati čim večje število gledalcev.
Ena dvorana, dva kluba
V	klubu priznavajo, da jim preglavice delajo nejasnosti glede možnosti koriščenja osrednje domžalske dvorane. Čeprav imajo podpisano pogodbo z Zavodom za šport in rekreacijo Domžale, ki je bila za vodstvo tudi predpogoj za vstop v prvo ligo, ni čisto jasno, če bodo pridobili termine, ki jih želijo. »Želimo
imeti optimalne pogoje za treniranje in če tega ne bomo rešili po običajni, bomo reševali po drugi poti,« pravi Burgar. »Triletno pogodbo z zavodom smo sklenili februarja letos, ta pa nam zagotavlja dva termina dnevno za treniranje (dopoldan in popoldan op. p.). Prihodnji teden imamo pomemben sestanek, če bomo pridobili termine v HKC, kot si jih želimo, upam, da nam to uspe, pa je seveda največ odvisno od našega večjega košarkarskega rivala, ki se bo moral sprijazniti, da niso sami v Domžalah,« pravi Čad.
Helios Suns vs. Lastovka: napetost že pred sezono?
O vstopu še drugega domžalskega kluba v prvo ligo smo povprašali tudi predsednika košarkarjev Helios Suns. Kot pravi Klavžar, so vodstvu Lastovke v minuli sezoni predlagali, da se še pred poletjem združijo. »Dali smo jim predlog, kako združitev vidimo mi, saj menimo, da je na domžalskem območju premalo prostora za dva prvoligaša. Če bi združili moči in bi en klub nastopal v prvi, en pa v drugi ligi, bi v drugoligaški ekipi kalili mlade fante. Želimo jim namreč omogočiti kvaliteten prestop iz mladinske v člansko kategorijo. Želimo si, da bi imeli v drugi ligi domžalsko ekipo z mladimi perspektivnimi kadri, ki se bodo kalili za vstop v najvišje range tekmovanja in ob tem dobivali potrebno minutažo. Podobno so se letos dogovorili košarkarji Škofje Loke in Olimpije,« pravi Klavžar. Kot je dejal, so v KK Lastovka na začetku pokazali velik interes, a na koncu iz tega ni bilo nič. »Želeli smo se združiti tudi stroškovno, ekipo bi kluba sestavila skupaj, imeli bi skupnega trenerja, vodjo Mladinskega pogona Heliosa, ki bi bil tudi prvi trener Lastovke. Ker se nismo uskladili, smo našo drugo ekipo Helios Suns Mladi prijavili v 3. SKL, čeprav bi bili rajši v drugi ligi, a nekje je treba začeti.« Ekipa Helios Suns Mladi se bo borila tudi v slovenskem pokalu.
V KK Lastovka pa pravijo, da so že začutili pritiske, ki jim delajo sive lase pred začetkom sezone. Kot omenjeno, gre predvsem za pritiske, vezane na koriščenje Hale komunalnega centra. Za Slamnik so odgovarjali na vprašanje, ali je rivalstvo tudi posledica pobude Heliosa, da se kluba združita, in kot pravi direktor kluba Matej Burgar, so možnosti za sodelovanje sedaj minimalne. »V naš klub je bilo vloženega ogromno truda. Seveda je bila pobuda Heliosa na mestu in bi bila še naprej, če nas KZS ne bi povabila v prvo ligo. Pred tem smo bili pripravljeni na sodelovanje, a glede na vloženi trud, pa tudi dobro delo našega kluba, smo se odločili, da bomo ubrali samostojno pot. Seveda hočemo tako in drugače sodelovati s KK Helios, to je bil tudi naš prvotni cilj.« Da je vedno tako, da en klub sodeluje bolje, drugi pa malo slabše, meni tudi predsednik Lastovke Bojan Čad. »V mladinskem pogonu KK Domžale imajo res vrhunske rezultate in vsa čast za to, a nihče ni povedal, da v tem mladinskem pogonu igrajo najboljši mladi igralci KK Lastovka. V tem trenutku imajo na poso-ji dva naša košarkarja, ki sta oba člana prve peterke svoje starostne skupine.« Ne glede na vse bomo iz tega ponovno največ pridobili gledalci. Če smo v minuli sezoni z navdušenjem spremljali dvoboje dveh domžalskih nogometnih prvoligašev, nas bodo v tej sezoni na dva pola delili košarkarji. Seveda vse v športnem duhu in z željo po veliko dobrih akcijah pod koši. □
LETNIK LV | SEPTEMBER 2015 I ŠTEVILKA 27
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 11
šport
na kratko
NK Domžale: Še brez domače točke
Domžalski nogometaši v letošnji sezoni po sedmih krogih trenutno zasedajo četrto mesto.
Barvit zaključek letne karate šole in vpis v novo sezono
Letošnja 38. letna karate šola se je odvila v borbenem, delavnem duhu.
nk domžale V primerjavi z lanskim letom, ko so v prvem delu krojili sam vrh, je to zagotovo manj privlačno za občinstvo. Sezona se je komaj dobro začela, nogometaši pa imajo pred seboj še kar nekaj srečanj, kjer bodo lahko iskali nove priložnosti za pridobivanje točk. A za to bo treba tresti nasprotnikove mreže.
Če so prvi krog začeli z zmago na Bonifiki, od Kopra so bili boljši s 3:2, pa je Maribor prišel v Domžale celiti rane po porazu in zaključku sezone na mednarodnih igriščih. Z le zadetkom razlike so domov odnesli tri točke, strelec pa je bil v 23. minuti Tavares. Gostovanje v Ljubljani pri Olimpiji je prineslo nov poraz Domžal. Ljubljančani so domžalsko mrežo zatresli dvakrat, najprej je bil v 16. minuti uspešen Trajkovski, nato pa v 85. minuti še Mance. Podobno zmago je v Športnem parku Domžale zabeležil velenjski Rudar. Z golom Prašnikarja v 25. minuti in nato še Krcica v 83. minuti so postavili končni izid 2:0 ter iz Domžal odnesli še tri točke. Čas je bil, da mreže nasprotnikov začnejo tresti tudi Domžal-
sankukai karate klub domžale
Tako otroci kot odrasli smo pridno trenirali tudi po več ur dnevno in nabirali nova znanja ali izpopolnjevali že znane tehnike. Na koncu vsakega termina so se tisti, ki so se najbolje pripravili, udeležili izpitov in tudi Domžalčani smo se veselili novih belih in barvastih pasov. Med tistimi, ki so uspešno opravili izpit,
Veseli smo, da bomo z letošnjim šolskim letom s karatejem začeli tudi na novi lokaciji in sicer v Lukovici.
Vsi nadebudneži ste lepo vabljeni, da nas obiščete na naših lokacijah, kjer bodo potekali treningi tako za cicibane kot za otroke. Z vpisom začenjamo takoj v septembru, obiščete pa nas lahko v Domžalah, Dobu, Dragomlju in Trzinu, v Radomljah, Mengšu ali na Rodici, ter
čani. V petem krogu jim je to ponovno uspelo, mrežo Krke so napolnili kar štirikrat. Začel je Podlogar v 29. minuti, nadaljeval Črnic v 45. in 58. minuti ter strelski pohod zaključil Mance v 93. minuti. Gorica, ki trenutno zaseda vrh prve slovenske nogometne lige z dvema točkama prednosti pred Olim-pijo, je do zmage v Domžalah prišla v zadnjih minutah. Čeprav so povedli že v 5. minuti po zadetku Elekeja, je v 25. minuti za Domžale mrežo zatresel Morel in izenačil. Ponovno so v drugem polčasu povedli Goričani po drugem zadetku Elekeja (56. minuta), nakar je dve minuti pozneje izenačil Mance. V 87. minuti je končni izid postavil Širok, Gorica pa je zabeležila nove tri točke in se zasidrala na vrhu. Strelsko neuspešni so bili Domžalčani tudi proti Zavr-ču, od koder so se vrnili brez zadetka. Na srečo je to zadostovalo za točko, saj tudi gostitelji niso bili uspešni.
Nogometaši Domžal v letošnji sezoni še niso razveselili domače publike, saj v prvih sedmih krogih v domžalskem Športnem parku niso zabeležili nobene točke.	MKK
so bili: Lan Brozovič, Maksimilijan Bojko, Jan Verbič, Ajda Bolčina, Maj Vidmar, Manca Katrašnik, Matic Katrašnik, David Knavs, Nejc An-žur in Nil Gorjanc. Vsem za uspešno opravljen izpit iskreno čestitamo! Do začetka novega šolskega leta nas loči le še nekaj dni in karateisti se že pridno pripravljamo na novo sezono.
seveda na novi lokaciji v Lukovici. Za člane bodo treningi potekali v Domžalah, predhodno znanje pa ni potrebno. Za več informacij lahko obiščete spletno stran www.sankukai.org ali pokličete na telefonsko številko 031 231 440.
Veselimo se srečanja z vami in vam želimo uspešen začetek šolskega leta!
Tjaša Šinkovec
Slovesen sprejem za uspešne atlete
Čestitke udeležencem svetovnih, evropskih in mednarodnih prvenstev ter univerziade!
atletski klub domžale V skoraj štiridesetletni uspešni zgodovini Atletskega kluba Domžale bi našli kar nekaj državnih reprezentantov in re-prezentantk, nosilcev naslovov državnih prvakov in rekorderje v različnih disciplinah in starostnih kategorijah, ki so se za barve naše domovine bojevali na mednarodnih, evropskih in svetovnih prvenstvih, ampak tolikšno število odličnih atletov, kot jih je v letošnjem letu, bi v zgodovini uspešnega kluba težko našli. Ker klub zna ceniti uspešne nastope svojih atletov v slovenskih reprezentanci, je v juliju pripravil slovesen sprejem za štiri uspešne atlete in atletinje, na sprejem pa sta bila povabljena tudi veterana, metalec Jože Pirnat in tekačica Jana Strahinič, da bi jima zaželeli veliko uspeha na svetovnem veteranskem atletskem prvenstvu v Franciji.
Prisrčen sprejem se je začel z nagovorom Gregorja Golje, predsednika Atletskega kluba Domžale, ki je poudaril, da mu je v veliko čast pozdraviti uspešne udeležence evropskih in mednarodnih prvenstev, članov državne reprezentante, in bodoča udeleženca svetovnega veteranskega prvenstva. Poudaril je, da so veliki uspehi rezultat trdega dela, velikega odrekanja in strokovnega dela vseh trenerjev - tako za teke kot za mete. Čestital je vsem reprezentantom in jim tudi v prihodnje zaželel veliko uspehov.
Vsi mladi atleti so poudarili, da so se njihova prizadevanja ter dobro strokovno delo s trenerji obrestovala in prav za vse je bila udeležba na tovrstnih velikih tekmovanjih velika priložnost za pridobivanje izkušenj, ki jim bodo zelo prav prišle pri naslednjih tekmovanjih, kamor si vsi še želijo, saj so prepričani, da bodo s pridobljenimi izkušnjami na naslednjih
tekmovanjih še boljši. Prav vsi so našli besede zahvale tudi za starše in klub, ki jim pomaga v okviru možnosti, posebej pa so omenjali tudi, da so uspehi slovenskih atletov v primerjavi z udeleženci iz mnogo večjih držav, zelo dobri.
Gabrijela Kumek je z letošnjimi uspešnimi meti, ki so le nadaljevanje uspešne metalske kariere mlade atletinje, dosegla normo v metu kladiva in zastopala Slovenijo na že 23. evropskem prvenstvu za mladince in mladinke v Eskilstunu na Švedskem. S trenerjem Danilom Emberšičem sta bila uvrstitve med najboljše slovenske mlade metalke izredno vesela, žal pa ji je boljšo uvrstitev, bila je 15., preprečila trema, saj je bilo to njeno prvo veliko tekmovanje. Sam nastop je Gabrijeli prinesel vrsto izkušenj, ki jih bo s pridom uporabila tudi na svoji nadaljnji atletski poti.
Za tekačico Nino Pavlič Hren, njen trener je Domen Jarc, je nastop v reprezentanci Slovenije na 14. evropskem prvenstvu v gorskem teku v Ma-
deiri v Španiji pomenil trenutno najvišjo stopničko njene tekaške kariere ter nadaljevanje uspehov tako v tekih na atletski stezi kot nastopov v gorskem teku, kjer je lani zmagala v pokalu Slovenije. Doseženo 34. mesto bo v prihodnje zanesljivo še izboljševala, med njenimi izjavami pa je pomembna, poleg zahvale vsem, ki so ji pri tem pomagali, tudi ta, da je ponosna, ker je nastopila za Slovenijo. Podobno so menili tudi ostali reprezentantje.
Tudi za maratonca Martina Ocep-ka je udeležba na Univerzijadi v Južni Koreji pomenila predvsem nabiranje novih izkušenj in srečanje z najboljšimi mladimi tekači na svetu, saj uni-verzijada skoraj pomeni 'mladinske olimpijske igre'. Na kratko je predstavil svojo maratonsko pot, pri čemer mu je pomagal tudi njegov prvi trener iz AK Izlake Milan Bedrač, sedaj pa ga trenira Romeo Živko iz Celja. Tekaška pot se je začela pozno, zato je izrazil posebno veselje, da se mu je uspelo ob koncu študija uvrstiti na univerzijado, ki je zanj pomenila posebno nagrado
za njegovo ukvarjanje z atletiko, v kateri mu želimo še veliko uspehov.
Grega Šnajder je čestitke prejel za uspešen nastop v slovenski atletski reprezentanci na mednarodnem tekmovanju na Hrvaškem, kjer je osvojil tretje mesto v suvanju krogle. S trenerjem Danilom Emberšičem sta bila z uspehom zelo zadovoljna. Sicer pa trener, ki je v zadnjih letih vzgojil vrsto odličnih metalcev in metalk, upa, da se bodo pogoji za mete v Domžalah še izboljšali in da se bo njegovi metal-ski skupini pridružilo še več mladih, ki bodo skupaj s že uveljavljenimi metalci s prizadevnostjo dosegali še večje uspehe.
Čestitk je bil deležen tudi Jakob Mali, ki je lani, ko je začel trenirati, postal pokalni zmagovalec med starejšimi dečki v Pokalu Slovenije v gorskih tekih, letos pa se je posebej odlikoval v tekih na dolge proge ter v teku 2000 m zapreke na APS za mlajše mladince in mladinke v Domžalah, dosegel pa tudi tri zlate medalje na vseh treh gorskih tekih za Pokal Slovenije za starejše dečke. Za reprezentanco RS je v teku z zaprekami nastopil na mednarodnem četveroboju na Slovaškem. Jakob je letos potrdil, da je eden najboljših pionirjev v teku na dolge proge. Njegov trener je Domen Jarc.
Veliko uspeha so na slovesnem sprejemu atletov, ki so bili že uspešni, zaželeli tekačici Jani Strahinič in metalcu Jožetu Pirnatu, ki sta na državnem atletskem prvenstvu za veterane osvojila več medalj in si tako prislužila pot na veteransko prvenstvo v Lion v Franciji.
Slovesen sprejem je dokazal, kako znajo vsi člani atletskega kluba deliti veselje in srečo z uspešnimi atleti, ki jim za uspehe čestitamo in želimo srečno tudi v prihodnje.
Vera Vojska
KLUB BORILNIH VEŠČIN DOMŽALE
Priprave na svetovno prvenstvo v polnem teku
Poletne počitnice so bile za re-prezentante, ki se bodo v oktobru udeležili svetovnega kickboxing prvenstva v Beogradu v Srbiji, zelo delavne. Poleg rednih priprav v Klubu borilnih veščin Domžale so skupne članske priprave potekale tudi v Olimju, kjer so posebno skrb namenili krepitvi osveščenosti glede prepovedanih substanc, potekali so sodniški in trenerski seminarji, posebej pomembno pa je bilo, da je celotna slovenska reprezentanca dihala kot eden.
Posebne čestitke zaslužita Gaja Hribar in Jan Kresnik, ki sta pred kratkim kot kadeta osvojila medalji na mednarodnem turnirju na Izlakah. Gaja je dosegla 3. mesto, Jan pa je bil drugi. Čestitke tudi Blažu Lebnu, ki je iz vaditeljske licence Kickboxing zveze Slovenije pridobil trenersko licenco. Na trenerski poti mu želimo veliko uspeha.
Klub borilnih veščin Domžale pripravlja 4. boksarski klubski tabor v septembru. Boksarji iz kluba pa se prizadevno pripravljajo tudi na novo boksarsko sezono, saj bodo skušali v okviru Boksarske zveze Slovenije doseči čim več uspehov.
Vera Vojska
šAH
V Pulju zmagal Marko Tratar
Velemojster Marko Tratar
Na 29. mednarodnem šahovskem turnirju Pulj Open je letos sodelovalo 221 šahistk in šahistov iz devetnajstih držav, med njimi osem velemojstrov in enajst mednarodnih mojstrov. Za Slovenijo je bil tokratni nastop še posebno uspešen, saj je zmagal velemojster Marko Tratar z Vrhnike. V devetih kolih je osvojil sedem točk in pol in končal turnir brez poraza. Večkratni zmagovalec Pulja, Hrvat Robert Zelčič, se je moral zadovoljiti s sedmim mestom. Drugi najuspešnejši Slovenec je bil mednarodni mojster Igor Jelen z Iga na trinajstem, fide mojster Aljoša Tomazini iz Slovenske Bistrice pa na dvajsetem mestu, osvojila sta šest točk in pol. Dobljan Boštjan Jeran se je uvrstil na 53., Domžalčan Jože Skok pa na 59. mesto, oba sta zbrala pet točk in pol.	Jože Skok
28 I slamnik	številka 8 I avgust 2015 I letnik lv
ŠPORT
slamnik@kd-domzale.si
Z optimizmom v novo namiznoteniško tekmovalno sezono
Po uspešno opravljenih kondicijskih pripravah v Kranjski Gori ter treningih v Opatiji in z intenzivnimi treningi v domači namiznoteniški dvorani se lahko nadejamo še uspešnejše sezone, kot je bila lanska.
nts MENGEŠ In če sklepamo po dvigu kvalitete ter stopnjevanju forme v primerjavi z lansko, potem je optimizem pred novo sezono popolnoma razumljiv. Seveda se je potrebno zavedati, da tudi naša konkurenca v poletnem času ni mirovala - bodo pa prva tekmovanja v septembru že dokazala ali ovrgla naša optimistična pričakovanja za sezono 2015/16.
Dvig kvalitete tekmovalk in tekmovalcev NTS Mengeš v mladinski kategoriji je bil opazen tudi na evropskem mladinskem prvenstvu, ki je letos poleti potekalo v Bratislavi, saj so člani naše namiznoteniške sekcije, ki so zastopali barve slovenske mladinske reprezentance (Aljaž Frelih, Ana Tofant, Katarina Stražar in Aleksandra Vovk), povsem zadovoljivo opravili svoje delo.
V članski konkurenci, kjer bo članska ekipa Namiznoteniške sekcije Mengeš (v postavi Klemen Jazbič, Andraž Avbelj, David Orešnik, Nejc Erjavec in Aljaž Frelih pod budnim očesom trenerja Gregorja Gostiše) nastopala v 1. slovenski namiznoteniški ligi, se nam obeta veliko zanimivih ligaških dvobojev in že sedaj vabljeni k ogledu in bodrenju (podrobneje o koledarju ligaških tekem v naslednji številki Slamnika).
Članska ekipa Namiznoteniške sekcije Mengeš bo tudi v novi namiznoteniški sezoni nedvomno poskrbela za kopico dobrih in ogleda vrednih dvobojev (od leve proti desni: Andraž Avbelj, Aljaž Frelih, Nejc Erjavec, Klemen Jazbič, David Orešnik in trener Gregor Gostiša).
Tudi v tej sezoni bomo organizirali nekaj pomembnejših tekmovanj na vseh ravneh, na katerih pričakujemo odlične nastope naših igralk in igralcev, ter uspešno strokovno izvedbo tekmovanj s strani našega vodstva tekmovanj ter naših namiznoteniških sodnikov (od lokalnih in regionalnih tekmovanj pa vse do državnih prvenstev), saj nas rezultati ter naše
Mladi domžalski košarkarji na 33. klubskem taboru
V poletnem času ne počivajo niti najmlajši košarkarji Heliosa, ki so se v letošnjem letu kalili že na 33. klubskem taboru, ki je zadnji avgustovski teden potekal v Šempetru pri Gorici.
Na taboru, ki ga je vodilo sedem trenerjev, se je zbralo 72 otrok v starosti od 12 do 19 let, vsak dan pa so poskrbeli za dva treninga dnevno. Kot pravijo v klubu, je glavni namen tabor druženje in spoznavanje mlajših in starejših košarkarjev mladinskega pogona, hkrati pa bodo priprave izkoristili tudi za vstop v novo sezono, v kateri imajo ponovno zelo visoke cilje.
»V Novi Gorici smo že nekaj let v tem obdobju sezone stalni gostje, le da smo se letos ustavili še kak kilometer prej, v Šempetru pri Gorici. Pogoji za delo, ob odlični namestitvi v dija-škemdomubiotehniškešole, sotu naravnost fantastični, saj imamo na raz-
polago več kot dovolj dvoran, zunanjih tartanskih igrišč in tudi atletsko stezo. Fantom je jasno, kaj ta teden pomeni za celotno sezono, zato resnično delajo na polno. Je pa to tudi edino obdobje v letu, ko so skupaj skoraj vse naše klubske ekipe, zato je izredno pomembno, da se fantje spoznavajo med sabo, da predvsem mlajši začutijo spoštovanje do starejših košarkarjev, ti pa jim to vzajemno vračajo in kažejo, kako se obnašajo košarkarji našega kluba,« je za Slamnik povedal Gašper Papež, vodja pionirskega pogona in Šole košarke.
Tudi sicer se zavedajo pomena dela zmladimi. »Že leta smo klub, ki razvija talente, to je velika čast in še večja
0
SAN KU KAI
KARATE KLUB DOMŽALE
www.sankukai.org
□31 231 440 [11.-14.ure]
VPIS NOVIH ČLANOV
DOMŽALE
OŠ Venclja Perka Ljubljanska 58a torek in četrtek od 16.45 do 17.30
RODICA
OŠ Rodica Kettejeva 13 torek in četrtek od 17.30 do 18.30
MENGEŠ
OŠ Mengeš Šolska ulica 11 torek in četrtek od 17.00 do 18.00
RADOMLJE
OŠ Preserje pri Radomljah Pelechova 83 torek in četrtek od 17.00 do 18.00
DOB - KRTINA
Podružnična šola Krtina Krtina 41 torek in četrtek od 17.00 do 18.00
TRZIN
OŠ Trzin Mengeška 7b torek od 1700 do 18.00 petek od 16.00 do 17.00
DRAGOMELJ
OŠ Dragomelj Dragomelj 180 torek in četrtek od 17.30 do 18.30
Vabimo vas, da se nam pridružite!
Trener borilnih športov Blaž Leben
Za uspeh so pomembni: želja, skromnost, volja, odpovedovanje, dobra ekipa
V Klubu borilnih veščin Domžale, o njegovih športnih uspehih velikokrat poročamo v Slamniku, posebno skrb ob vzgoji mladih tekmovalcev namenjajo tudi strokovnemu kadru. Zato so se zelo razveselili uspeha, ko je njihov član Blaž Leben, rojen 1978. leta, iz vaditelj-ske licence Kickboxing zveze Slovenije pridobil trenersko licenco, ki mu omogoča treniranje najmlajših tekmovalcev v klubu. Hkrati je bila to priložnost, da mu ob iskrenih čestitkah za naslednjo stopničko v športnem življenju in delu zastavimo tudi nekaj vprašanj.
Kdaj si se začel ukvarjati z borilnimi veščinami?
Že kot otrok, in sicer sem treniral judo. Za šport sem bil vedno navdušen. Preizkusil sem veliko športnih panog, preden sem se odločil za borilne športe. Konkretna odločitev je padla, ko me je prijatelj pripeljal na trening v Klub borilnih veščin Domžale. V bistvu me je prevzela
Tretje mesto EP Golden Glove Mareno di Piave januarja 2013, ki je zame tudi moj najljubši uspeh, bil pa sem tudi zmagovalec Slovenia open v letu 2013. Potem je žal prišla poškodba ...
Imaš morda vzornika?
V bistvu jih imam več, v športu je to Vitali Klitschko.
Kaj je pomembno, da postaneš uspešen kickboksar ali boksar?
Želja, skromnost, volja, odpovedovanje, dobra ekipa.
Zakaj bi staršem svetoval, da svoje otroke navdušijo za borilne športe in kdaj je najprimernejša starost za to?
Zato, ker se otroci pri borilnih športih zelo motorično ter umsko razvijajo in pridobivajo zelo kvalitetne preddis-pozicije za celovito prihodnost. To so nam povedali na Fakulteti za šport,
organizacijske sposobnosti trenutno uvrščajo med najboljše slovenske na-miznoteniške klube. Ta status želimo nadaljevati s poudarkom na vseh starostnih kategorijah tako pri fantih kot pri dekletih. Naše trdo in strokovno delo ter zagnanost in volja že kažejo rezultate, ki jih v novi sezoni želimo vsekakor še nadgraditi.
Besedilo in foto: Janez Stibrič
odgovornost. Temu se moralno ne moremo odpovedati. Resnično si prizadevamo za uspeh košarkarjev na vseh nivojih,« pravi vodstvo kluba, kjer v šoli košarke združujejo 700 otrok, še 120 jih je v mladinskih selekcijah. »Smo med prvimi tremi klubi že vseh 20 let. V mladinskem pogonu pa smo številka 1 v Sloveniji. Tudi po uradni razvrstitvi zveze smo številka ena v mladinskem pogonu v zadnjih dveh letih. V kategoriji U18 imamo štiri reprezentante, ki so nosili ključno vlogo pri uvrstitvi slovenske reprezentance v skupino A. Imamo še enega reprezentanta v U20 in dva v U16, kar pomeni, da smo bili kadetski prvaki,« še pravijo.
Mateja Kegel Kozlevčar
klubska klima, všeč mi je bil odnos v klubu, zato sem se odločil, da ostanem. Pozneje sem začel resno trenirati in se pripravljati na tekmovanja. V času, ko sem začel tekmovati, me je spremljala smola. Na Slovenija open v Zagorju sem potrgal križne vezi in vsega veselja je bilo kmalu konec. Sledila je rehabilitacija, med katero sem začel trenirati otroke in spoznavati čisto nov svet. To me je zelo prevzelo, saj sem ugotovil, da mi gre dobro. Z otroki smo ustvarili super klimo in tako je še danes. Predvsem mi je bilo všeč, da je klub skrbel, da sem se vseskozi primerno izobraževal, opravil vaditeljski tečaj pri panožnih zvezah (KBZS, BZS), kjer organizirajo zelo kvalitetne seminarje z uglednimi slovenskimi in tujimi predavatelji (psihologi, pedagogi, zdravniki). Tako sem pridobil vrsto strokovnih znanj, ki mi pomagajo pri treningih najmlajših.
Kot si dejal, si bil kratek čas tudi tekmovalec. Tvoji največji uspehi, morda tudi najljubši uspeh?
kjer pridobivamo trenerske licence. Najprimernejša starost je med 5. in 6. letom, odvisno od posameznika. Za otroka te starosti je bistvena igra in vzdušje predhodnih generacij.
Kako so sestavljeni treningi za najmlajše borce?
Na začetku izhajamo predvsem iz igre, druženja in medsebojnih odnosov, pozneje se začne z vadbo, počasi prek igre, pri izbiri primernih vaj upoštevamo otrokovo razvitost.
Če ti ostane še kaj prostega časa, čemu ga namenjaš?
Zadnje čase šoli, saj zaključujem višjo strokovno šolo.
Tvoj življenjski cilj?
Moj življenjski cilj je povezan s športom, v katerem rad delam: mladim upom s svojim znanjem in izkušnjami pomagati na olimpijske igre.
Vera Vojska Foto: Arhiv KBV Domžale
Ples za vsakogar
Že od kar se je človek postavil na dve nogi in shodil, ga spremljata šport in umetnost. In že od nekdaj ga spremlja nekaj, kar združuje to oboje - ples.
plesna ŠOLA miki Pleše lahko prav vsak, ne glede na starost, spol, raso, velikost, itd. Ker se pozitivnih učinkov plesa in nasploh ukvarjanja s športom zavedajo tudi v Plesni šoli Miki, so se odločili, da za vse pripravijo dokaz, kakšne pozitivne učinke ima ples. V času, ko se naše počitnice in dopusti zaključujejo, je idealno, da poskrbite, da vaše telo ostane v pogonu in vam stresni način življenja ne pride do živega.
Tudi otroci so obremenjeni. Način življenja in dolgo šolsko leto, ki jih čaka, kliče po tem, da naredijo nekaj tudi na področju sproščanja energije in pozitivnega razmišljanja. Potrebujete dokaze? Mi jih poznamo, vsako leto gledamo 1500 sproščenih in nasmejanih obrazov, ki jim je ples pri tem pomagal.
Da je koristna tudi kakšna druga oblika vadbe, nam je zaupala tudi
naša sodelavka Alenka Košir, avtorica VIIT vadbe: »Koncept vadbe VIIT sem začela razvijati predvsem zase, da bi v eni uri, kolikor traja posamezen trening, naredila maksimalno, kar lahko. Danes številnim ljudem kronično primanjkuje časa, zato je VIIT idealen. Treningi vplivajo na zdravstveno stanje, boljše počutje, močno pa se spremeni tudi oblika telesa. Treninga se lahko udeleži vsak, saj ga, čeprav gre za skupinsko vadbo, maksimalno prilagodimo sposobnostim vadečih.«
Bodite med tistimi, ki jim je ples spremenil pogled na življenje, sprostite se in uživajte. Naučite se spet poslušati sebe in svoje telo, naredite nekaj zase in svojo samozavest.
Pridite na dokaze o pozitivnih učinkih plesa - Mikijeve plesne tedne od 24. 8. do 4 .9. 2015.
LETNIK LV | SEPTEMBER 2015 I ŠTEVILKA 29	slamnik | 11
slamnik@kd-domzale.si
objave
IN MEMORIAM
prof. dr. Milan Trbižan
zaslužni profesor Univerze v Ljubljani 6. 7. 1935-20. 7. 2015
Niso še izzvenela voščila prof. dr. Milanu Trbižanu ob njegovem 80. rojstnem dnevu doma in na tujem, ko je začelo ugašati njegovo življenje. Od njega smo se poslovili 24. julija 2015 na Žalah v Kamniku, v njegovem domačem mestu.
Prof. dr. Milan Trbižan je bil v zadnjih desetletjih pomemben strokovnjak za slovensko livarstvo.
Izšel je iz prve generacije maturantov kamniške gimnazije leta 1953 in nadaljeval študij na Fakulteti za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo. Že pri diplomi je pokazal zanimanje za livarstvo, preiskoval pa je materiale za izdelavo livarskih form in jeder. Po štiriletni zaposlitvi v livarni Titan v Kamniku je postal asistent pri svojem profesorju prof. dr. C. Pelhanu na fakulteti v Ljubljani. Leta 1973 je doktoriral pri prof. dr. K. Zeppelzauerju na Montanuniversität Leoben v Avstriji. Leta 1976 je postal docent, nato profesor, od leta 1992 predstojnik Katedre za livarstvo, leta 2010 pa mu je bil podeljen naziv zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani.
Že od leta 1965 je svoja znanstvena dognanja prenašal v prakso. Povezal se je s podjetjem Termit v Moravčah in sodeloval pri razvoju oplaščenih peskov za postopek Croning izdelave ulitkov. Danes je oplaščevalnica v Moravčah največja v Evropi. Številne izkušnje pri svojih raziskavah je prenašal ne le v naše livarstvo, ampak tudi na tuje ter jih predstavljal na svetovnih kongresih livarjev.
Vsa leta je vzdrževal stike s kolegi iz tujine in bogatil z izsledki od drugod naš domači livarski prostor. Prof. Trbižan je bil pobudnik in redni predavatelj letnih posvetovanj livarjev v Portorožu, ki privablja več kot 250 udeležencev iz številnih držav. S svojo organizacijsko sposobnostjo in znanstvenimi povezavami je leta 1992 skupaj z livarskimi združenji v Avstriji in Nemčiji soustanovil livarsko asociacijo Hexagonale oz. pozneje MEGI (Mittel-Europäische Giesserei-Initiative), kjer je bil en mandat tudi njen predsednik. Prof. dr. Trbižan je bil leta 1996 pobudnik ustanovitve komisije 3.3 Computer Simulation of Casting Processes znotraj tedanje svetovne livarske organizacije CIATF (sedaj WFO), ki jo je tudi vodil.
Svojo dejavnost je prof. Trbižan širil v več smereh. Poleg znanstvenega dela in svojih akademskih obveznosti ter dosežkov se je desetletja angažiral v Društvu livarjev Slovenije. Predano je sodeloval v društvu kot tajnik (1966-1991), nato kot predsednik (1991-2005), od leta 1983-2005 pa je bil glavni in odgovorni urednik Livarskega vestnika. Sad dolgoletnega delovanja dr. Milana Trbižana pa je, da je utemeljil vsakoletno mednarodno livarsko posvetovanje v Portorožu. Za svoje znanstveno delo doma in v tujini je dobil vrsto častnih priznanj.
Po upokojitvi leta 2006 je prof. Trbižan podaril Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani svojo osebno zbirko 107 livarskih izdelkov. Ljubiteljsko jih je zbiral več kot 40 let kot osebna darila in spomine z raznih kongresov in livarskih prireditev v tujini. Zdaj jih v spomin nanj hrani Katedra za livarstvo Oddelka za materiale in metalurgijo kot spodbudo prihodnjim rodovom livarjev.
V poslovilnem govoru je prof. dr. R. Döpp z Univerze v Clausthalu poudaril: »Prof. dr. Trbižan je bil livar in metalurg z dušo in telesom.«
Širina njegove osebnosti in talentov se je kazala tudi v dejavnostih, s katerimi si je bogatil svoj čas. Od mladosti ga je v življenju razveseljeval šah in druženje s šahovskimi prijatelji. Prav s takšnim navdušenjem je deloval v Teniškem klubu Radomlje. Vse od leta 1989 je vodil sekcijo, od leta 1992-2007 pa je bil izvoljeni predsednik Teniškega kluba Radomlje. Člani se spominjajo Milana Trbižana kot vedno prijaznega sotekmovalca, ki je bil vedno pripravljen pomagati in biti izjemen prijatelj.
SLAVICA NAVINŠEK
Bog te poklical je k sebi v nebo, k sebi v svoj dom, k sebi v svoj raj. Naj ti poplača dobroto, trpljenje, naj podari ti zdaj večno življenje.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 63. letu starosti sklenila draga
Nada Matko
roj. Koderman z Vira pri Domžalah
Iskrena hvala vsem, ki ste se v času bolezni spomnili nanjo in jo v velikem številu pospremili na zadnjo pot. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala župniku Pavlu Okolišu za lepo opravljen obred, Pogrebni službi Vrbančič in gospe Mariji Radkovič iz skupine ročnih del za lep poslovilni govor. Hvala Onkološkemu inštitutu v Ljubljani za zdravljenje in skrb v času bolezni.
Vsi njeni
Oko zaprem, v spominu vedno znova tebe uzrem. Nikjer te ni in to boli... Spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel.	1 iT	
V SPOMIN		
5. septembra bo minilo drugo leto, odkar nas je prezgodaj zapustil naš ljubljeni sin, brat in stric		
Bernard Hribar - Berni		
Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče. Neizmerno ga pogrešamo.		
Vsi njegovi		
Odšel si mnogo prerano, s knjigo življenja nedokončano. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni. A ostala je tišina, ki močno boli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega partnerja
Matije Breceljnika
iz Preserij pri Radomljah
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in nekdanjim sodelavcem LIP Radomlje za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in maše. Hvala dr. Nadi Hitijevi za skrb pri njegovi bolezni in sestri Cveti, patronažni sestri Marjeti Lovšin in nefrološki kliniki iz Ljubljane. Zahvaljujem se tudi prevoznim zdravstvenim storitvam Meri-Impex d. o. o. Hvala tudi župniku Lojzetu Hostniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.
Partnerka Marija s sorodstvom
Naj bo spokojen, sladek spanec tvoj, prinese blaženega naj miru, v srcih nosili bomo te s seboj, spominjali se bomo dni, ko bil si tu.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 86. letu starosti sklenil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat in stric
Maks Barlič
z Vira
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom s Šubičeve ulice za izrečena sožalja, sveče in darove. Zahvala kolektivu Količevo karton, dr. Banku, virskemu župniku Pavlu Okolišu in Pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljen pogrebni obred.
Vsi njegovi
Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel na te bo ostala, spomin za vedno bo živel.
ZAHVALA
15. julija smo se na ihanskem pokopališču poslovili od drage mami, mame, prababice, tašče in tete
Cilke Lah
iz Preloga pri Ihanu rojene Lanišek 10. 12. 1922-12. 7. 2015
Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, svete maše in sveče. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so našo mamo v času bolezni obiskovali ter ji s tem lepšali in bogatili življenje. Hvala gospodu župniku, gospe Dragici in sosedu Branetu za čustveno prebrani govor. Najlepše se zahvaljujemo dragi sosedi Cilki Cevec za vse srečne ure, ki sta jih z mamo preživeli skupaj. Hvala vsem, ki ste se prišli poslovit od naše drage mame in jo v velikem številu pospremili v poslednji dom. Hvala vsem! Vsi njeni
Če imaš nekoga rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je...
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 59. letu starosti zapustil naš dragi mož, ati, stari ata, tast, brat in stric
Franc Orehek
z Gorjuše
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, za darove in svete maše.
Hvala vsem, ki ste nam bili s toplim sočutjem in prisotnostjo ob njegovem slovesu v oporo in ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala dr. Banku za dolgoletno zdravljenje in osebju UKC Ljubljana. Zahvaljujemo se gospe Janji za vso skrb in pozornost. Hvala župniku Andreju Marku Pozniču za lepo opravljen poslovilni obred, pevcem in trobentaču ter Pogrebni službi Vrbančič.
Žalujoči vsi njegovi
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi ... Med nami si!
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je le nekaj dni pred svojim 39. rojstnem dnem zapustil naš dragi mož, oči, zet in svak
Janez Urbanija
iz Zaboršta
Ob težkih trenutkih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, podjetju Prodnik, učencem OŠ Domžale, učencem SUAŠ, Vrtcu Dominik Savio in prijateljem za vse besede, vsako pomoč in denarno pomoč. Hvala Pogrebni službi Vrbančič za opravljen pogreb, Mihi Prcetu, Robiju Anžlju, Miču Bizilju, pevcem in trobentaču ter Cvetličarni Omerza. Posebna zahvala župniku Klemenu Svetelju za pogrebno mašo, obred in vse besede. Hvala vsem, ki ste se prišli poslovit od njega, se ustavljate ob njegovem prezgodnjem grobu, molite zanj in mu prižigate svečke.
Žalujoči: žena Jana, hčerke Teja, Tjaša, Tinkara, sin Janez, tašča Ančka, svakinji Mojca z Markom in Alenka z Boštjanom
Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 81. letu starosti sklenila naša draga mama, babica in prababica
Marija Rokavec
rojena Kopitar, iz Domžal, Kamniška cesta 11
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče in svete maše. Zahvaljujem se ZD Domžale, dr. Petri Jeretina, župniku Klemenu Svetelju in Pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljen obred.Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
SPREJEM ZAHVAL
Zahvale in v spomin sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo pa tudi med 14. in 16. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti slamnik@kd-domzale.si.
30 I slamnik
objave
ŠTEVILKA 9 I SEPTEMBER 2015 I LETNIK LV
slamnik@kd-domzale.si
Naj bo spokojen, sladek spanec tvoj, prinese blaženega naj miru, v srcih nosili bomo te s seboj, spominjali se bomo dni, ko bil si tu.
ZAHVALA
Z žalostjo v srcu sporočamo, da je svojo življenjsko pot v 87. letu starosti sklenil naš dragi
Martin Kavčič
z Rov, Cesta v Dolenje 17
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem za izrečena osebna in pisna sožalja, cvetje, sveče, svete maše in denarne prispevke za cvetje ali sveče.
Iskrena hvala zdravnici dr. Mariji Starbekovi za dolgoletno pomoč, župniku Janezu Jarcu za opravljeno pogrebno mašo, članom ZŠAM za poslovilne besede, pevcem kvarteta Grm in Pogrebni službi Vrbančič. Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tisti julijski pripeki pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Ema, sin Emil, hčerka Breda s Tomom, vnukinja Tanja z družino, sestra Jožica in vsi njeni ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
10. avgusta 2015 nas je zapustil dragi mož, oči in didi
Franjo Novak
iz Domžal, Ljubljanska 101 (rojen 15. 9. 1938)
Za besede tolažbe se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem. Iskrena hvala dr. Breclju, dr. Bocu, osebju Onkološkega inštituta Ljubljana in oddelka za akutno paliativno oskrbo, osebju urgentnega bloka in patronažne službe Zdravstvenega doma Domžale, osebnima zdravnicama dr. Manfredi in dr. Golob, Pogrebni službi Vrbančič, Cvetličarni Vesel, domžalskemu župniku g. Svetelju, inšpektorju Janezu Potočniku in Gašperjevim sobratom salezijancem ter članom Kulturnega društva Bog Bards. Hvala vsem, ki ste kakorkoli prispevali k didijevemu polnemu življenju, ga bodrili med boleznijo in ga s spoštovanjem pospremili k večnemu počitku.
Žena Kristina, hči Danica z Adamom, vnuki Gašper, Jošt s Katarino in Tinkara
MALI OGLASI
Šivalni stroji - servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Marko Pra-tneker, s. p., Slamnikarska 3 b, 1230 Domžale. t: 041 920 149
Odkup vozil od letnik 1998 naprej, cela, lepa, karambolirana ali v okvari. t: 031 264 290
Redno ali honorarno zaposlimo kvalificiranega kuharja (m/ž). Pisne prijave pošljite na Gostišče Juvan. Miran Juvan, s. p., Ljubljanska 124, 1230 Domžale.
t: 041 710 750
Suha drva prodam, 45 €/m3. t: 070 941 732
Prodam drva. Razžagana in zložena v palete. Na zalogi tudi smrekovi peleti. Dostava! t: 040 438 733
Ažurno in kvalitetno nudim adaptacije kopalnic in kurilnic z vsemi inštalacijami ter manjša popravila. Igor Šparovec, t: 041 647 249
Inštrukcije matematike in fizike na vašem domu. Za osnovno in srednjo šolo ter gimnazijo. Klemen,
t: 040 168 454
Prodamo eno ali dvodružinsko hišo v okolici Ihana. Zelo prostorna, z veliko garažo, tremi terasami in vrtom.
t: 031 730 550
Male oglase sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo tudi popoldan med 14. in 16. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti slamnik@kd-domzale.si
SIMfiX
Domžal« Masljeva 11,1230 Domžale Kamnik Ljubljanska c. 21A (Duplica)
tel. 01 724 16 56 tel. 01 831 17 96
PRENOVLJENA SPLETNA TRGOVINA: wwwjlmax-slo.com
AVTODEU - AVTOMENANIKA - VCILKANIZERSTVO
RAZPORED ODVOZA KOSOVNIH ODPADKOV V OBČINI DOMŽALE (JESEN 2015)
DATUM ZAČETKA	KRAJEVNA	NASELJA
ODVOZA	SKUPNOST	
21. 9. 2015	KS Radomlje	Hudo, Radomlje, Škrjančevo
	KS Rova	Dolenje, Kolovec, Rova, Zagorica pri Rovah, Žiče
22. 9. 201 5 KS Homec - Nožice
24.	9. 201 5 KS Preserje
25.	9. 201 5 KS Jarše - Rodica
Homec, Nožice Preserje
Rodica, Sp. Jarše, Sr. Jarše, Zg. Jarše
28. 9. 201 5 KS Venclja Perka Domžale (predel KS Venclja Perka), Depala vas
29. 9. 201 5 KS Slavka Šlandra Domžale (predel KS Slavka Šlandra), Zaboršt
1. 10. 2015 KS Simona Jenka Domžale (predel KS Simona Jenka)
2. 10. 2015 KS Tomo Brejc - Vir Količevo, Podrečje, Vir
5. 10. 2015	KS Dob	Brezovica, Češenik, Dob, Gorjuša, Laze, Sv. Trojica, Turnše, Žeje, Želodnik
	KS Krtina	Brezje, Kokošnje, Krtina, Rača, Račni vrh, Studenec, Škocjan, Zalog pod Sv. Trojico
6. 10. 2015 KS Dragomelj - Pšata Bišče, Dragomelj, Mala Loka, Pšata, Šentpavel
8. 10. 2015 KS Ihan	Brdo pri Ihanu, Dobovlje, Goričica pri Ihanu, Ihan, Prelog, Selo pri Ihanu
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev spadajo:
kopalniška oprema,
V	pohištvo,
V	preproge,
V	oblazinjeno pohištvo,
V	svetila in senčila,
V	veliki gospodinjski aparati (štedilniki, hladilniki,...), veliki železni in kovinski kosi...
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev NE spadajo:
X nevarni odpadki kot so embalaže škropiv, olj, barv in lakov, X avtomobilski deli, X akumulatorji,
X gume, sodi,
X gradbeni material, veje drevja in živih mej.
Kosovne odpadke na predvideni dan odvoza do 5. ure zjutraj postavite na odjemno mesto, kamor običajno postavite zabojnike za komunalne odpadke.
Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o., Savska 34, 1230 Domžale 01 /729-54-30 I info@jkp-prodnik.si I www.jkp-prodnik.si.
PRODNIK
Javno komunalno podjetje
OBČINA DOMŽALE
JAVNI RAZPIS
ZA PRIJAVO SOFINANCIRANJA JAVNIH PRIREDITEV OB MIKLAVŽEVANJU, BOŽIČNO-NOVOLETNIH PRIREDITEV TER SILVESTROVANJA V LETU 2015
I.
Na podlagi Pravilnika za vrednotenje kulturnih projektov in programov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 9/13) Občina Domžale v letu 2015 načrtuje sofinanciranje javnih prireditev ob mi-klavževanju, božično-novoletnih prireditev ter silvestrovanja (v nadaljevanju: prireditev) v občini Domžale.
II.
Predmet javnega razpisa:
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje javnih prireditev za popestritev kulturnega, tradicionalnega, turističnega in zabavnega decembrskega utripa občine Domžale, ki pomenijo prispevek k zadovoljevanju tovrstnih potreb in prepoznavnosti občine.
III.
Pogoji za sofinanciranje:
-	prijavitelj je pravna (društva ali druge pravne osebe) ali fizična oseba (v nadaljevanju: subjekt), ki ima registrirano dejavnost, ki je predmet tega javnega razpisa,
-	prireditev, ki bi sicer izpolnjevala pogoje, ni predmet sofinanciranja na podlagi tega razpisa, če je lahko predmet sofinanciranja na podlagi drugih proračunskih postavk občinskega proračuna,
-	prijavitelj ni neposredni ali posredni proračunski uporabnik,
-	izvedba prireditve na območju občine Domžale.
Pri postopku dodeljevanju sredstev se bodo upoštevale določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur. l. RS, št. 69/11-UPB2) ali drugega zakona o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov.
IV.
Merila za vrednotenje prireditev:
-	pomen in odmevnost javne prireditve (programa) v širšem prostoru in za občane občine Domžale ter Občino Domžale,
-	javne prireditve namenjene večjemu številu udeležencev, zlasti prireditve za otroke občine Domžale,
-	tradicionalne in osrednje prireditve v občini Domžale,
-	prireditve s priznano kvaliteto (vsebinska zaokroženost programa v smiselno celoto, izvirnost in aktualnost, reference izvajalcev),
-	prispevek k prepoznavnosti občine in pomembnost za promocijo občine (prispevki v krajevnih/občinskih in nacionalnih medijih ter širše),
-	delež zagotovljenih lastnih (neproračunskih) sredstev,
-	delež prostovoljnega dela pri izvedbi javne prireditve.
V.
Višina proračunskih sredstev, ki jih bo Občina Domžale dodelila na podlagi tega razpisa posameznemu upravičencu, ne bo presegala 80% načrtovanih stroškov, povezanih z izvedbo prijavljene prireditve.
Prijavitelj mora vlogi priložiti tudi natančen načrt stroškov po vrstah za izvajanje prijavljene prireditve, ki bo podlaga za sofinanciranje in zapisnik zadnje seje zbora članov v kolikor je
prijavitelj društvo oziroma zapisnik zadnje seje organa upravljanja, ki ne sme biti starejši od 1 leta.
Občina Domžale ne bo sofinancirala stroškov reprezentance (pogostitev ipd.), obdaritev, stroškov izletov oziroma ekskurzij, stroškov zdravilišč, stroškov telefonije in stroškov prevozov, ki niso v neposredni povezanosti z izvajanjem prireditve.
Najnižji znesek sofinanciranja, ki ga mora v skladu s pogoji in merili doseči prijavljena prireditev, ki je predmet tega javnega razpisa, je 200,00 EUR.
VI.
Sredstva bodo dodeljena za prireditve v letu 2015. Za dodeljena sredstva bodo podpisane pogodbe, v katerih bodo določene medsebojne obveznosti.
VII.
Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za javni razpis znaša v letu 2015: do 14.000,00 EUR Rok za oddajo vlog: 29. 9. 2015
VIII.
Razpisna dokumentacija obsega:
-	besedilo razpisa,
-	obrazec prijave.
Obrazci za prijavo: Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi« in je obvezni sestavni del prijave.
IX.
Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, v zaprti kuverti s pripisom »za javni razpis št. 610-12/2015 - ne odpiraj« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale.
Prijavitelj lahko vlogo dopolnjuje oziroma spreminja do preteka razpisnega roka na način, kot je opredeljen v prejšnjem odstavku z obvezno navedbo, na katero vlogo se dopolnitev oziroma sprememba nanaša.
Odpiranje vlog bo dne 1. 10. 2015 ob 12. uri v sejni sobi v 1. nadstropju Občine Domžale, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale. Odpiranju vlog, prispelih na ta javni razpis, sme prisostvovati fizična oseba ali zastopnik pravne osebe, ki kandidira na razpisu oziroma mora imeti oseba pisno pooblastilo za zastopanje za ta primer.
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 01 722 01 00 int. 20150 (Tjaša Zanoškar).
X.
Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 60 dni po roku za oddajo vloge.
Župan Toni Dragar
LETNIK LV I AVGUST 20l5 I ŠTEVILKA B
slamnik@kd-domzale.si
slamnik I 3l
Iv
KRIŽANKA
Odziv na kolumno V imenu očeta
pisma bralcev
Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja.
Počitniško
varstvo
Ob vsakem koncu šolskega leta se otroci zelo veselijo dolgo pričakovanih počitnic, nekatere starše pa žal kar malo stiska pri srcu ob misli, kdo bo med res dolgimi počitnicami skrbel za njihove otroke. Tako sem se letos res razveselila, ko sem zasledila, da v vrtcu Dominik Savio v Domžalah ponujajo ugodno počitniško varstvo z vključenimi vsemi obroki. Najprej sta se pojavili vprašanji, če nas bodo sploh sprejeli, ker prihajamo iz občine Lukovica in ker ne hodimo v cerkev, vendar so nam prijazno povedali, da ni problema. Prvi dan smo vsi z malo negotovosti vstopili v vrtec, ampak nas je presenetilo res zelo prijazno osebje. Otroka je sprejela prijazna vzgojiteljica, ki si je res vzela čas in ko sem popoldne prišla ponj, je bil sin naravnost navdušen. Ob tej priložnosti se tako res iskreno zahvaljujem direktorici vrtca Vesni Stanek, ki se je takšne oblike varstva sploh domislila in tako nam staršem omogočila mirnejše poletje ter pa vsem strokovnim delavkam vrtca, predvsem Ireni in Evi.
J. S.
Podhodi
Občani bomo plačevali še eno nepotrebno in nepremišljeno investicijo - gradnjo podhoda pod cestnim mostom čez Kamniško Bistrico pri avto-servisu Veit. Nepotreben je zato, ker bo povezoval le slepi del peš poti od Podrečja do mostu na Viru, namenjen pa bo peščici sprehajalcev, ki imajo sicer varen podhod pod glavno cesto samo nekaj deset metrov oddaljen na nasprotni strani Bistrice. Nepremišljen je, ker bo za najmanj 10 odstotkov zmanjšal svetli profil pretoka vode pod mostom, kar bo ogrožalo poplavno varnost stanovanjskega območja ob kritično visokih vodah. Pri vsem tem pa občinska uprava še vedno ne razmišlja o varnem podhodu pod železniško progo pri SPB, ki bi povezoval vzhodni in zahodni del Domžal.
Naj spomnim. V letih po osamosvojitvi je imela občinska uprava vsega 35 zaposlenih, danes jih ima brez odcepljene občine Trzin 63. V kakovosti dela in pametnih odločitvah tega povečanja števila uslužbencev ni zaznati. Tudi ne v številčnem občinskem oddelku za investicije.
Jože Nemec
Anton Komat v svoji kolumni zapiše kar nekaj trditev, ki so po mojem mnenju skrajno problematične. Eno ključnih sporočil njegovega pisanja je, da je vzgoja brez kazni (pri čemer jasno pove, da ima v mislih tudi fizično kaznovanje otrok), najboljša pot h katastrofi (saj so njen 'proizvod' sebičneži, psihopati, ljudje brez morale, vesti in sočutja).
Komatovo pisanje je predvsem brez kakršnekoli psihološke osnove. Najprej: kako naj bi kazen pri kaznovanem vzbujala spoštovanje? Kazen namreč najprej vzpostavi neko razmerje med kaznovalcem in kaznovanim, ki nima kakšne neposredne zveze s spoštovanjem. Najprej gre za razmerje moči: kdor kaznuje, vrši moč nad kaznovanim. Pri otrocih ima kazen še neko povsem drugo sporočilo, kot ga ima lahko pri odraslem. Kazen otroku najprej sporoča, da je odraslemu dovoljeno nekaj, česar njemu ni. Npr. uporaba sile nad njegovim telesom. Kazen ima učinek zastraševanja in obenem ponižanja, telesno kazen pa otrok nujno doživlja kot nasilje -Komatovo razlikovanje med nasiljem in fizičnim kaznovanjem kot vzgojnim dejanjem je za lase privlečeno in psihološko povsem neosnovano: predpostavlja, da je otrok zmožen nekega 'razumskega' uvida v smislu »res da me boli, ampak je pa za moje dobro«. Ali s tem otrokom ne pripišemo neke zmožnosti, ki je še odrasli nimamo? Predstavljajmo si, da nas neka avtoriteta kaznuje za prestopek, ki ga sami sploh ne dojemamo kot takega (v takem položaju je namreč majhen otrok: zase verjame, da deluje z najboljšimi nameni). Bomo tej avtoriteti res hvaležni, da nas je kaznovala in jo bomo
spoštovali ali celo ljubili, ali pa bo verjetna spontana reakcija odpor in jeza ali ogorčenje (občutek, da z nami ne bi smeli tako ravnati)? Takšno potrebo ima namreč tudi otrok: potrebo po tem, da ga nekdo spoštuje in da se v svetu počuti kolikor toliko varnega. Ena temeljnih človekovih potreb je potreba po razumevanju - sprva, da ga razumejo drugi, potem pa tudi potreba po tem, da je zmožen vsaj do neke mere razumeti sebe in okolje, v katerem se je znašel. Kazen ravno ne more pomagati na poti k rasti človekove osebnosti, saj na noben način ne zadosti obema potrebama.
Mnenja, ki jih v svoji kolumni zapiše Anton Komat, so zato bolj del problema kot rešitev (kar po vsem videzu poskušajo biti). Njegovo pisanje, kolikor bi mu nekdo nekritično sledil, je v resnici škodljivo, mestoma pa celo žaljivo, saj še zlasti v tistem delu, kjer nastopi naslovna sintagma, dobi seksistični prizvok: ko avtor govori o tem, da je oče nekdaj pomenil moralno avtoriteto v družini (sic!) in da so očetje »'v imenu očeta' sinove uvedli v simbolni red moškosti, v pravične in odgovorne osebe«. Avtor to naredi z očitnim namenom pokazati, da je tisto, kar je domnevno nekdaj obstajalo, tudi pravilno: v moralo naj bi bili (od moških, tj. moralnih avtoritet v družini - morala torej ni za ženske, ženska ne more biti moralna avtoriteta?) uvedeni le moški .
Živimo v svetu, kjer se na eni strani otrokom postavlja zahteve in se od njih pričakuje, da bodo disciplinirani, ubogljivi in 'pridni', na drugi strani pa so prav te meje, ki naj bi jih otroci upoštevali, v svetu vse bolj odsotne. Vse bolj se zdi, da je danes vse mogoče in da ni več meje, ki se je ne bi
dalo premakniti. Od ljudi se danes ne pričakuje več, da bodo pokončni, moralni in da bodo znali misliti, saj se od njih pričakuje zlasti to, da bodo na široko odprli roke in izustili tisti 'Še!', ko se bodo znašli pred (pre)pol-nimi policami. Problem je torej v tem, da mnogi ljudje še vedno svobodno pristajajo, da iz njih naredijo bedaste potrošnike in se odpovedujejo inteligenci in mišljenju, za katerega so sicer zmožni po naravi.
Če je permisivna vzgoja problem (saj se nenadoma zazdi, da meje več ne obstajajo, ali da je vse lahko dopustno) - a ta se ne začne z otroškim kričanjem v supermarketu, kot zmotno domneva pisec kolumne; začne se na neki čisto drugi ravni, ki je mnogo bolj povezana s prej omenjeno odsotnostjo meja v samem kapitalizmu, ki ga premnogi (odrasli) še vedno sprejemajo odprtih rok in so pripravljeni z vsemi štirimi grabiti, kar jim je vsakodnevno ponujeno na raznih popustih in akcijah - avtoritarna vzgoja nikakor ne more biti rešitev tega problema. Če bo prva iz otroka naredila bedastega in nedoletnega potrošnika, ga druga ne bo osamosvojila ter ga naredila odgovornega in avtonomnega. Meje bodo namreč obstajale samo v primeru, ko bo nekdo pri njih vztrajal, se pravi, ko jih bo zastopal in bo s svojim lastnim zgledom otroku sporočal, katere so tiste vrednote, ki jim gre slediti - kaznovanje pa bo v tem primeru povsem odveč.
(Gre za močno skrajšan komentar. Celotno besedilo je na spletu: http://za-misli.si/kolumne/mare--stempihar/2381-za-vzgojo-brez-kazni -za-vzgojo-brez-kazni)
Marko Štempihar
NAGRADNA KRIŽANKA 7
NAGRADNA KRIŽANKA S
Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu Slamnik št. 7-2015:
Frančiška Grbec iz Domžal (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2015/2016)
Dušan Mihelčič z Doba (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2015/2016) Majda Brojan iz Domžal (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2015/2016)
Nagrade podarja:
Kulturni dom Franca Bernika Domžale Ljubljanska cesta 61 1230 Domžale
Rešitev križanke je: NOVA SEZONA ABONMAJEV VPIS SEPTEMBRA
Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Nagrade:
Trikrat po dve vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2015/2016
nagradna križanka
B
Kulturni dom Franca Bernika, p. p. 2 l230 Domžale
Pravilne odgovore nam lahko pošljete do ponedeljka, 14. 9. 2015 na naslov: Uredništvo Slamnika, Ljubljanska c. 61, 1230 Domžale
staro-judovski krau
aromatič-na snov južni
i
znqam.
¡jaška kača
ognjevit
cm""»1 alenka
kasta- g0dec njetami
čisti dohodek po	,„„.„,	efekten
odbitku dajatev,	začetek ouver ¿¿"¿¡i	"¡jdlo™ mkuuček ela
prispevkov	gesla twbt cinim™.	lifii šahovske peroci
in stroškov	spolovila stimi^ partije
igralec nogometa slano jezero v tibetu
19. črka grške abecede organsko večanje
kos sukanca
zvočni zapis
naš igra-lecpvo) am. rock pevka jopun
nemški nogometni vratar lehmann
pesnica vouk
est. operni pevec l|™i (georgii) manjša omara
gr. mesto vepiru zelo trda tanjša opeka
barvilo kana nemška pesnica seidel
rekreacija v naravi
del noge predstav-podglež- nica ima-njem ginema
avstru. dirigent (herbert) japonski pesšpic
televizij ka žagar spolni feromon
nizek ženski glas
vzdevek slavka šorna
vzdevek,
naziv ameriški igralec harris
strokovna delovna sila natrij
it. pisec (umberto,
roman ime rože)
del tedna
nasprotje od vere
nekdanji hrvaški košarkar komazec
reka, ki teče skozi rim
srečko katanec
nekdanji kolesar vauavec
ime dveh gr. poveljnikov pred trojo, ajas
očesna beločnica
priložnost
desiilat premoga, ter
POMOČ: GAMON-spolni feromon, GITANO-ognjevit ciganski ples s kastanjetami, KLINKER-zeio trda tanjša opeka, OKSIGENOTERAPIJA-zdravljenje s kisikom, ORIKS-antilopa s sabljastimi rogovi, SKLERA-očesna beločnica, TAV-grška črka
32 I slamnik
ŠTEVILKA 9 I SEPTEMBER 2015 I LETNIK LV
SLAMNIKOVA IZVIDNICA
slamnik@kd-domzale.si
V Slamniku začenjamo z novo rubriko Slamnikova izvidnica, v kateri bomo iskali odgovore na vaša vprašanja. Vabimo vas, da nam pišete in s tem soustvarjate zanimive teme, o katerih bi radi brali.
Vodnjak brez dna
Na opozorilo nekaterih občanov, ki jih moti nedorečenost in zanemarjenost skulpture v Slamnikarskem parku poleg občinske stavbe, smo skušali poiskati nekaj informacij o njenem namenu, postavitvi in razlogih za opustitev skrbi zanjo.
Skulptura, ki je nekoč krasila mestno podobo in je ena redkih v naši občini, danes žalostno propada, opozarjajo prebivalci Domžal. Za pojasnila smo najprej zaprosili pristojne organe na Občini Domžale.
»Omenjeni objekt v občinskem parku pri občinski stavbi je vodnjak oziroma umetniški izdelek, ki ga obliva voda,« so nam povedali na Občini Domžale. 'Vodnjak', ki ga voda obliva bolj kot ne le v deževnih dneh in po sili razmer, je bil postavljen leta 1997. Natančnejši namen postavitve objekta po besedah odgovornih na občini ni znan, saj je bilo gradbeno dovoljenje izdano na podlagi tehnične dokumentacije, s katero občina ne razpolaga.
Za nekatere podrobnosti v zvezi s tem smo povprašali tudi takratno županjo Cveto Zalokar: »Leta 1997 je občina začela s prenovo dotlej zanemarjenega mestnega parka, projekt je pripravil Arboretum Volčji Potok. Postal naj bi prijetno sprehajališče pa tudi kraj srečevanja in druženja, zato je bil tudi postavljen godbeni paviljon. Ob tem se je porodila tudi ideja, da bi v njem postavili skulpturo. Ker sem ocenila, da v Domžalah na javnem prostorih ni prav veliko umetniških pa tudi drugih spominskih obeležij, sem bila vesela, da je ideja dobila širšo podporo, sama pa še hranim nekaj dokumentov v zvezi s tem. Strokovna komisija,
ki jo je vodil akademski slikar, grafik in kipar Črtomir Frelih (v njej so bili med drugim tudi Milan Flerin, Matjaž Bro-jan, Feliks Hribernik, Štefka Petrič in Vera Terstenjak), je izbrala kot najprimernejše delo skulpturo akademskega kiparja Draga Rozmana iz Ljubljane. Avtor je navedel, da je njen namen energijsko pozitivno delovanje vode na mesto Domžale, saj »se iz zemeljskega nezavednega nivoja poraja vodna moč, opredmetena v vodnem curku, ki vedno znova vzbuja srčno točko. Nad njim pa se iz kovinskega obroča izteka prenavljajoča energija.« Komisija je menila, da je delo abstraktna forma, vsebina pa je izrazito likovna. Avtor naj bi sledil naravni krožni poti vode, ki se v lokih dviga in pada nazaj na zemljo. Fontana naj bi bila povezana neposredno z zemljo, saj nima podstavka, odprti prostor k vodnemu viru pa naj bi tudi nagovarjal obiskovalce k sodelovanju, na primer otroke k igranju, kar naj bi bila še posebna kvaliteta izbranega projekta. V komisiji so tudi ocenili, da so s tem Domžale pridobile dragoceno žarišče humaniziranega javnega prostora. Skulptura je bila izvedena v aprilu 1998.«
Slabi dve desetletji po postavitvi je skulptura v slabem stanju. Ne izpolnjuje želja, temveč povzroča preglavice. Prva leta so jo pozimi pokrivali, danes pred vremenskimi vplivi ni več zaščitena. »Vodnjak je bil na samem
- obtëiemo v» vsakih ti dni ob istem ča&u na ¡item meslu ■ izposojata si lahfco gradivo Lt Knjižnice Domžale in Matične kn^rnee Kamnik :na volje » tucS domafe branji - njfci Z3	knfüiw gradwq 28 (¡ni, neknjsšlo gradivo 1* dni
- obiskovanje potijo« knjčni« Jf barzplacrto
M ti» (MJ Knina ■ !
iiä* ■■ 'it: :'<m-«on r ï -5 011	lift
Dolnn|r It iS IP :
SEPTEMBER
drama, triler / En Chance Til / režija: Susanne Bier / scenarij: Anders Thomas Jensen / igrajo. Nikolaj Coster-Waldau, Ulrich Thomsen, Nikolaj Lie Kaas, Thomas Bo Larsen, Maria Bonnevie, Peter Haber, May Andersen, Molly Blixt Egelind / 2014, Danska/102'
Policijska partnerja Andreas in Simon se soočata z različnimi življenjskimi težavami: Andreasovo družinsko idilo prekine tragična smrt sina, Simon pa se je ločil in svojo žalost utaplja v alkoholu. Ko med hišno preiskavo mladega, od mamil odvisnega para, naletita na zanemarjenega dojenčka, mu želita poiskati boljši dom, toda socialna služba je brez moči. Andreas vzame pravico v svoje roke in dojenčka ugrabi ter odnese svoji ženi, kar Simona pripelje pred nemogočo izbiro med zvestobo do prijatelja in bojem za pravico.
m Mestni kino Domžale
/A
začetku postavitve očiščen trikrat; čistili so ga enkrat letno. Občina Domžale je ponovno čiščenje in premaz kamnine z emulzijo naročila v lanskem letu. Pretehtanih je bilo kar nekaj možnosti v zvezi z delovanjem vodnjaka. Vodna črpalka vodnjaka je namreč priklopljena na vodovodno omrežje, deluje pa na način, da se voda izgubi oziroma ponikne,« še povedo pristojni občinski organi, ki so enotni, da so bili včasih stroški porabe vode in električne energije za nemoteno delovanje enostavno previsoki.
'Večno žejni vodnjak' s sedanjo klavrno podobo ni zgolj zbudil pozornosti mimoidočih, temveč je kar nekaj sivih las povzročil tudi občinskim uradnikom, ki so med vsemi možnimi rešitvami pretehtali tudi možnost o njegovi prenovi oziroma preureditvi. V mislih so imeli, da bi se »spremenil sistem dovoda vode in da bi voda krožila, s čimer vodnjak ne bi povzročal stalne porabe vode«. Občina Domžale je nato v zvezi s predvidenimi cenami na podlagi dveh pridobljenih ponudb (od 12.000 do 20.000 evrov) presodila, da bi bil strošek za tak poseg prevelik, zato zadeva ni bila nikoli uresnična oziroma sanirana. Toliko denarja res najbrž ni smiselno potrošiti, ali pa je takšen način preureditve najbolj premišljen in ocena stroškov realna, pa ocenite sami.
Tjaša Banko
mm\
i 5.112.TÏ3. sept
JULIJA HI' ALFA ROMEO
19.1 20.1 24.125.126. sept
H mladinski film / II ragazzo invisibile / ■ režija: Gabriele Salvatores / scenarij: Ales-m sandro Fabbri, Ludovica Rampoldi, Ste-I fano Sardo / igrajo: Ludovico Girardello, ' Noa Zatiu, Valeria Golino, Fabrizio Ben-tivoglio, Christo Jivkov, Ksenia Rappoport / 2014, Italija/100'/podnapisi, 9+ Michele ima 13 let in živi v tihem obmorskem mestu (film je bil posnet v Trstu). Najbolj zadovoljen bi bil, če bi mu uspelo pritegniti pozornost sošolke Stelle, ki jo med poukom kar naprej gleda, pri čemer ima občutek, da ga ona sploh ne opazi. Nekega 1 dne monotonijo vsakdanjega življenja razbije neverjetno odkritje: Michele se pogleda v ogledalo in ugotovi, daje neviden. To je začetek najneverjetnejše dogodivščine v njegovem življenju.
najstniška komedija /režija: Blaž Završnik / scenarij: Dimitrije Vojnov, Danilo Bečkovič, Blaž Završnik in Andrej Zupanec/ igrajo: Dario Nožič Serini, Jan Gert Koreni, Špela Colja, Katja Škopc, Andrej Nahtigal, Ana Dolinar, Lena Capuder, Petra Robek /2015, Slovenija/83'
' Postavnemu gimnazijcu se zamajejo tla pod nogami, ko se navidez nedolžna prisega ljubezenske zvestobe sprevrže v pravi čustveni vrtiljak smrti, ljubezni in urokov. KoTilnova punca odhaja v Nemčijo, ji obljubi, da jo bo čakal medtem ko jo ne bo, a Tilen takoj po vzletu pokliče sošolko in zmeda se prične.
pustolovska drama / Everest / režija: Baltasar Kormakur / scenarij: Simon Beaufoy, Lern Dobbs, Justin Isbell, Mark Medoff, William Nicholson / igrajo: Jake Gyllenhaal, Robin Wright Keira Knightley, Josh Brolin, Sam Worthington, Clive Standen, Emily Watson, John Hawkes Jason Clarke, Michael Kelly, Naoko Mori/2015, ZDA Velika Britanija /111'
Film je posnet po resničnih dogodkih, ko je leta 1996 plezalsko odpravo na Everest presenetila silovita snežna nevihta. Izjemna igralska ekipa bo ob veličastnih posnetkih upodobila enega najbolj žalostnih dni v zgodovini te mogočne gore. Pripravite se na dih jemajoč vzpon na najnevarnejši kraj na svetu, ki vas bo pretresel do kosti!
komična pustolovščina/A Walk in the Woods / režija: Ken Kwapis / scenarij: Rick Kerb, Bill Hoiderman / igrajo: Robert Redford, Nick Nolte, Nick Offerman, Kristen Schaal, Mary Steenburgen, Emma Thompson, Hayley Lovitt / 2015, ZDA/98'
V pustolovski komediji se slavni potopisec Bill Bryson (Robert Redford) v pokoju odloči za drzen izziv: namesto uživanja z ljubečo in lepo ženo (Emma Thompson), se odloči za pohod po znameniti 3540 km dolgi Apalaški poti, ki se vije po divji ameriški pokrajini. Na pot se odpravi s svojim starim prijateljem Stephenom Katzom (Nick Nolte), s katerim 40 let ni imel stika. Stephen gleda na pohod kot na priložnost, da se izogne plačilu dolgov, in kot na »zadnjo dogodivščino, preden bo prepozno«. Težava pa je v tem, da prijatelja popolnoma drugače dojemata besedo »dogodivščina«. Spoznala bosta, da bolj ko vztrajaš, zabavneje je.
JESENSKA FILMSKA INVENTURA t™, ki smo m
zamudili Cez poletje, bomo predvajali še cel september, ob začetkih tedna, po zelo prijazni ceni.
MestmKino Domžale
.	Mestni kino Domžale
L	Ljubljanska 61
^	t. 722 50 50
^^	www.kd-domzale.si