Št. 16. V Ljubtfani, 17. aprila 1909. Leto V. Izhaja vsako soboto in velja po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. Posamezne številke po 10 vin. Na naročbe brez denarja se ne oziramo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Breg št. 12. Črv. Živimo v času mogočnega boja z Nemštvom. Vse slovanstvo se upira silnemu navalu Germanov. Med bojevniki smo i mi Slovenci. Uprav ta trenutek je pritisk na naš narod naj silovitejši: nemško uradništvo in jezik se nam povsodi silita, nemški valpti poveljujejo, nemška trgovina se zajeda v nas. Na čelu Nemštva stoji c. kr. deželna vlada. Razvila je po vsi deželi nezaslišan vohunski sistem. Vse bi nas radi potaknili po ječah kot izdajalce in hudodelce. Proti tej vladi se bore vsi pošteni Slovenci. Med temi pa ni najti klerikalcev. Ta stranka se liže in hlini vladi in se dela patrijotično. Ta stranka na zgoraj obrekuje slovenske naprednjake ter žanje za svoje umazane strankarske namene, kar s trudom sejejo narodnjaki. Ta stranka je črv v telesu našega naroda. Dokler bo vlada imela zaslombo v kaki domači stranki, toliko časa bo vstrajala v zatiranju našega naroda. Dokler bo ta črv razjedal našo notranjost, toliko časa je vlada tujcem zagotovljena. Zato pa združimo sile, da izrežemo rano, ki jo je črv zglodal, in ga uničimo. Politične vesti. Občinske volitve v Ljubljani. Prihodnji teden se vrše v Ljubljani občinske volitve. Socijalisti se jih sicer udeleže, a brez resne nade; klerikalci se mrzlično trudijo, da zbero čim več glasov. Najbolj se zanima za volitve vlada, ki je z Nemci vred pripravljena, da pade po napredni stranki in hiti na pomoč svojim bratcem klerikalcem. Začela je že pritiskati uradnike, kandidata c. kr. inženerja Hanuša je deželni predsednik Božidar Schwarz prisilil, da se je odpovedal kandidaturi. Lepa državljanska svoboda! Slovaški župnik Hlinka, ki gaje ogrska „justica“ obsodila na eno leto državne ječe zaradi »panslavističnih" agitacij, je bil na prizadevanje škofa Parvija tudi iz službe odpuščen. Rimska kurija je to obsodbo madžar¬ skega škofa razveljavila in župnik Hlinka se vrne po prestani ječi zopet na svoje mesto v Ružomberk. Turčija. Položaj na Turškem je zelo nevaren. V Carigradu in drugod po državi nastajajo vojaški upori. V Carigradu so uporniki zasledli parlament, ne branijo pa poslancem prihajati in odhajati. Predsednik parlamenta ter veliki vezir s celim ministerstvom so podali ostavko, katero je sultan sprejel. Govori se, da bo Kiamil paša ali Said paša poklican na mesto ve¬ likega vezirja (minist. predsed.) Uazim paša pa za vojnega ministra. Uporniki so dosedaj ubili samo dva častnika in nekega poslanca ter je upanje, da se še zapreči krvava revolucija. Za temi upori, ki so na¬ perjeni proti sedanjemu mladoturškemu režimu, ste liberalna zveza ali pa mohamedanska zveza. Govori se tudi, da ima vojno ministerstvo dokaze v rokah o zaroti častnikov, ki baje hočejo pahniti Abdul Hamida s pre¬ stola ter proglasiti Jusuf Izedina za sultana. Dopisi. Iz Žirov. Naši kat. izobraževalci na Dobračevi -f ponujajo glasom »Domoljuba" 100 kron nagrade onemu, ki dokaže, da so „orli“ kleli. Mi bi lahko navedli celo vrsto prič, ki lahko potrdijo in dokažejo resničnost naših trditev. Samo pri g. trgovcu A. Ježu so skupaj štiri osebe slišale, kako se je tisti dan mimo pridušal neki „čuk“. Tam se lahko informirate in oddaste 100 kron. Sploh smo pa mnenja, da Vam kron primanjkuje, ker beračite za svoje društvo na vseh koncih in krajih, Po vseh hribih ste že oberačili in se vsiljevali, kakor podrepne muhe. Stavek: Uboga ideja, ki se mora z lažmi pokonci držati! velja vam. Vam je podlaga laž in sleparstvo. Mi se ne bojimo čitati nasprotnih spisov, dočim Vi pod grehom prepovedujete čitati svojim »slepim" pristašem Vam nasprotne liste in knjige, kakor tudi slušati druge govornike. Kdor resnico lahko dokaže, se mu ni Stran 124. NOTRANJEC Letnik V. treba bati nasprotnikov, da bi mu škodovali. Vi pa pred resnico mašite ušesa in vežete oči, in to je dokaz, da je vam laž pogoj za obstanek. Pristaše slepe vere hrani ravno Vaša stranka. Kokelj in Mavsar sta samostojna, razumna in napredna moža, zato jih tudi skušate iro¬ nizirati, ker sta Vašim stremljenjem na potu! Glede „sedmega dne 11 pa se je blagoslovljeni in vsevedni dopisnik zmotil in je udaril po vodi! Mi kličemo na¬ sprotnikom : Predno nasprotnike obsodiš, pomisli, kako sebe vodiš, ker včasih tudi on izve; kam da Tvoja noga gre. Vaš prijatelj. Iz Zirov. Domoljubovemu dopisniku se je koža tako ogulila vsled dopisa „Notranjca“, da je postal neobčutljiv. Prisoja si nezmotljivost in modrost. V 14. številki „Domoljuba“ je pa vendar zopet vdaril s palico po zraku. Kot poveljnik in učitelj tukajšnjega bataljona „križarske vojske“ izobražuje bojevnike v delovanju proti drugače mislečim ljudem. Ako čitamo zgodovino srednjega veka o „križarških vojskah 11 , vi¬ dimo, v kakšni temi je ljudstvo gazilo, ko se je tako slepo dalo voditi duhovščini. Človek bi mislil, da bi dandanes bilo nemogoče kaj tacega, toda še večja ne¬ umnost se dogaja sedaj. Takratni križarji so se bojevali proti Turkom, današnja križarska vojska izvaja boj! brat proti bratu, oče proti sinu, žena proti možu itd. Listek. Nekaj cerkvene zgodovine. (Dalje.) Z denarjem si lahko v tem času odkupil vse kazni, denar je postal bog. Posebno dobro sredstvo pridobitve denarja pa so bili odpnstki. Pod papežem Levom, kateri ni imel nikdar dovolj denarja, se je kupčija odpustkov najbogateje razvila. Leta 1514. je dal ta papež sestaviti zapisnik, kjer so bile „apostoljske“ pristojbine vseh mogočih in nemogočih hudobij in zlo¬ činov zaznamovane, Tako je bilo n. pr. pri tej kupčiji na drobno plačati za odpustek: Za krvno oskrumbo.5 italijanskih grošev „ zavedbo devic.5 „ „ „ konkubinat (divji zakon) .7 „ „ „ krivo pričanje pred sodiščem 6 „ „ „ ponareditev testamentov . . 7 „ „ „ ponareditev apostoljskih knjig 18 „ „ „ umor očeta, matere, brata . 5—7 „ „ „ rop, požiganje in umor po- svetnjaka.8 „ „ Zanimiva je tudi končna opazka: Te milosti se revežem ne delijo, ker nimajo ničesar in se zategadelj tudi tolažiti ne morejo. Torej bogatin, ki je imel vsega dosti, se je lahko z denarjem odkupil vsem grehom, peklu in oblastem Kaj ne da to so izobraženi tisti, ki znajo tako vleči za nos nekatere ljudi ? „Domoljub“ predbaciva Sokolom, da se poslužujejo laži kot sredstvo za obstoj. Pometajte pred svojim pragom ! Vsa „rezerva“ križarske vojske kot patrulja išče, kje je kakšen uniformiran nasprotnik, pa zoper njega v potu obraza lažete, obrekujete, sploh porabljate najnesramnejša sredstva laži v hudobne na¬ mene. V gostilni za litrom sedeč ste boljši govorniki v zabavljanju in neslanih šalah kot strgan doktor zoper tiste, ki jih ni zraven, da ne slišijo. Kaj pa zapovedi božje, če ste tako poučeni, zato vam kličemo krepek „Fej“! Ako bi Kristus hodil zdaj po svetu in prišel med vas, gotovo bi ne bil zadovoljen in vesel. Poveljnik križarjev P. Perko izobražuje svoje ljudi v kakem za¬ kotju, kjer nima samostojnih ljudi pred sabo, o delovanju proti nam, na prižnici pove, kar se mu zljubi, ker ga ščitijo paragrafi, ker v cerkvi sploh nihče ugovarjati ne sme. Izobrazba klerikalcev je taka, da jim služi kakor mesarju praktično orodje, da potegne bika v mesnico vkljub moči premaga žival, in ji zaveže oči. Želimo križarjem, da bi glede izobrazbe domače živali prekosili! Iz občine Dole pri Idriji. V »Domoljubu 11 se bere med novicami z „Gore nad Idrijo 11 , kako zaslugo si je pridobil gosp. Lah, župni upravitelj na Gori za naslov naše nove šole na Gori. — Ista se bode ime¬ novala »Šola Franca Ferdinanda na Gori nad Idrijo. 11 hudičevim. On je brez greha pobijal, kradel in pre- šestvoval. Obsojen v trpljenje je bil samo revež, ki plačati ni mogel. Kaj ne, da so voditelji klerikalcev že od nekdaj prefrigani ljudje, ker „vedo“, kaj je božja volja, kar njim ne ugaja, to je tudi Bogu zoprno. Tudi danes je še tako. Bogati človek lahko plača maše, gre v Rim, Lurd, Palestino itd., daje vbogajme in stem pridobi božje dopadajenje. Kdor nima denarja, tega ne more in mora trpeti sam. Mi pa menimo, da Bog ni tak, kakor ga nekateri slikajo. Kakšno življenje je bilo tedaj sploh v katoliški cerkvi, poročajo nam pobožni cerkveni pisatelji sami. Zelo pobožni menih Mantuanus piše: Ko je bila pra¬ vičnost iz Rima pregnana, je zavladal denar, in Bogu ni bilo mesta v celem Rimu. Kolikor ljudi, toliko tatov hodi po ulicah. Drug katoličan, verni Vindek, opisuje istodobne cerkvene razmere takole: »Kjer je bila go¬ vorica o hudobiji in homatiji in se je vprašalo, kdo je vzrok, odgovorili so ti: škof, prošt, dekan, pop.“ in družba katoliških duhovnikov je pisala leta 1539 papežu Pavlu III.: Cerkev je kužna bolezen uničila, ona ima tako težke bolečine, da skoraj ni upanja, da okreva. Rimska cerkev je postala prodajalnica, odprta kupčiji in barantiji. Posebno dominikanec Janez Tecelj je bil nekak potovalni agent, ponujal in kupčeval je z odpustki, kakor s staro šaro starinarji. Kakor na sejmu se je ponujalo pismo kot glavni pomoček očiščenju grehov za žive in mrtve. Živim je Letnik V. NOTRANJEC Stran 125. Vprašamo g. Laha, koliko podpore bo dobil od ome¬ njenega za šolo, ker bode nosila njegovo ime. G-. Lah! Bolje bi bilo, ako bi se imenovala ta šola „Ljudska šola kmetskih žuljev 1 ', ker smo jo postavili mi davko¬ plačevalci s krvavo zasluženim denarjem za izobrazbo naše poduka potrebne mladine. Več davkoplačevalcev. Iz Dolov pri Idriji. (V odgovor župnemu upra¬ vitelju gospodu L. Lahu.) Ne odgovarjal bi na dopis v »Domoljubu," v katerem se ponižno perete, a da ne bodete mislili, da sem se zbal grožnje ,.Če bo treba, bom pa še kaj bolj zanimivega po¬ jasnil" Vam storim to uslugo. Veseli me, da ste se vendar enkrat toliko osrčili, da ste se podpisali na svoj odgovor, ker ste dosedaj vsak dopis o meni in mojem očetu naložili na ramo kolega g. Oswalda. Opravičujete se, da se prav’ malo vtikate v javne razmere. Pravite, da pri Lavrenčičevi volitvi niste nič storili. Ali niste bili na shodu na Gori, na katerega ste povabili župnika Gnezda iz Vojskega, kateri je namesto Vas blatil mo¬ jega očeta, ker si sami niste upali tega storiti? Tudi drugi dan ste se potrudili na shod v Zavrac, kjer ste hoteli zavedne Zavračane spraviti pod svojo oblast. A tam ste jo prav pošteno skupili od moje osebe vpričo vseh zborovalcev in državnega poslanca g. Gostinčarja. A vse besede ste mirno požrli. Grenke so pač bile, kaj ne da, ker so bile resnične. Druzega se ob teh pač treba se kesati svojih grehov; a mrtvim naj velaj rek: „Ko v pušici tolar zazvenči, takrat duša z vic zleti!" Zaslepljeno ljudstvo je kar trumoma prihajalo in kupovalo odpustke za žive in mrtve. Tecelj pa tudi ni bil drag. Rešitev duše je stala samo pol tolarja. Denar je potoval preko Alp v Rim in tam so ga Italjani smeje se pozdravljali kot »nemški grehi". Proti tako brezvestnemu postopanju se je dvignil menih avguštinskega reda Martin Luter in pribil dne 31. oktobra 1517 svoje teze (kratke stavke) proti od¬ pustkom na cerkvene vrata v Vitenbergu. Tudi v naših slovenskih pokrajinah je našel novi nauk, kateri je stari veri svojo pokorščino odpovedal, glasen odmev in še ne deset let pozneje, ko je na Nemškem Luter vstal, najdemo že na Slovenskem ljudi, ki so se zanj postavili v bojne vrste. L. 1528 že na¬ hajamo na Štajerskem, posebno v Celju, Mariboru, v Šaleški dolini, na Kranjskem in Koroškem pa skoraj splošno protestantske. Kakor je pridigoval na Štajerskem Jurij Vršič, tako je bil upliven pridigar na Kranjskem začetkoma v stolni cerkvi pri sv. Miklavžu slaven Primož Trubar (1508—1586). Vže leta 1527 zadelo ga je radi javnega pripoznanja evangeljskega nauka pre¬ kletstvo papeževo in moral je bežati iz domovine v Vitemberg. Trubar, ž njim prostantje Dalmatin in Bohorčič so ustanovitelji slovenske književnosti in celo vladika Slomšek ocenjuje te može kot buditelje slovenščine. volitvah niste upali narediti. Državnozborskih volitev pa niti omeniti nočete. Morda zato ne, ker se sramujete povedati, da ste takrat strgaT menda dva para obutve pri agitaciji? Ali pa morda zaradi onega dogodka pri A. L. v Jeličnem vrhu, radi katerega ste se morali pred sodnijo zagovarjati? Ker je ta dogodek za Vas g. Lah časten in da bode ljudstvo vedlo, kako naši duhovniki izkoriščajo vero v politične na¬ mene, ga hočem popisati. Na agitacijskem potovanju za državnozborske volitve je prišel g. Lah tudi v omenjeno hišo ter vprašal očeta A. Lapajneta, koga bo volil. Ta mu reče: »Jaz bodem volil Grudna." »Kaj tega brezverca boste Vi volili" se začudeno odreže g. Lah. »Ako boste tega volili boste ferda- mani ter boste imeli smrten greh, katerega Vam niti papež ne odpusti." G. Lovre je gotovo mislil, da bode po teh besedah padel starček spokorjen pred njim na kolena, ter ga prosil blagoslova. A se je varal, kajti odkuriti jo je moral urnih pet. Podrobnosti o tej tožbi sporočim prihodnjič, da se Vam bode lahko potem zahvalil g. Gostinčar za — po Vašem nasvetu — vžito sramoto pri pravdi Novak - Gostinčar. — Kar se tiče naših poslov ob zadnji volitvi Vam povem le toliko, da jih ob drugi volitvi radevolje prepustim Vaši mo¬ gočnosti. Bomo videli- koliko bodete dosegli. Pravite, da so v fari po večini možje (klerikalci) in da to mene jezi. G. Lovre ne zavidam Vam onih 12 aposteljnov. Kakošni fanatiki so slovenski popi že takrat bili, nehote potrjuje pobožni korar Križenič v svoji »Zgo¬ dovini sv. katoliške cerkve", kjer je čitati naslednje: Koncem 1. 1600 je bila postavljena posebna komisija, ki naj iz dežele iztrebi luteranstvo. Ta komisija je na velikem trgu v Ljubljani sežgala osem voz krivo¬ verskih knjig in je razdejalo pokopališče luterancev; novo cerkev poleg Kamnika in radovljiško cerkev je razstrelila, v Kranju in v Loki je protestantske knjige sežgala. Luterani so morali povsod na pravo vero pri¬ seči. (Zv. III., str. 75.) Pač lep primer krščanske ljubezni. Na tridentinskem koncilu (1545—1563) ločila se je katoliška cerkev od protestantovske in tam so se »krivoverne" na »indeks librorum prohibitorum" t. j. zapisnik prepovedanih knjig. Reformacija v nas Slovencih ni rodila druzega sadu, nego obuditev jezika in književnosti, katero je pa do novejšega časa jezuvitski duh na krmilu stoječega farštva imel na vajetih. Upajmo, da moderni napredek in prosveta tudi naš narod kmalu pripelje skozi du¬ ševno noč na dan prave vede! Iz tega je razvidno, da je protestantizem vzbudil naš slovenski narod iz stoletnega spanja, da so revo¬ lucij onarni nauki Lutrovi razsvetljevali kakor veličasten kres v temni noči ves tedanji kulturni svet in so njega pomeni zdramili tudi naše pradede. In vstali smo Slovenci in se pričeli gibati in živeti kulturno življenje kot nikdar popreje in tudi ne pozneje. Ako Stran 126 . NOTRANJEC Letnik V. Ko bi imeli res večino mož na svoji strani, bi ne agitirali na tak način in gotovo bi se tudi na prižnici tako ne jezili kot ste se v nedeljo 28. marca. Rekli ste: »Oni kateri ne volijo z našo stranko so Judeži-Iškarij oti, kateri prodajajo svoje prepričanje za kozarec vina. In taki možje niso vredni, da bi hlače nosili — v kake stare kitle bi jih zavili in zagrebli v kup smeti. V soboto so volitve, pridite vsi volit in volite vsi našega kan¬ didata g. M. Perhavca. Amen." Njegove besede so padle na rodovitna tla, kajti se je odzvalo na volišču vseh 12 aposteljnov podrepnikov. -— Da sem jaz občanom, kateri so se prišli zglasit za krmo iz državne podpore, odjedel veliko podporo — o tem pa le molčite. Kajti občani smejo biti zadovoljni, da niso dobili sena ozi¬ roma prosili zanj, ker bi prišlo to seno na dom postav¬ ljeno ravno tako drago kot je tukaj. Zraven tega pa človek niti ne ve, kaj kupi. Pri tem ko tukaj lahko vsak prej pogleda, kaj kupi. Sploh pa tega sena niti najpotrebnejšim kmetom ne morejo ali ne marajo dati. Da mi bodo Vaši agitatorji odgovorili, če ne z besedo pa z delovanjem, o tem sem popolnoma prepričan. Kajti posebno dva izmed njih pokažeta ob čaši vina svojo katoliško omiko — gotovo naučeno v Vašem župnišču. Eden izmed njih se pa zna celo pod mizo in klopjo prav po „čukarsko“ turnati. Na Vaš dopis v „Naši moči“ Vam ne odgovarjam, prosim Vas samo, da objavite bi se bili mirno in svobodno dalje razvijali, bi zamogli danes tekmovati s prvimi kulturnimi narodi. Toda naše probujenje je bilo podobno le pravljiškemu kralju Matjažu. Komaj smo vstali, že so nas potlačili nazaj naši takratni duševni voditelji, ki se hvalijo proti nezavednim ljudem, da so oni vstvarili slovensko književnost. Resnica je torej, da so ravno katoliški duhovniki sežgali in pokončali prve slovenske knjige, ter pre¬ ganjali tiste, ki so jih pisali in širili med ljudstvo ko- jemu so želeli vse najboljše. Katoliški duhovniki so Slovence potlačili za par sto let nazaj v duševno temo in mračnjaštvo. Še le za časa „brezverske“ francoske vlade smo se zopet osvežili in pričeli malo prostejše dihati. Toda še vedno nas je ter nas še tlači napredku sovražni klerikalni in nemški duh. Tudi današnja duhovščina se upira z vso močjo, da bi ljudstvo ne spregledalo in ne pričelo misliti sa¬ mostojno. Z vso strastjo grmijo proti neodvisnim ča¬ sopisom: Čitati kaj njim neljubega ali kaj podobnega slušati je največji greh! Zakaj? Boje se resnice; kadar jo ljudstvo spozna, bo njih vlada pri kraju. Kjer je doma nevednost in revščina, tam ima moč klerikalizem vsi napredni prosvitljeni in gospodarsko trdno stoječi narodi pa se čedalje bolj otresajo zoprno dušečega klerikalizma; Amerikanci, Angleži, Francozi, Nemci itd. Naš narod pa je skozi celo stoletje potlačeval, in čimpreje se otresemo njega nadvlade tem bolje za nas! s priimki in imeni moje štiri generalagitatorje in onega volilca, katerega smo prigovarjali naj ne pride volit. Upam, da vstrežete moji prošnji. Št. pl. Premerstein, obč. tajnik; Domače vesti. Notranjska posojilnica v Postojni je podarila 100 K v podporo revnim učencem meščanske šole v Postojni. Ravnateljstvo meščanske šole se najtopleje zahvaljuje za ta velikodušni dar. Pevsko društvo „Postojna“ v Postojni se najtopleje zahvaljuje slavni »Notranjski posojilnici" za podeljen dar 20 K. Bog živi darovatelje! A. Stritar, t. č. predsednik, Jos. Paternost, t. č. blagajnik. Pevsko društvo „Postojna“ priredi v nedeljo dne 25. t. m. koncert z igro v prid »Sokolskemu domu." Opetovano vabimo vse p. n. g. pevce, da se prav gotovo udeležujejo vseh vaj. — Na tem mestu javljamo tudi, da priredi društvo 1. nedeljo v maju izlet v Orehek. Bralno društvo „Hubelj“ v Ustji ima na Belo nedeljo, veliki prvi ples. Gospodinje pozor. Družbi sv. Cirila in Metoda koristi gmotno, kdor vporablja Fokovo (iz Kranja), ali Gaberščekovo (iz Gorice) milo. S tema tvornicama je sklenila družba zvezo, ki je slovenstvu toliko v korist, kolikor cenimo vrednost, da ohranimo črez 50 slovenskih otrok v pokrajinah, kjer bi izgubili mladino, ako bi je ne branila naša družba. Družba sv. Cirila in Metoda je prejela za rabljene poštne znamke 80 K. Vrednost znamk bi bila prav znatna, ako bi ne bili nabiralci odstrigli zob¬ častih robov. Iz Radovljice je prejela družba večje število znamk v posameznih ovitkih lepo razvrščenih in ohranjenih. S takimi znamkami se družbi resnično gmotno koristi: Na delo! Iz Št. Petra na Krasu. Veselica, katero je pri¬ redila tukajšnja čitalnica na Veliki pondeljek z igro „V Ljubljano jo dajmo" je bila dobro obiskana. Čital- niški prostori so bili napolnjeni z občinstvom. Gospo¬ dične in gospodje so se dobro izvežbali v igri. Nastopili so kot izvežbani delitanti. Vso igro pa je olepšal in popolnil gospod Jaklič iz Trsta, za kar se mu čitalniški odbor še posebno zahvali. Nepričakovano dobro pa so igrali tamburaši »Narodne čitalnice" iz Rojana pri Trstu. Za sodelovanje pri veselici izreka gospodom tamburašem prisrčno hvalo čitalniški odbor v Št. Petru. Želeti pa bi vendar bilo, da bi se domačini nekoliko bolj ogreli za čitalnico, ki ima le blagi namen širiti omiko in pospeševati napredek v občini in v okraju. Čebelarski shod v Št. Petru. Ker se 4. t. m. radi bore in meteža ni mogel vršiti čebelarski shod v Št. Petru, se isti vrši 18. t. m. z istim vsporedom ob 3. uri pop. v ondotni šoli in sicer sedaj pri vsakem vremenu. Nova podružnica družbe sv. Cirila in Me¬ toda se je ustanovila v Čepovanu. Nova podružnica Letnik V. NOTRANJEC Stran 127. obeta postati najmočnejša in najdelavnejša med gori- škimi podružnicami. Čepovanska podružnica šteje namreč že sedaj 80 članov razen podpornikov. Čast takšni narodni zavednosti in požrtvovalnosti! Delovanje „Schulvereina“. V zadnjem času se je ustanovilo 17 novih podružnic nemškega „Schul- vereina“ med temi 9 na Štajerskem in 1 na Koroškem. Vseh podružnic je sedaj 1411. V zadnji seji je „Schul- verein“ dovolil med drugimi sledeče podpore: za zidanje šole v Velenju, za šolsko kuhinjo v Laškem, za učila v Št. liju, za zgradbo in opravo podružnične šole v Rodinah pri Črnomlju, za učiteljiščnike v Celovcu za razne „Studentenheime“ po Slovenskem itd. Kako delajo Čehi. Češko šolsko društvo je ustanovilo zadnje čase dve zasebni meščanski šoli v Brnu in v Konjicah. Kdaj bo pač naše šolsko društvo moglo začeti misliti na meščanske in srednje šole? Kadar bo prevzel vse Slovence duh narodne požrtvo¬ valnosti, kakršna je splošno med Čehi. Narodno gospodarstvo. Gepilni tečaj za vinogradnike. V torek, dne 20. t. m. ob 9. uri zjutraj priredi c. kr. vinarski nad¬ zornik za Kranjsko, g. Boh. Skalicky, pri državni osrednji trtnici v Bršlinu pri Rudolfovem tečaj za suho cepljenje in kaljenje (štratificiranje) ameriških trt (ključev). Ker je ta način cepljenja želo jednostaven in si ž njim lahko vsak z majhnimi stroški sam pridela potrebne cepljene trte za nasaditev novih vinogradov, bilo bi želeti, da se naši vinogradniki tega tečaja v obilnem številu udeleže in da se ta način cepljenja pri nas tako udomači kakor n. pr. na Nižjeavstrijskem, kjer pridelajo mali posestniki na stotisoče cepljenk na leto, med tem ko jih pa pri nas kmetje kupujejo! Velik shod kmetovalcev iz cele države se priredi na Dunaju. Priprave so se pričele. Shod obeta biti velikanska prireditev. Organizacijo poljskih, gozdnih in vinograd¬ niških delavcev po celem Slovenskem bode izvedla socijalno-demokratska stranka. Vplačilni listi za davek. Namesto starih po¬ štnih vplačilnih listov za davek po 7 vin. komad se upeljejo s 1. majnikom 1909 novi vplačilni listi po 2 vin., ki se bodo razločevali od starih po tem, da nimajo več dopisnice. Dobivali se bodo pri poštnih uradih, pri poštni hranilnici in v prodajalnicah poštnih vrednotnic. Na stalno mesto posajena sadna drevesa in njih škodljivci. Piže Franc Škerlec v Vičancih pri Veliki nedelji. — Iz Slovenskega kmečkega koledarja. Cenjeni tovariš kmetovalec! Ko posadiš sadno drevo na določeno mesto, ne pusti ga stati, kakor bi posadil križ božji ob cesti. Odstrani mu vse, kar mu I škoduje in daj mu vse, česar potrebuje, ako hočeš uživati dobiček od njega. Ko si pravilno posadil zdravo, krepko in dovolj močno sadno drevo, priveži ga k stoječemu kolu, ki mora biti vsaj 10 cm debel. Obreži drevo na 3—4 rez- nike, iz katerih zrastejo veje; v sredini pa pusti eden nekoliko daljši reznik, ki je namenjen za vršič. Drevo brez vršiča je v nevarnosti, da ga polomi sneg, vihar ali teža sadja. Ako pritisne suša, zalivaj drevesa po solnčnem zahodu. Novo nasajena drevesa ti napadajo kaj rade listne uši ali takozvana grinta, katera jih deloma popolnoma uniči. Da se tej škodi izogneš, si pripravi tobačni iz¬ vleček, katerega dobiš v velikih tobačnih trafikah en kilogram za 1 krono 60 vin. Ta tobačni izvleček dobro premešaj, vlij ga na 80 litrov vode in prideni še 1 l / a kg mazljivega mila (Schmierseife, ne navadnega!). Ko za¬ paziš škodljive goste na mladikah, poškropi je proti večeru z omenjeno tekočino. Ako zapaziš čez nekaj dni zopet ta mrčes ponovi delo. Škropi z navadno vino- gradsko škropilnico. — Vsak sadjerejec mora imeti vedno pri rokah tobačni izvleček in mazljivo milo. To ne pride drago, a je veliko koristi. Z 80 litri poškropiš do 800 dreves. Za 400 dreves rabiš polovico, za 200 četrtino itd. navedene množine. Poznam kmetovalce, kateri so pravilno posadili pred 4—6 leti lepa, zdrava in dovolj močna drevesa, a žalibog, dandanes so vredna manj, nego ob času sa¬ jenja, kajti listne uši, gosenice in razni drugi mrčesi so jih spravili na nič. Ako nočeš čuvati vsajenega dre¬ vesa, dragi sadjerejec, je veliko boljše, da ne sadiš. Ako pa imaš veselje do sadjereje, ti svetujem, da ravnaš z drevesom tako, kakor sem pisal in da imaš vedno moj izrek pred očmi: V najmanjšem prostoru vsadi drevo, ga skrbno obdelaj, hvaležno ti bo. Po svetu. Zdravljenje trahoma. Ravnatelj oddelka za očesne bolezni v berolinski bolnici dr. R. Gref je spo¬ ročil sledeče: Že dve leti se bavim z raziskovanjem egiptovske očesne bolezni. Zdaj sem našel povzročitelja te bolezni z barvotehniko, katera mi je tudi pri raz¬ iskovanju drugih bolezni služila. Da sem našel res po¬ vzročitelje trahoma, sem se prepričal na ta način, da sem ga vcepil človeku podobnem opicam. Vlada mi je za moje študije dala na razpolago velike svote denarja. Sad mojega proučevanja trahoma je tudi ta, da sem se prepričal, da se egiptovsko očesno vnetje prenese le predno začnem zdraviti, ker povzročitelji trahoma po¬ zneje niso več na površju očesa. Profesor Gref bo po¬ toval jeseni v Egipt zaradi dalnjega proučevanja, do tedaj bo delal še v Berolinu da bo našel, kako se to dolgotrajno bolezen najhitreje ozdravi. Dr. Gref je spisal že več knjig o očesu n. pr. Navod, za preiskovanje očesa z drobnogledom. Stran 128. NOTRANJEC Letnik V. Lojalen kes. Pred menda 4 leti je pri zasliše¬ vanja skočil skozi okno jetnišnice in pobegnil, takrat v preiskovalnem zaporu se nahajajoči, Jože Kroteč iz Grdunov. Pobegnil je baje v Srbijo. Ko je pa čutil, da se pripravlja vojska, se je sam zglasil pri sodišču, češ, da je v zaporu, kjer ga ne more zadeti nobena kroglja dosti varneje, nego v prostosti. Iz ljubosumnosti. Pevka Bartold v Rostoku je ravno poučevala petje, ko se je oglasila pri njej ženska, s katero sta stopile v drugo sobo. Odtod se je slišal kratek prepir, potem pa strel. Učenka je hitela v tisto sobo in našla svojo učiteljico krvavo na tleh. Bila je mrtva, tujka je zbežala. Policiji se je posrečilo, morilko prijeti, ko se je hotela odpeljati s kolodvora v Berlin. Imela je še samokres pri sebi. Priznala je, da je vstrelila Bartoldovo iz ljubosumnosti. Imela je šest let razmerje s trgovcem Kohom, kateri ji je plačeval stanovanje in jo celo v Pariz vzel sabo. Pred kratkim jo je Koh zapustil, da bi se poročil z Bartoldovo. Zdaj je hotla še Bartoldovo pregovoriti, naj zapusti ženina, kar se ji ni posrečilo. Gospodična Bartold je bila ponos svojega očeta. V kratkem bi se bila poročila s Kohom, ker so bili oboji starši zadovoljni. Zaročena je bila z njim že mnogo let. Iz strahu pred vojno je skril kmet, ki živi na bavarski meji blizu Pasava svoj denar v peč. Gospodinja je nevede zakurila in zažgala denar. Mož je mislil, da bodo Srbi prišli do bavarske meje! Enako se je zgodilo tudi kmetu na Češkem. V Belgradu se je usmrtilo deset mladih mož, med njimi štirje visokošolci, ker so se tako bali vojne. Verski prepir v Bosni. Mohamedanski delavec Nukič je minulo nedeljo prišel v katoliško cerkev po svojo 14 letno hčerko. Nato se je po mestu raznesla vest, da so hoteli jezuiti to dekle krstiti. Župan Esad Efendi Kulovic je sklical shod, na katerem so se izrekli zbrani mohamedanci zoper katoliško duhovščino, ki raz¬ širja in vsiljuje katoliško vero v Bosni. 1. maj v Parizu. Socijalisti povzročajo veliko vznemirjenje, ker obetajo posebno slovesno praznovati 1. maj. Splošno mnenje je, da se bodo poštni in brzojavni uradniki vdeležili občnega štrajka. Voditelj elektrikov Patot zatrjuje, da bo Pariz 1. maja brez razsvetljave. V tem slučaju se je bati panike med prebivalstvom. Zrakoplovstvo. Od 10. julija do 10. oktobra bo v Frankfurtu ob Majnu razstava zrakoplovov, na kateri bo videti čudeže, kakoršne so si še pred kratkim le v najdrznejši domišljiji predstavljali prijatelji zrakoplova. Videti bo motorne zrakoplove, aeroplane in balone. Motorni zrakoplovi različnih sistemov se bodo poskušali pri vzletih naravnost iz razstavišča in bodo seboj jemali potnike. Že sedaj prihajajo odboru prošnje pogumnih ljudi, ki bi se radi vdeležili teh vzletov. Najslavnejši aviatiki sveta bodo tekmovali za darove, kateri prihajajo od vseh strani v izobilju. Živalsko pokopališče bodo napravili na Dunaju. Izdelala so se že pravila. Telefon brez žice se je baje že poskusil vrh vode. Elektrik Reginald Fesenden, ki je v Bostonu napravil tozadevne poskuse in kateremu se je posrečilo posredovati s tem telefonom med dvema 400 morskih milj oddaljenima ladjama, je naznanil, da bo govoril v kratkem v razdalji 1000 morskih milj brez žice. Za kratek čas. Klepetulji na stopnjicah. Prva: „Ali greste gor?“ Druga: „Ne, saj vidite, da grem dol!“ Prva: „To sem tako videla, da greste dol, zato sem vprašala, ali greste gor.“ Kako je treba ravnati s posli. Gospa A: „Ni čuda, da ostajajo kuharice tako rade pri vas, saj ravnate ž njimi, kot, da bi spadale k rodbini!“ Gospa B: „Kaj še, vi se motite gospa, mi vsi ravnamo ž njimi kot s častnimi gosti.“ Loterijske številke. Trst, 10. aprila. 64 8 16 39 24 Praga, 14. aprila. 45 63 9 15 61 Učenca z primerno šolsko izobrazbo sprejme v svojo špecerijsko trgovino in glavno tobačno zalogo Gabrijel Je¬ lovšek na Vrhniki. Singer šivalne stroje dobite samo po naših prodajalnicah. Singer Co. del. družbe zo šivalne stroje Kočevje, Glavni trg št. 79. Ali ste že plačali naroč¬ nino za leto 1909? Ne pozabite je odposlati. Trpežni folc navadno strešno opeko ,, Kavljar M in zidno opeko izdeljuje ter ima v zalogi Karol Jelovšek c. in kr. dvorni založnik opek na Vrhniki. Singer W najnovejši in — — najpopolnejši šivalni stroj. Letnik V. NOTRANJEC Stran 129 Zastopnik valjčnega mlina Vinka Majdiča iz Kranja Slavoj Jenko ima zaloge za odjem na debelo v Trnovem in Podgradu. ..— Trgovci: »Svoji k svojim." : F. Kutin v Postojni priporoča k bližajoči se stavbeni sezoni svojo zalogo vedno svežega Portland - cementa po dnevni ceni. Za voznike je velik hlev brezplačno na razpolago. Službe išče spreten žagouodja, ki je sposoben tudi v lesni trgovini in v knji¬ govodstvu. — Kje pove upravništvo „N o t r a n j c a.“ Kdor hoče sebi in svojim otrokom odpraviti hripavost, nahod, oslovski kašelj, katar v grlu naj kupi zdravniško priporočene Kaiserje ve prsne karamele a 3 smrekami. - 5500 notarsko priznanih izpričeval. — — Zavitek 20 in 40 h. Škatlla 80 h. Dobivajo se v sledečih lekarnah: J. Hus, Vipava; F. Bakarčlč, Postojna; A. Bohinc in U*Trnkoczy, Ljubljana; K. Andigajne, Novomesto; O. Pirc, Idrija. FRM1C KRAIGHER krojaški mojster u Ljubljani Kongresni trg 5 (Zvezda). Priporočani se za izdelovanje oblek za gospode. Domače in inozemsko blago imam vedno v zalogi. Cene zmerne! Delo solidnoI Postrežba točna. RodoBjaabSi podpirajmo le do« mače trgovce in obrtnike ž or* 2 suoji k suojim! M G IBS 1! E j* G > 0 ) O > (G Popolnoma varno in najbolje naložite denar v Kmečki posojilnici LJUBLJANI (nasproti Figovca — v lastni hiši na Dunajski cesti). Kmečka posojilnica v Ljubljani pod¬ pira kmetovalce in je pravi kmečki denarni zavod. Vloge se obrestujejo po 4 VlO V kmečki posojilnici je naloženo že nad 15 milijonov kron. Rezervni zaklad čez K 300.000. Za varnost pa še neomejeno jamči nad 3DD0 članov. Kmečka posojilnica je edin slovenski denarni zavod, ki je vpeljal hišne nabiralnike vlog. iti € O G 0 * 3 G * BI G M Kmečhn posojilnico sprejema hranilne knjižice drugih denarnih zavodov bot gotov denar. Stran 130. NOTRANJEC Letnik V. Nova slovenska trgovina! Lenasi & Gerkman, Ljubljana. Priporoča za pomlad in poletje: Najnovejše kamgarne in druga sukna za moške obleke. = Novosti raznega volnenega blaga za ženske obleke in bluze. Najrazličnejših vrst batisti, sateni, kambriki. = Velika zaloga perilnega blaga, šifona, gradelna, blaga za rjuhe in platna vseh vrst. == Fine garniture, odeje, preproge in zavese. = Solidne cene in točna postrežba 1 Svoji k svojim! il korist ..Družbe sv. Cirila ia == Metoda" - ČEŠKO PIVO Češite delniške pivovarne v fi. Budejevicoh BBS Zalogi za Notranjsko: Postojna Trnovo na Kranjskem. Posestvo g. Josipa Rupnika, po dom. Jernejčkovo v Postojni, obstoječe iz hiše št. 65 in živinskega hleva v Postojni, dalje iz več zemljiščnlh kosov na Postojnskem in Zagonskem se bo prodalo na drobno na prostovoljni javni dražbi. Prostovoljna javna dražba na Zagonskem ležečih kosov se bo vršila dne ZS. apriln 1909 popoludne od 1. ure naprej. Dražba hiše, živinskega hleva in na Postojnskem ležečih kosov pa dne Z. majniha 1909 popoludne od 9. ure naprej vse na licu mesta posameznih kosov. Kupcem hode položiti deset odstotkov varščine takoj, dočim bode ostanek kupnine plačati pri sklepu pismene pogodbe. Ostale podrobnosti dražbenih pogojev naznanili se bodejo pred pričetkom dražbe. Notranjska posojilnica v Postojni registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Posluje vsak torek in petek od 9.—12. ure A Daje posojila proti vknjižbi po 5'/ a % in amortizaciji ===== dopoludne. ===== & © ® © Obrestuje hranilne vloge po 4- 3 / 4 °/ 0 od dne vloge do dne dviga brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje sama. najmanj na osobni kredit po 6°/ 0 . © © © Prošnje za posojila se sprejemajo le ob torkihj posojila se izplačujejo le ob petkih. -h Izdajatelj Maks Šeber. — Odgovorni urednik Mihael Rožanec. — Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.