Goveja živina
Najvec" koristi nam daje goveja ži?ina. Vol nain pomaga prideloTati vsakdanji kriii, daje nam meso, oMtalo in oUeko; zatorej je vol vsacemn kmetu oajljubia žival pri hiši.
_rre_
Kakor je vol potreben za omlo, taKo je potrebna kma za mleko, kj je najzdrarejsa pijača, posebno za inlade ljoili. naj si bo utt sladko ali kisdo, opresno, mrzlo ali kubano. Iz rnleka ee nareja surovo niaslo ali puter, ki gs na kruh radi rnazemo; a preveč m&slenega kruba jesli nij zdniTo za želodee. Puter ne ometa iz ameUne (vrhnje), surove ali kuhaue. ki jo otroci radi ližejo, kar pa nij Jobro. ker refkrat skodnje i-lovcškeinu tejeau. Iz pntra se narejs maslo, dobio za z&MIo ia mnogotera zdraTila. Tudi sira ae mnogo naiedi it mleka. bodi-si ož^ tako imenoraoi la^ki sir v relikih hlebifa, ati pa domači borori sir v majhenih kepab. Dojua krava je prava mati za rejo otr6k. A kravn, pravijo, da ,.pri gobci mohc.'' To s« prafi, kdot hofie dobro molsti, treba je, da kravam dobro polaga, posebno, kadar ima tele.
Vola, kravo in tele imenujemo fforejo živino, a njihovo meso ime-nujemo govždino, ki uam daje dobro in tečno jiiho. Ako se tele zakolje, imenujemo njegoro meso tpletino. Kakor je vol pohleren, posebno kadar rozi, tako hudoben je bik: treba se ga je rarovati.
Goveja živiaa po hribib je vefijidel rajava, tudi radeokasta, pa nekoliko manjša; po mvninah je rečja iu bela, ima dra rogova, kakor dva srpa. da sL bra.ni sorražniku. Tadi dolg rep ima. da od sebe mnhe in hude oMde odganja. Mladim volom prarimo juuci ali telci, a mladim krafom telice ali jnnice. V kniio jini dajemo seno, otavo in slanio. Za priboljšefc je vgaka zelenjava dobra; a vsako zelišče ne daje jaduako dobrega nileka. Dob6 se zeliSfa, ki fcraram mleko vzamejo. ali je pa naredž, da je rudeie kakor kri, kar nekatpri nenoiiii Ijudj^ mislijo, da je uarejeno ab' zafarauo. Svoje dni s& imeli Btari oCaki Tblike Cede toIov , kraT in oTac, ki so bile njihovo naJTečje bogastvo. Še zdaj taki kmetje najbolje izhajajo, katBri iaiajo mnogo lepe goTej« živine. ¦— Goveja živina polje gnojf, in je rodoviti. Kjer uij goveje živine, tmta je ma^io 'sn\'iia. 'Slrtšna nesreta je S-nnsVa Vnga, nateijrea "ticTlezen, Vi se k nam iz ptujih krajev zaaese. Voli vozijo po šest, po desot let; potlcj se obredž in mesarju prodajo. Kravc po desct, tudi po dvajset let molzejo, potlej se opitajo in poby6. Voli dajejo loj za lojene svei5^, kožo za podplate^ rogov« za žlicc in glavnike, dlako za sedla, stole in kotnato. Tz kostf se delajo gumbi in razlifne dnige stTari. Hvaležni monimo biti dobremu Bogu za tako plemeniU) iivino, ki nam toliko koristi donaša.