SLOVENSKI
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Posamezni listi doM
*e t tiskarni in pri gospoda Novak-n na velikem trga po 10 h.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo.
Za oznanila se plačuje
od navadne vrstice,
če se natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 li.
Inserati se sprejemajo do srede opoludne.
bfcaja rsak četrtek
faa ve^ja a poštnino ▼red in v Maribora ■ pošiljanjem na dom m eeio teto K 4*— ■a pol leta „ 2.— za iSetrt teta „ L—
Naročnina se pošilja ■pravnlštva v tiskarni m. Cirila, koroške ulice bštv. 6. List se pošilja do odpovedi.
Deležniki katol. tiskovnega društva dobivajo bat brez posebne naročnine.
Štev. 11.
Slovenci!
Občni zbor „Slovenskega društva", ki sme raztezati svoj delokrog na celi Spodnji Štajer, Vam daje priložnost, da izrečete svoje mnenje o Vašem zasramovanju po mariborskem časniku tistih ljudij, ki od Vas živijo, t. j. nemških trgovcev, obrtnikov in uradnikov! Vdele-žite se v obilnem številu občnega zbora, ki se vrši v nedeljo, dne 15. sušca 1903 ob 3. uri popol. v Narodnem domu v Mariboru!
Psovati ne nehajo!
Mariborsko glasilo nemških uradnikov, trgovcev in obrtnikov, »Marburger Zeitung«, besni zaradi tega, ker smo slovenskemu ljudstvu naznanili, da ga psuje ta list pred celo javnostjo kot ljudstvo ljudožrcev, morilcev in roparjev, in ker smo v zadnji številki ob robih prinesli pozive : »Slovenci! List mariborskih uradnikov, trgovcev in obrtnikov vas je imenoval ljudstvo morilcev! Slovenci! List nemških uradnikov, trgovcev in obrtnikov vas psuje, vas blati pred celim svetom! Slovenska politična društva, razložite ljudstvu žaljenja nasprotnikov! Voditelji štajerskih Slovencev, kje ste? Branite narod !« Pred Nemci se list ni sramoval opsovati na najgrši način
Listek,
Ivan Skuhala
kn.-šk. duh. svetovalec, dekan in žnpnik v Ljutomeru.
Črtice iz prijateljskega peresa.
(Dalje.)
Sv. misijon v Ljutomeru.
Ko so si bili pokojni gospod dekan Skuhala župnijsko cerkev tako lepo pomladili, da so ž njo imeli veliko veselje, sedaj so jeli misliti še na duhovno ponovljenje svoje drage črede. Zaprosili so si pred vsem pri preč. kn. šk. ordinarijatu v Mariboru dovoljenja in potrebnih predpravic za obhajanje sv. misijona, kakoršnega že ni bilo v Ljutomeru od časa pokojnega g. župnika Šrola. Na-to so si naprosili čč. gospodov misijonarjev iz družbe Jezusove iz Ljubljane. Vse je bilo lepo priskrbljeno. Ko pa naznanijo sv. misijon politični gosposki, jim ta odpiše, da zdaj ne more biti, češ da razsaja med otroci nalezljiva bolezen. Ta odgovor spravil je vedno krotkega gospoda dekana na noge. Napisali so priziv v Gradec, češ, da nobena šola ni zaprta, da tudi za nalezljivimi boleznimi ni umrl ne eden otrok ne, da se sploh ne ve za nalezljive bolezni. In res, v Gradcu so uslišali pritožbo rajnega gospoda dekana in so dovolili sv. misijon ob določenem času.
V Mariboru, dne 12. marca 1903.
Le šolarji se ga skupno niso smeli vdeleže-vati in pa nekši mož, ki se ga je po nepotrebnem močno bal.
Šesto nedeljo po veliki noči, dne 11. maja 1902 se je začel sv. misijon in binkoštni ponedeljek se je prav slovesno sklenil. Vde-ležba je bila vseskozi velikanska. Ni dvomiti, da je tudi mnogo dobrega duhovnega sadu obrodil. Binkoštni ponedeljek na večer sta pa začela čč. gg. misijonarja iz družbe Jezusove: o. Jakob Verhovc in o. Janez Kun-stelj, razlagati večne resnice tudi v nemškem jeziku. Ljutomeržani, ki razumejo nemški, so se teh pridig prav skrbno udeleževali. Tako so pokojni gospod dekan pokazali, da so jim vsi župljani jednako pri srcu, ali že govorijo slovenski, ali pa nemški: da le Bogu lepo služijo.
Zadnja pot na Češko.
Kmalu po dokončanem svetem misijonu so se pokojni gospod dekan Skuhala zopet podali v Marijine Lažne na Češko. Vrnili so se — navidez — pokrepčani. Obiskali so vse župnije svojega obsežnega dekanata, da so opravili poskušnje iz krščanskega nauka in da so pregledali cerkve in njihovo imetje. Vdeležili so se dne 10. avgusta 1902 še zlate sv. maše našega preč. g. stolnega prošta, monsinjora Lavrencija Herga v Središču, kjer smo se razveselili, ko smo jih
Tečaj XXXVII.
zagledali v svoji sredini. Bilo je upati, da še toliko ozdravijo od svoje bolezni, da bodo vsaj par let še mogli delovati v vinogradu Gospodovem. Ob novem letu so pisali svojemu prijatelju, da se tako dobro počutijo, da jim to leto ne bo treba več hoditi v češke toplice. Kdo bi si bil mislil, da res ne bodo več mogli tje gori priti. Odkar jim je preč. kn.-šk. ordinarjat, v porazumljenju s ces. vlado, bil dal tretjega gospoga kapelana, gospodu dekanu ni bilo več treba pridigovati, a bili so k temu vedno pripravljeni. Kajpada jim pridni gg. kapelani niso pustili več na lečo zahajati, ker niso bili v stanu prebrati berila in sv. evangelija, da ne bi bili na leči — zaspali, ker zaspanec jih je hudo motil, koderkoli so hodili, karkoli so počeli. Bil je to nasledek njihove srčne hibe, ki jih je že parkrat bila spravila blizu groba, a jim zopet za nekaj časa prizanesla.
Gospoda dekana zadnji dnevi.
Ker se dela nikoli niso izogibali, ni čuda, da so poleg svojih stanovskih dolžnosti si dali še marsikateri drugi posel naložiti. Tako so n. pr. že več let opravljali službo blagajnika pri krajnem šolskem svetu, so bili ud okrajnega šolskega sveta, predsednik »Čitalnici« in ud pri raznih odborih.
Kakor so radi zahajali v družbo duhovnikov, tako jih je veselilo, če so ti radi k
spodnještajersko slovensko ljudstvo! Mislil je, dobro, če izvajajo Nemci posledice iz teh poročil in se ogibajo premoženju in življenju nevarnega slovenskega ljudstva. Saj je glavna nakana prenapetih nemških listov, delati na to, da se uniči slovensko ljudstvo in se tem preje sezida nemški most do Adrije. Zato blatijo slovensko ime in skušajo s tem slovenskemu ljudstvu škodovati tudi v gospodarskem oziru. Zdaj pa, ko smo mi razglasili nesramna nemška žaljenja tudi slovenskemu ljudstvu, sedaj prešinja Nemce strah, in ves svoj rumeni žolč izlivajo na naš list! In zakaj jih prešinja strah? Boje se, da bi se Slovenci tudi začeli ogibati Nemcev, iz katerih vrst prihajajo taka huda žaljenja!
Nemški listi mislijo, da bomo sedaj mi utihnili, ker so nam pokazali svojo jezo. Toda motijo se! Mi bomo nadalje natanko obveščali spodnještajerske Slovence, kako se jim neprenehoma jemlje njih dobro in pošteno ime! Naj postane jasno, kako nas voditelji Nemcev sovražijo, kako nam povsodi hočejo škodovati! V naslednjem prinašamo najnovejša žaljenja, ki so se izvršila v nemških listih nasproti Slovencem.
1. »Marburger Zeitung« z dne 7. marca poroča, da je v neki tukajšnji prodajalni za steklenino ženska oseba ukradla majoliko. Nemški list hudobno pristavlja, da je govorila slovenski, češ, tatica je bila zopet S1 o-v e n k a. Kdor ne pozna Slovencev, mora počasi, ako vedno čita taka poročila, začeti misliti, da smo Slovenci sami tatovi. A tudi nemški čitatelji, ki nas sicer poznajo, dobivajo polagoma nezaupanje do nas!
2.	»Marburger Zeitung« z dne 10. t. m. i poroča o porotnih obravnavah pred mariborskim okrož. sodiščem in sicer o obrav-
| navi proti obtoženki Mariji Mišji in Frančiški | Krajnc, ki sta bili obedve obtoženi radi deto-mora, in proti Janezu Šegula, obtoženemu • radi težke telesne poškodbe. Hudodelstvo je : hudodelstvo, in vsak pošten človek je obsoja. ' A kazati na hudodelnike ter rekati: glejte, i ti spadajo k temu in k temu narodu! to je | brezobrazno lopovstvo! In tako stori imenovani nemški list, kajti svojemu poročilu o imenovanih treh obravnavah pristavlja: »Šegula in obe imenovani detomorilki so se zagovarjali le slovenski!« Bavnanje tega lista je tembolj predrzno, ker je glasilo nemških mariborskih trgovcev, obrtnikov in uradnikov, ki živijo skoro izključno le od Slovencev!
3.	V Ljutomeru se je osnovalo sokolsko društvo. Da se Nemci zboje vsakega novega slovenskega društva, nam je umljivo, in"zato bi jih razumeli, ako bi pisali proti takim društvom. Toda tudi tako pisanje mora ostati v mejah dostojnosti in se pri tem ne sme žaliti celi slovenski narod, posebno pa še ne s pripovedovanjem lažnjivih dogodkov. A kako piše graški nemški list »Tagespost« proti ljutomerskemu Sokolu? Obrekuje vse slovensko sokolstvo in pravi, da se je sokolski duh pokazal pri nastopu celjskega Sokola ob Slomšekovi slavnosti pred par leti v Ljutomeru. O tem nastopu poroča: »...nesramno so žalili (celjski Sokoli) pravo gostoljubja nemškega trga ljutomerskega, kamor so pridrveli kot tolpa divjih Hunov!«
¡^ Današnji list ima „Naš Dom" kot prilogo!
Nemški listi storijo vse, da bi veljali Slovenci pred svetom kot surov, divji narod!
4. Dne 5. t. m. je bila, kakor znano, občinska volitev v Vojniku, pri kateri so še zmagali Nemci. »Grazer Tagblatt« poroča o teh volitvah. Ker pa ne zna nič nečastnega povedati o slovenskih volilcih, zatekel se je k laži in obrekevanju. Piše namreč : »... govorica je razširjena, da so Slovenci skušali nemške volilce z denarjem podkupiti!!« Ker se ne da nič dokazati, se nemški pošte-njakovič poslužuje »govorice«. Slovensko ljudstvo pa je vendar zopet obdolženo nečastnega dejanja!
Nemški listi so nas začeli torej načrtoma obrekovati. Tega Slovenci ne smemo dopustiti! Zakaj bi si dali jemati dobro in pošteno ime od ljudi, ki živijo od nas na naši slovenski zemlji. »Slovensko društvo« v Mariboru bo v nedeljo prvo govorilo, kako se nam je braniti pred nesramnimi nemškimi napadi. Prepričani smo, da bodo besede tega društva našle odmev po celi slovenski domovini!
Državni zbor.
Dunaj, 9. marca 1903.
Mučenje vojakov.
Preden se je začela razprava o državnem proračunu za leto 1903, so pokazali socijalni demokrati, da se to brez njihovega dovoljenja ne sme vršiti. Vložili so nujni predlog, v katerem so se pritoževali radi groznih — resničnih, ali namišljenih — muk, katerim so baje podvrženi vojaki 10. vojnega kora. Osobito generala Galgozy a so dolžili teh hudodelstev. Stvar je pa skoraj gotovo čisto drugačna. Ta general ni prijatelj židom; za-tega voljo ne kupuje za vojno potrebnih stvari pri judovskih špekulantih, ampak kolikor le mogoče naravnost pri proizvajalcih. Ker so pa socijalni demokrati zavezniki Judov, so ravno oni (mokrači) — njim na čelu Da-szinsky — se z vso silo zagnali v imenovanega generala. Domobrambovski minister Welsersheimb je kaj lahko branil obdolženega generala. Predlog mokračev: naj se začne preiskava proti generalu Galgozy-ju, se je v četrtek 5. marca z vsemi glasovi proti 15 odklonil. Toda mokrači so zabranili, da se ni mogla pričeti proračunska razprava. Sodi se pa, da se bo vendar pričela v četrtek 10. marca.
Slovani v Primorju.
Slovenski list, izhajajoč v Trstu »Edinost«, je prinesel novico, da sta avstrijska in laška vlada sklenili tajno pogodbo, vsled
njim prihajali. Tudi med svoje župljane so radi hodili in se ž njimi veselili pri njihovih poštenih veselicah. Še v četrtek, dne 12. febr. so bili na pošteni kmečki gostiji, ne da bi bili tam jedli in pili, samó le, da so svoje predrage jim svate počastili in razveselili.
V soboto, dne 14. Jefcr. jih je bolezen hujše napadla; a ker so je bili navajeni, niso mnogo nanjo porajtali. V nedeljo je postala pa tako huda, da niso več mogli v cerkev iti. V ponedeljek jim je bilo malo odleglo, a v torek napovedovala se je že nemila smrt. Domači zdravnik, gosp. dr. Chloupek, pokliče prvega, pokliče drugega gospoda tovariša. Vsi so spoznali stanje kot jako opasno, a upali so, da krepka narava premaga še te napade, kakor jih je že toliko odbila. Umni zdravniki so poskusili vse, kar so vedeli in znali; vse je ostalo brez uspeha. Zato jim nismo dalje pridržavali sv. zakramentov za umirajoče. Pred vsprejemom sv. popotnice so še na glas molili za svojim zvestim prijateljem pripravljalne molitve in so razločno povedali, da nimajo nobenega sovraštva do nikogar in bi vsakega radi prosili za odpuščanje, če bi vedeli, da so koga kedaj razžalili. Šele na to, ko so presladko ime: Jezus izgovorili, so prejeli sv. papežev blagoslov za sv. odpustke v zadnji uri. Vse to se je vršilo v torek večer vpričo treh častitih mašnikov, blizu vseh
katere se je zavezala avstrijska vlada, da ne bo podpirala avstrijskih Slovanov, ker bi to bilo na škodo primorskim Lahom. Celemu svetu je znano, da avstrijski Lahi škilijo v Italijo. Razširjena je po vsem Primorskem laška družba: »iridenta« po imenu, katera pripravlja avstrijske Lahe na priklop k laškemu kraljestvu. Poslanca Bianchini (Hrvat iz Dalmacije) in Spinčič (Hrvat iz Istre), sta vprašala ministerskega predsednika dr. Korberja, ali je res Avstrija sklenila z Laško zgoraj omenjeno pogodbo? Dr. Korber je kmalu odgovoril in odločno tajil tako pogodbo. Nato je predlagal Bianchini, naj se začne obravnava o odgovoru ministra dr. Korberja. Poslanska zbornica pa je odklonila ta predlog. Zdaj zakliče Spinčič: »Dobro; bomo pa vložili nujni predlog.« Ministerski predsednik se je zbal nujnega predloga ter poklical k sebi imenovana poslanca Bianchi-nija in Spinčiča in njima prigovarjal, naj odnehata od svojega nujnega predloga, ker bi stem zabranila, da se proračunska obravnava ne bi mogla še tako kmalu pričeti. Obljubil njima je, da hoče priskrbeti, da prideta pri prvem čitanju državnega proračuna k besedi, kjer lahko potožita svoje težnje. Vdala sta se Korberju; nujni predlog je izostal. Pokazala se je zopet pri tej priložnosti slovanska prijenljivost.
Sprememba opravilnega reda v poslanski zbornici.
Odsek, ki se peča s premembo opravilnega reda, je izvolil pocfodsek, kateri naj nasvetuje, kako se ima opravilni red spremeniti. Zvedelo se je, da predlaga pododsek sledeče spremembe: 1. Dozdaj so bili odseki poslanske zbornice sklepčni, če je bila navzoča nadpolovica članov. Od zdaj za naprej bi pa k sklepčnosti zadostovala ena tretjina odsekovih članov. Do zdaj se je prav mnogokrat prigodilo, da odseki niso bili sklepčni, ker ni došla niti polovica članov k seji. 2. Prvo čitanje vladnih predlogov in sklepov gospodske zbornice se vrši samo takrat, če to sklene poslanska zbornica po dvetretjinski večini glasov. Če pri samostalnih predlogih isto zahteva predlagatelj, tudi izostane prvo čitanje. 3. Pri nujnih predlogih sme govoriti samo predlagatelj. Če potem dvetretjinska večina glasov odloči za nujnost, se vrši na-daljna obravnava. 4. Glasovanje po imenih odpade v mnogih slučajih. 5. Če zahteva 50 poslancev, se morajo interpelacije tekom seje prečitati. 6. Tisti, na katerega je obrnjena interpelacija, mora na njo odgovoriti v šestih tednih, ali pa povedati vzrok, zakaj tega ne stori. Do zdaj se je smelo zahtevati, da se je začel razgovor o odgovoru na interpelacijo,
njihovih poslov in več prebivalcev trga Ljutomerskega. Na to so do polnoči prav mirno spali. Če jih je kdo kaj vprašal — kar se je moralo glasno zgoditi, ker kri, ki jim je silila v možgane, jim je bila večinoma vzela posluh — so le s kratkimi besedami odgovorili, pa takoj zopet zaspali. Na vprašanje, če jih kaj boli, odgovarjali so vedno: nič!
Smrt gospoda dekana.
Tako je nppočila sreda, dne 18. februv. Moči so gospodu dekanu očividno ginile. Blagi g. dr. Chbupek še enkrat brizgne živ-ljenskega toka (eterje) oslabelemu srcu na pomoč, a bilo je vse zaman. Začel se je smrtni boj (agcnia). Zbrali smo se vsi prebivalci cbširnega župnišča okoli smrtne postelje in smo opravljali cprkvene in zasebne molitve za umirajočega. Še enkrat odprejo gospod dekan že dolgo zatisnjene oči — pogledajo mrtvaško svečo in nas okoli stoječe in klečeče, oči zopet mirno zatisnejo in za-spijo v Gospodu.
Grozen jok se je oglasil po vsej hiši, ko je gospod zdravnik naznanil, da je blago srce nehalo za ta svet biti. Opravile so se iz obrednika prve molitve za rajnega gospoda dekana, potem pa smo stopili v posvet za-stran dostojnega njihovega pogreba.
to bo odpadlo v prihodnje. Zbornica sklene samo, se-li vzame odgovor na znanje ali ne.
Slatina in Šmarje. Poljedelski minister baron Giovanelli je odgovoril na interpelacijo poslanca P1 o j a in tovarišev o posojilih za vinograde, vničene po trtni uši, sledeče:
V seji visoke zbornice dne 9. aprila 1902 so interpelirali gg. poslanci dr. Ploj in tovariši, zakaj se niso takoj izplačala brezobrestna državna in deželna posojila in se izvršile drage od mene odrejene odpomoči v okrajih Slatina Jn Šmarje. Dovoljujem si na to sledeče odgovoriti: Ze v poletju 1. 1901, torej pred interpelacijo, sem dovolil predlog, katerega je stavilo na-mestništvo v Gradcu v sporazumljenju z dežel, odborom, da se takoj po vložitvi prošnje izplačajo dotične podpore, ker priznavam, kako velik pomen ima nagla odpomoč s takojšnim izplačanjem posojil za vinograde, vničene po trtni uši.
Od 1. 1902 se je določil še zgodnejši obrok za vlaganje vsakoletnih prošenj, kakor tudi za posvetovanje pri namestništvu in dežel, odboru ter za vlaganje istih na poljedelsko ministrstvo. Nadalje se naj vinarskim inštruktorjem naroči, v prihodnje ubožnim posestnikom prošnje izdelovati; tudi se je določilo, da se v prihodnjič zemljišče z ozirom na sposobnost za vsajanje vinske trte pregleda po nadzornikih in sicer pred dovoljenjem posojila, torej med proučevanjem prošnje.
Pri tej priložnosti se tudi lahko pregleda že pričeto rigolanje ali novo nasajanje ter se nadaljno nadzorovanje zemljišč lahko opusti, ker imajo nadzorniki itak mnogo opravila. Sicer se bode tudi za naprej z ozirom na varstvo upnika, namreč države in dežele, šele tedaj prva polovica posojila izplačala, ko se isto vknjiži. — Medtem ko je bilo dozdaj izplačevanje prve polovice posojila odvisno od tega, da je nadzornik iz-gotovil prej certifikat, na podlagi katerega je potrdil, da se je z lastnimi očmi prepričal o spolnjenih pogojih za izplačanje posojilnega deleža, namreč, da se je na zemljišču rigolilo ali deloma posadilo — ima nov način to prednost pred prejšnjim, da se izplača prva polovica posojila takoj po dovoljenju istega, ker se je odločilno pregledovanje zemljišča že vršilo med proučevanjem prošnje ter zopetno ni potrebno.
Ravno izgotovljenje certifikatov, ki je še bilo v 1. 1901 v navadi, je krivo, da se je 1. 1901 izplačevanje posojil nekaterim posestnikom vinogradov v okrajih Slatina in Šmarje tako zavleklo in kar ne samo gg. interpelantje, ampak tudi jaz obžalujem. Tamošnji nadzornik, vinorejski inštruktor Kušec, je zbolel, predno je pregledal dotične vinograde ter mogel izgotoviti certifikate. Ker pa ni svoje obolelosti naznanil, niso mogli odločilni činitelji takoj drugega nadzornika s preiskovanjem ter izgotovljenjem certifikatov pooblastiti. Na ta način se je moglo to šele v februarju 1. 1902 zgoditi ter so došli dotični certifikati šele 21. marca oziroma 4. aprila 1902 na okrajna glavarstva v Celju in Ptuju.
Na podlagi teh mojih izvajanj je pričakovati, da se bode v prihodnje popolnoma ugodilo željam gospodov interpelantov.
Dopisi.
Maribor. (Papeževa slavnost v bogoslovju.) Krasen večer so nam priredili v nedeljo gospodje bogoslovci. Lahko rečemo, da že dolgo nismo pri kaki veselici
Priprave za pogreb.
Vsi skupaj smo odprli železno blegajno, da smo iz nje vzdignili pokojnikovo oporoko. Ker v njej ni bilo posebnih naročil zastran pogreba, smo določili, da se v okrašeni leseni krsti pokoplje truplo na domačem pokopališču, poleg velikega križa, kjer že več čč. gg. duhovnikov počiva.
Čas pogreba se je nastavil na petek, dne 20. febr ob pol 10. uri predpoldne. Medlem se je položilo truplo v župnijski pisarni, tik smrtne sobe, »na pravdo« ali na mrtvaški oder.
Ko je bil stari cerkvenik obzvonil dan, zapel je turobno veliki zvon, ki je nesel žalostno naznanilo po široki župniji ljutomerski, da so toliko ljubljeni in globoko omilovam gospod dekan Skuhala preminoli. Ob 5. uri pa je pisec teh vrstic pristopil k velikemu altarju osirotele župnijske cerkve in je prvi opravil nekrvavo daritev nove zaveze za dušni mir svojega dragega prijatelja.
Od vseh stranij so ljudje vreli trumoma v župnišče, pokojnega gospoda dekana škropit in »križat« — pa molit za njih dušni mir in pokoj. Pretresljiv jok se je razlegal ves dragi dan. Gospod vodja c. kr. okraj, glavarstva, pl. Rainer, ki je za časa bolezni po trikrat na dan poslal prašat po stanju gospoda dekana, bil je prvi, ki je pismeno naznanil svoje globoko sožalje radi smrti njegove.
s takim zanimanjem sledili vsaki točki, kakor v nedeljo zvečer. Ta večer so pokazali bogo-slovci, da ljubijo znanost in umetnost. Da bi dejanski pokazali, kako ljubijo sv. Očeta, priredili so za njihov zvanredni jubilej slavnost, na katero so lahko ponosni in katera nam ostane vsem v dolgotrajnem, prijetnem spominu.
Slavnostna dvorana je bila z venci kar prepletena, skoro smo pozabili, da smo še v zimi, toliko je bilo tu cvetja in zelenja. Visoko nad odrom smo čitali v žarečih črkah: »Sprejmi čestitke vernikov, Leon XIII., petkrat pet let papež!«
Slavnost so počastili s svojo navzočnostjo premii. knez in škci, vsi preč. kanoniki ter mnogo duhovščine iz mesta in okolice. Na vsporedu so bile štiri pevske točke in trije govori. V prvi pesmi smo obfiudov&ii prekrasen tenor-solo. Mlademu pevcu čestitamo! Njegov glas je kakor glas slavčka. Izvanredna čistost glasu se druži z mehko milobo. Druga pevska točka je bila pa nekaj velikanskega: 90. psalm, uglasben za moški zbor s spremljanjem klavirja in harmonija. Kako veličastni akordi, kako umetna kompozicija ! Kako se človeku topi srce, ko posluša ta veličasten spev, v katerem se bla-gruje tisti, ki biva pod varstvom Najvišjega. Moški zbor je imel sila težko nalogo, a izvršil jo je častno. Ravno tako nas je navdušila tretja pesem: »Tu es Petrus« in četrta: »Himna Leonu«. Ko bi se šlo za prvenstvo, ne vem, kateri bi prisodili prvo mesto!
In kaj še le govoi! To so vam bili navdušeni govorniki, da ne dobite kmalu takih. Prvi je imel latinski govor, govoril pa je gladko, s povdarkom in s popolnoma naravnimi kretnjami, kakor bi bil rojen Latinee. Slavil je Leona kot gojitelja in ljubitelja znanosti in umetnosti, saj je že kot 12 leten deček zlagal ode v Horacijevem slogu. Drugi govornik je proslavljal Leona kot socialnega papeža. Kako vnet je Leon za odpravo socialnega zla, to razvidimo najbolj iz njegovih okrožnic; radi teh je zaslovel celo pri nasprotnikih. Tretji govornik pa nam je pripovedoval z navdušenimi besedami, kako veliko je Leonu na tem, da zavlada pravi krščanski duh po šolah, posebno na visokih šolah. Kajti čegar je mladina, tega je prihodnost.
Slišali smo marsikaj novega, mnogo zanimivega, vse to pa kaže, da so se gospodje bogoslovci na veselico dobro pripravili in da so najlepše izbrali in nam podali kot prijetno duhteč šopek.
Vsa čast pa gre tudi gospodoma Fr. Spindlerju in R Wagnerju, ker sta tako spretno spremljala pevce na harmoniju, ozir. na klavirju, ter gospodoma A. Kocbeku in I. Markošeku, ki sta kot izvtžbana pevca pevski zbor pomnožila.
Po dokončanem vsporedu so prem. knez in škof izrazili veselje in zadovoljnost nad dobro vspelo veselico. Izrekli so celo željo, naj bi se vsa ta veselica popisala in izdala v posebni knjižici. Kajti ta veselica bo zmiraj zavzemala častno mesto v zgodovini mari-
Ravno to je storil g. Robič, ravnatelj Franc-Jožeiove šole in še drugi. Mnogi so prihajali v župnišče, da so osebno razodeli svoje globoko sočutje. Črne zastave so plapolale ne le raz župnišče in zvonik, ampak še z drugih hiš.
V četrtek so se »čitalniški« pevci vadili v petju, razna slav. društva so pa delala priprav za tužno svečanost. Tudi se je priredil mrtvaški voz, da se na njem prepeljajo drugi dan telesni ostanki pokojnega gospoda dekana od cerkve proč na domače grobišče. Vrla cerkvena ključarja Rajh in Slavič sta pa odbrala štiri enake, temne konje, ki bodo, čuvani od štirih cgnjegascev, vlekli mrtvaški voz v pretužnem sprevodu. Smrtna tišina je počivala nad trgom Ljutomerskim. Le zvonov milo petje je nosilo glas še prek meje zapuščene župnije in je tako sočutne sosede vabilo za v petek v Ljutomer na pogreb.
(Koom sledi.)
borskega bogoslovja, saj priča o delavnosti in idealnem navdušenju za vse lepo in dobro, to pa je ob enem najlepša čestitka za sv. Očeta. Nadalje so premilost. knez spodbujali bogosiovce, naj posnemajo Leona XIII. kot vzor-bogoslovca. In v dokaz svoje brezmejne naklonjenosti so podaii vsem navzočim višje-pastirski blagoslov.
Z blagoslovom se je končala ta jubilejna slavnost, katera zavzema — po besedah pre-vzvišenega nadpastirja — drugo mesto med vsemi slavnostmi, ki so se letos priredile v naši škofiji na čast Leonu XIII. Na prvem mestu pa ostane prekrasna slavnost v mariborski stolnici dne 3. marca.
To je bil torej dan veselja za bogosiovce, bil pa je tudi dan veselja za vse goste.
Iz Dramelj pri Celju. (Raznoterosti.) Kdor zahteva, prejme, če tudi ne hitro, vendar enkrat. Tako se je tudi nam Drameljčanom zgodilo, ko smo že več let zahtevali in moledovali za dvojezični poštni pečat. Kaj lepo se vidi zraven Trennenberg tudi domače Dramlje. No, če tukaj ni sploh nobenega Nemca, čemu bi bil še poštni pečat nemški? Hvala vsem tistim, ki so kaj storili za ta važen napredek naše občine! Kakor je razvidno, Dramlje napredujejo v vseh rečeh. Letos se bo tudi zidala nova šola 4 razred-nica, se že pridno vozi gradivo skupaj od vseh strani, samo eno nas straši, da se bo v sredi dela moralo prenehati. Zakaj, bo kdo vprašal? Zato, ker je naša cesta od državne ceste do poštnega urada tako slaba, da bo enkrat voz s konji vred v blatu obtičal. Potem se bo pa moralo z vsem nehati! Za to smo že tudi na merodajnih krajih prosili, naj se ta košček ceste prevzame v okrajno^ cesto. Obljubilo se je, in je neki že tudi sprejeto, a ne izvede se nič! Kje vendar tiči pravi vzrok? —
Marijina družba, ki je imela skraja veliko sovražnikov, sedaj prav lepo vspeva; čez 200 deklet in 80 mladeničev je vpisanih; to je že veliko za našo ne veliko župnijo. Letošnji predpust je iz Marijine družbe stopilo v zakonski stan 5 deklet, katere so večinoma vse družbenice spremile k poroki, in prav ginljivo vzele slovo od svojih sosester! Ko je pust vzel slovo z vsemi svojimi veselicami in burkami ter nastopil resni postni čas, doletela je nova žalost naše Marijine otroke. Dne 28. svečana je umrla iz Marijine družbe pridna deklica, Franca Smcdej iz Dramelj, stara 17 let. Tukaj so zopet pokazali Marijini otroci svojo ljubezen do svoje sosestre. V obiinem številu so se zbrali, da ji skažejo zadnjo čast in jo spremijo k pogrebu. Pogreb so vodili naš č. g. kaplan Anton Novak in služili peto črno sv. mašo, med katero so naši pevci pokazali svojo veliko spretnost in marljivost. Po maši se je pomikal sprevod na pokopališče, nosile so krsto ovenčane družnice, a tudi nad 30 drugih deklet je bilo v belo oblečenih. Drugega ljudstva je bilo pa brez števila; govorilo se je, da lepšega pogreba še ni videlo Dramlje!
Iz Polzele v Savinjski dolini. Pred kakim tednom smo imeli pri nas občinske volitve. Mirno in brez hrupa, kakor se spodobi možem, volili smo z malo spremembo dosedanji občinski odbor, ki si je stekel za občino toliko zaslug, volili smo tudi dosedanjega vrlega in mnogozaslužnega župana g. Julija Žigana. Mirno in brez hrupa smo jih volili po svojem prepričanju. Toda kakor povsodi, tako se nahajajo tudi na Polzeli ljudje, katerim je prepir vsakdanji kruh, in ki delajo nalašč zdražbo, da lahko potem v kalnem ribarijo. In jeden — najhujši — teh ljudi j, je čutil potrebo, napisati za ljubljanski dnevnik lažnjivo poročilo, in je s tem razburil občino. Vedno se zgodi kako nespora-zumljenje, če kak ljubljanski list, ki gleda le skozi naočnike kranjskega domačega prepira, slabo poučen o naših razmerah, priobčuje take dopise neznanih dopisnikov. In tako tudi zdaj. Kdor je čital poročilo v »Slov. Narodu«, mislil si bo gotovo, da so zdaj na krmilu najhujši liberalci in socialni demokratje. In
vendar temu ni tako V občinskem odboru sede sami vrli, zaslužni, za svoj narod vneti možje, katerim niti od daleč ni mari, da bi presajali prepir na naša tla. Polzelani smo zvesti, verni Slovenci in hočemo, da je tak tudi nas občinski zastop. In ravno izvoljeni zastop nam je porok, da ostane naša občina to, kar je, verna in narodna, udana staremu geslu: Vse za vero, dom, cesarja!
Res se skoro ne splača, odgovarjati še več, a to smo morali povedati, da ne bodo i drugod mislili slabo o nas. »Narodovemu« j dopisniku pa, ki ga dobro poznamo, povemo, j naj nas pusti v miru. Kdor ima maslo na | glavi, naj ne hodi na solnce. Saj se razumemo! i Seveda, njemu, očitnemu nemškutarju, se | dobro zdi, če more vsejati med Slovenci \ prepir, toda če ne misli odnehati s svojim hujskanjem, vstal bo med našim ljudstvom tak vihar, da bo odnesel njega in njegovo ponemčevalnico z vsemi duhovi vred daleč od nas med njegove nemške bratce. In jokal se gotovo ne bo mkdo za njim. Volivec.
Razne stvari.
Iz domačih krajev.
Slovensko društvo priredi svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 15. sušca 1903 ob 3. uri popoldne v dvorani »Narodnega doma« v Mariboru. Na dnevnem redu je: 1. poročilo državnega poslanca o političnem položaju, 2. poročilo o slovenskem vseučiliš-kem vprašanju, 3. poročilo odborovo, 4. volitev novega odbora, 5. slučajni predlogi in nasveti. — K obilni udeležbi vabi odbor.
Prestavljen je v Maribor iz Cernovic poštni oficijal g. Oskar Uršič.
Vojaške vesti. Druga baterija tretjega topničarskega polka v Gradcu je na potu v Krško k strelnim vajam.
Poroka. Gospica Mieika Šlanderjeva, hčerka zdravnika g. dr. Ivana Šlanderja v Gornjemgradu, se je poročila z žandarme-rijskim stražmojstrom g. Matijem Filipičem v Laškem trgu.
Mariborske novice. V soboto dne 7. t. m. je bil v mariborskem Narodnem domu koncert Rusinje Nadine Slavjanske. Koncertna dvorana je bila polna slovenskega občinstva, ki je prišlo poslušat ruske pesmi in sviranja na baialajke (godbeno orodje, slično našim tamburicana). — Maribor dobi topničarstvo. Novo ustanovljena 3. divizija topničarjev s havbicami pride v Maribor. — Dne 7. in 8. aprila se vrši nabor za mesto Maribor. — Hlapec grajščine v Račah Valentin Turk je naznanjen zavoljo mučenja živine, ker je dne 7. t. m. v Tržaški ulici neusmiljeno tepel j kravo. — 16 letni Martin Vauhnik iz Spod. Polskave je bil obsojen pri tukajšnji sodniji zavoljo tatvine na 8 mesecev težke ječe. — Zavoljo poneverjenja so pa zaprli 38 letnega Franca Reisman od Sv. Kunigunde pri Mariboru.— Tukajšnji gostilničar »pri grozdu«, g. Spaček, ki je bil 1. 1866. v bitki pri Nahodu ranjen od krogije, katera je tudi v vratu obtičala, ne da bi jo bili mogli odpraviti, je začutil pred nekaj dnevi v tilniku bolečine. Zdravnik ga je operiral ter našel krogljo, katera je bila 36 let v njegovem vratu. Ce je le res?
Mariborske porotne obravnave. V
pondeljek 9. t. m. ie obsodilo porotno sodišče Marijo Mišja iz Žihlave pri Sv. Duhu na Stari gori zavoljo umora lastnega otroka na tri leta težke ječe, poostrene s postom vsak mesec. — V torek, 10 t. m. se je zavoljo detomora zagovarjala 20 letna Franč. Krajnc iz Drakovc. Ker je zanikala, da bi bila otroka nalašč zadušila, obsodili so jo samo zavoljo zanemarjenja dolžne skrbi na eno leto težke ¡eče. — Isti dan j« obsodilo porotno sodišče I 25 letnega Janeza Segula iz Domove zaradi

prestopka zoper varnost življenja na dva ; meseca zapora. Udaril je namreč 18. oktob. 1. 1. Matijo Golob s palico tako močno čez obraz, da je na enem očesu oslepel ter je tudi vid drugega oslabel. — Dne 11. marca je bil obsojen Ignac Paiko iz Rogoznice pri Ptuju, zaradi umora Barbare Kolarič, k smrti na vislicah.
Podučni tečaj za učitelje na vinarski šoli. Od 2. do 14. marca so se udeležili tega tečaja sledeči gg. : 1. Konrad Mejovšek, nadučitelj v Reki; 2. Avgust Požegar, nad-učitelj v Stranski vasi; 3. Franc Pirkmaier, nadučitelj v Framu; 4. Franc Jamšek, učitelj v Selnici; 5. Jože! Klemenčič, učitelj pri Sv. Antonu v Slov. gor.; 6. Henrik Šumer, učitelj pri Sv. Štefanu; 7. Jože! MeSiček, nadučitelj v Sevnici ob Savi; 8. Martin Vodenik, učitelj v Brežicah; 9. Anton Šumljak, nadučitelj v Gotovljah; 10. Ivan Stukelj, nadučitelj v Frankolovem; 11. Ivan Kramer, učitelj na Vranskem; 12. Ivan Geratič, nadučitelj pri Sv. Štefanu v Rožni dolini; 13. J. Polanec, nadučitelj na Crešnovcu; 14. J. Kniely, učitelj v Lučanah; 15. Friderik Kohl, učitelj v Brnu; 16. Alojzij Trobej, nadučitelj v Št. Ilju; 17. Martin Sotošek, nadučitelj v Žetalah; 18. Anton Kosi, učitelj v Središču;
19.	Peter Kavčič, nadučitelj pri Novi cerkvi;
20.	Ivan Žunkovič, nadučitelj pri Sv. Marjeti.
Umrl je v noči od 7. na 8. t. mes. v
Ljutomeru trgovec in hišni posestnik Ignac Rabenstein.
Ptujske novice. Prejšnji teden sta se skregala v gostilni Wratschko neki Ivan Lakner iz Schonberga pri Wildonu in častniški sluga Krami zavoljo neke deklice. Pri tem je Lakner zabodel dvakrat z nožem slugo v glavo, da se je zgrudil na tla. Težko ranjeni je hotel potem na vseh štirih uiti svojemu nasprotniku. Ta pa se je ves divji vsedel na njega ter mu zadal tri rane v hrbet. Laknerja so zaprli, Kramla pa prepeljali v bolnišnico, kjer dvomijo zdravniki, da bi še okreval. — Piše se nam: Blagovolite sprejeti v prihodnjo številko sledeče vrstice : »V zadnji številki »Slov. Gospod.« z dne 5. t. m. je bil nek dopis iz Ptuja, v katerem se g. dopisnik izpodtika nad tem, da se načelnik okr. zastopa ni vdeležil slavnostne sv. maše dne 3. t. m. povodom papeževega jubileja. Menda g. dopisniku ni znano, da je v Ptuju le zaradi nujnega opravila. Radi takega pa se tudi dne 3. t. m. ni mogel udeležiti slavnostne svete maše v proštijski cerkvi. Vdeležuje pa se pri Sv. Urbanu ne samo posebnih cerkvenih svečanosti, ampak tudi vsako nedeljo sv. maše, če mu tega ne zabranjujejo njegovi premnogi posli. Nikakor tedaj ni postal luteran, kakor gosp. dopisnik sklepa. Sicer pa je okr. odbor pri vseh cerkvenih svečanostih v proštijski cerkvi zastopan po načelnika namestniku, kateri se je tudi dne 3 t. mes. vdeležil slavnostne svete maše. Grožnja z bodočimi volitvami v okraj, zastop pa gotovo ni bila umestna, in če bi g. dopisnik pomislil le malo na nevarnost, v kateri se nahaja narodna stvar v ptujskem okraju, bi jo gotovo opustil. Sicer pa mesto okr. načelnika v Ptuju ni nikaka sinekura, ampak zahteva velike žrtve, in bo sedanji načelnik jako vesel, če se take žrtve od njega v prihodnjič ne bodo več zahtevale.« Spoštovanjem Z e 1 e n i k.
Grozna nesreča. V soboto, 7. t. mes. zjutraj se je pripetila v kamenolomu Rudol. Holcer v občini Činžat strašna nesreča, 'pri kateri sta ostala mrtva kamnoseka Feliks Habit in Frane Grb. Prejšnji dan se ni užgal z dinamitom nabit rov, in ko so drugi dan zopet vrtali, se je naenkrat vnel ter povzročil smrt zgoraj imenovanih. Oba ponesrečenca sta neoženjena. Grb je bil star 40, Habit pa 26 let.
Ubegli kaznjenec ujet. Kaznjenca Fr. Odlašek, ki je pobegnil iz tukajšnje kaznilnice dne 24. m. mes., so vjeli pri ciganih blizu Novega mesta na Kranjskem. Branil se je tako dolgo, dokler ni bil smrtno nevarno ranjen.
Ogenj. Začetkom tega meseca je zgorela koča Terezije Pulko v Strajni pri Ptuju. Posestnica ni bila zavarovana. — Minoli teden je zgorela streha mlina v Rani vesi, last minoritskega konvikta v Ptuju. — Gozd je zgorel 23. febr. v St. Petru obč. Loka, last posestnika Karola Slane. Škode je okoli 1000 kron. — V Poljčanah je zgorela 8. t. mes. hiša Jan. Švager.
Iz Središča se nam piše: Tuk. okrožje konjerejskega društva za Štajersko priredi v nedeljo, dne 15. t. m. ob 3. uri pop. v gostilni Venigerholčevi v Središču zborovanje. Zavoljo zanimivega dnevnega reda se vabijo vsi konjerejci iz Središča in okolice k temu zborovanju. — Ivan Kočevar, okrož. načel.
V	Slovenski Bistrici se je ustrelil iz neznanega vzroka v pondeljek dne 2. t. m. g. Jožef Kač, oskrbnik Pongračevih posestev.
Slovensko pivo! Novo delniško društvo, ki je prevzelo in preuredilo Kukčevi pivovarni v Žalcu in Laškem trgu, je začelo svoje delo ter jame razpošiljati pivo.
Slovenski mladeniči nam iz ormoškega okraja poročajo, da jih je bilo pri naboru potrjenih 138. To je lepo število, ki kaže, koliko krvnega davka Slovenci plačujemo državi.
V	Poljčanah so prijeli 24letno natakarico Ano Mražar iz Loke pri Zid. mostu, ker je meseca septembra 1. 1. ukradla čev-ljarjevi ženi Frančiški Zalaznik v Ljubljani zlato uro z verižico in zlat prstan.
Prijet goljuf. Blizu Kranja na Kranjskem so prijeli orožniki dne 2. t. m. nekega Jan. Topolovšeka iz Sladke gore na Štajerskem. Isti je ponaredil pečat dežel, predsedstva kranjskega, si spisal potrdilo, da je pogorel in pritisnil pečat na potrdilo. S tem je po deželi beračil in goljufal ljudi. Tudi v Ljubljani je mnogo prigoljufal.
Zasačen tat. V občini Pokoše je zasačil posestnik Štefan Novak svojega soseda Štefana Goričan, ko mu je isti kradel v kleti vino. Zaprli so tudi njegovo ženo, ki je baje znala za tatvino.
Ponesrečila sta se 4. t. m. Jož Poterč in Franc Murko v Ločkem vrhu, okraj Ptuj, pri streljanju neke skale, ker se jima je smodnik prehitro užgal. Obadva sta težko ranjena.
Samomor. Kočar Sebastijan Jezernik v Arclinu se je v bližnjem gozdu na nekem drevesu obesil. Vzrok samomora ni znan, ker je Jezernik živel v dobrih razmerah in ni bil oženjen. Star je bil 70 let.
Celjske novice. — Na občnem zboru obrtnega društva v Celju se je sklenilo, da se ustanovi kreditna zadruga za slovenske obrtnike. Obrtniki so se pritoževali, da mnogi Slovenci še vedno ne poznajo dolžnosti do slovenskih obrtnikov, da bi si pri njih naro-čevali delo. Slovenci, podpirajmo svoje ljudi! — Pri celjski nemški »šparkasi« dobi vsaka stranka za nameček eno številko »Štajerca«. Tedaj nemška šparkasa oddaja slovenskega (?) »Štajerca«. Kmetje, iz tega zopet lahko razvidite, od kod veje »Štajerčev« veter. — V Celju je umrl upokojeni stotnik Rudolf Kuhn. — V nedeljo 15. marca t. 1. uprizori celjsko pevsko društvo Finžgarjev narodni igrokaz s petjem: »Divji lovec«. Začetek je ob 7. uri zvečer. — 9. t. m. je umrl takajšnji trgovec Alojz Walland. Bil je velik nasprotnik Slovencev. — Ker izvanreden občen zbor zadruge »Lastni dom« dne 7. t. m. ni bil sklepčen, vrši se isti 14. t. m. ob 6. uri zvečer v sejni dvorani. —
Hudič gre po njega! Dne 5. t. m. je začel pri Gornjemgradu padati balon, odposlan od c. k. zrakoplovskega zavoda na Dunaju. Bo-čani so ga potegnili na tla. Ob tej priliki se je prigodila smešna dogodba. Neki kmet je stal pred hišo. Mož se prestraši in zbeži v hišo. Zaklene vsa vrata in s strahom pričakuje, kaj bode. Mislil je, da gre hudič po njega. Ko so drugi ljudje balon privlekli do njegove hiše in ga klicali, naj gre ubitega hudiča gledat, prilezel je počasi iz hiše. Seveda se je sedaj nekoliko sramoval svoje nevednosti.
Občinske volitve v Vojniku dne 5.
t. m. so izpadle ugodno za Nemce. Nemci iz drugih krajev so si nakupili v Vojniku posestvica, da so postali tako volilci v občini. Davka plačujejo nekateri teh volilcev samo dva vinarja. Le na ta način so Nemci zmagali. Slovenci se bodo pritožili proti takemu postopanju!
Občinski zastop v Podsredi. Pri vo-litvi [starešinstva trške občine Podsreda je bil izvoljen gosp. Gustav Presker zopet županom ; za svetovalca pa sta izvoljena Tone Škerbec, posestnik in Franjo Šket, nadučitelj v Podsredi. Sami vrli narodni možje.
Iz Vuzenice se nam poroča, da se je ponesrečil hlapec Lorenc Urbane. Peljal je z vozom težke hlode, ki so zdrknili na nekem mestu, kjer se cesta močno nagne, raz voz ter so ga zmečkali.
Vodrež v šmarskem okraju. Delavcev kar mrgoli pri nas, posebno ob nedeljah, ko pridejo skupaj od različnih strani. Ogrov je čudo veliko tukaj, oni bodo odnesli od nas marsikatero krono, katero bi naši ljudje radi zaslužili, ali kaj, ko ima Oger pri Ogru prednost. Podjetnik tišči le Ogre naprej.
Zavoljo poneverjenja in tatvine je bil obsojen v Ljubnem na Gor. Štajerskem nekdanji davčni praktikant Gabriel Majcen na 18 mesecev težke ječe ter se bode postavil po dovršeni kazni pod policijsko nadzorstvo.
Velenjska železnica se ne podržavi.
Deželni odbor štajerski je za sedaj odklonil ponudbo vlade, da se podržavi velenjska železnica, in je utemljeval odklonitev z mnenjem, da bi trpela dežela, ako bi se železnica podržavila. Pogajanja se bodo še nadaljevala.
Iz Sromelj pri Brežicah se nam piše: Veliko vina in sicer skoro ves lanski pridelek je še v občini Sromlje pri Brežicah dobiti lahko po 8 kr. liter in še nižje. Pač zaman daje vlada vinogradnikom podporo brezobrestnega posojila, dokler ne zapre pota italijanskemu vinu. Šele potem bi se naše vino lažje prodajalo.
Okrajni odbor v Sevnici. Sevniški okrajni odbor je izvolil dosedanjega predsednika g. Mihaela Starkla, posestnika in župana v Sevnici, zopet predsednikom in bivšega podpredsed. g. Fr. Simoniča, gostilničarja v Sevnici, podpredsednikom.
Braslovška požarna bramba dobi novo brizgalno, ki se bode v nedeljo, dne 15. marca blagoslovila.
Na Polzeli je začel upokojeni učitelj Kunstič podučevati v posebnem kurzu nemščino. Ali se morda bliža šulvereinska šola?
Cerkvene stvari.
V	romarski cerkvi Matere Božje v Puščavi nad Mariborom se bode v proslavo papeževega jubileja od 12.—15. marca t. I. obhajala tridnevnica pod vodstvom čč. gg. misijonarjev iz Maribora.
V	Braslovčah se bo obhajal misijon od 21.—29. marca. Vodili ga bodo čč. gg. misijonarji iz Celja.
Videm na Savi. Na predvečer papeževe slavnosti se je nažgal vrh »Libne« pri Vidmu velik kres. — Sv. misijon se obhaja te dni na Vidmu. Vodijo ga čč. gg. misijonarji iz družbe Jezusove: Verhovc, Žužek in Kunstelj.
Društvena poročila.
Za dijaško kuhinjo v Mariboru so
darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice: Franc Bohak, stolni kaplan 10 K; Posojilnica v Št. Ilju 10 K ; A. Šlamberger, c. kr. notar v Kranju namesto venca na grob svojega nepozabnega dobrotnika Ivana Skuhala, nekdanjega dekana v Ljutomeru, 10 K; Jakob Kavčič, namesto venca na grob svojega nepozabnega dobrotnika Ivana Skuhala, 10 K ; dr. Jernej Glančnik 200 K; Leopold Vozlič, kaplan 5 K; sestra č. g. župnika Hirti 5 vreč krompirja in edno vrečo repe. Bog plati vsem prijateljem učeče mladine!
Kat. izobraž. društvu v Studencih
je darovala družba Sv. Mohorja v Celovcu 41 lepih knjig ter Ciril iu Metodova družba v Ljubljani okoli 20 knjig, za kar se gori imenovano društvo najprisrčnejše zahvaljuje. Društvo klub hudim zaprekam vrlo napreduje!
Kmečko bralno društvo za Lembah in okolico ima svoje glavno zborovanje v nedeljo 15. sušca 1903 ob pol 4. uri popoldne v gostilni g. Nace Rotnerja na Laznici s sledečim vsporedom : 1. Nagovor predsednika. 2, Poročilo knjižničarja. 3. Poročilo blagajnika. 4. Govor g. župnika A. Kocuvana. Udje in podpiratelji se prijazno vabijo, se v prav mnogem številu udeležiti zborovanja.
Poučno predavanje. Na prošnjo bralnega društva pri Sv. Marku niže Ptuja bode predaval v nedeljo, dne 15. t. m. po večer-nicah v šoli potovalni učitelj gosp. Ivan Bele. K prav obilni vdeležbi vabi odbor.
Bralno društvo pri Sv. Benediktu v Slov. gor. je imelo dne 22. februarja letni občni zbor. Udov šteje 248, knjig 508, prebralo se je nad 2000 knjig; časnikov ima: 62 iztisov »Slov. Gospodarja«, 20 »Domoljuba«, 30 »Naš Doma«, 2 »Mira«, 2 »Slov. Lista«, 1 »Narodni Gospodar«, 1 »Danico«, 1 »Vinarski in vrtnarski list«, 1 »Slovenec«, 1 »Siidst. Presse«. Odbor se je izvolil stari, a s starim nočemo ostati pri starem, temveč še bolj napredovati.
Sv. Ana na Krembergu. Dne 15. svečana je priredilo bralno društvo v čast sv. očetu Leonu XIII. jubilejno slavnost, in sicer takoj po večernicah. Slavnost je bila mnogoštevilno obiskana. Veselimo se, da se je pevski zbor združil, in imamo okoli 30 pevcev; hvala č. gospodu kapelanu in bi. gosp. organistu! Začetek je bil z milimi pesmicami. Potem so domači č. g. kapelan J. Panič orisali v poljudni besedi velikega našega papeža Leona XIII. Hvala jim! Micika Pošova je zatem deklamovala dolgo deklamacijo v čast papežu, in žela občno pohvalo. Pevski zbor je zaoril lepo pesem Leonu XIII. kot jubilantu. Igri: »Dr. Vseznal« in »Kakor ti meni, tako jaz tebi« so se izborno izvršile. Doktor Vseznal (V. Z.) se je pokazal pravega mojstra, jednako tudi (V. H) Zahvalo izrekamo č. gospodu kapelanu in organistu za veselje v petju; g. Jožku Krambergerju pa zato, da nam je dal svoje zasebne prostore, in ga prosimo, da nam še dovoljuje tudi v bodoče to dobroto! Bog in domovina! —j.
Galicija pri Celju. Dolgo se že nisem oglasil v Vašem cenj. listu. Gotovo ste že mislili, gospod urednik, da sem se v »Štajerca« zatelebal in morda postal celo njegov agent tam kje v deveti deželi, kjer so neki ljudje še tako neumni, da se jih lahko »na-farba«. Pa če to mislite, se jako motite. Jaz sem še vedno Vaš pristaš. Preteklo leto sem bil celo Vaš someščan. V Mariboru sem se namreč učil puško nositi; pa veste kaj še, hoditi sem se tudi učil. Pred kakimi dvajsetimi leti so me mati naučili, in zdaj še ni nihče rekel, da bi ne hodil prav. Pri vojakih pa nisem znal hoditi. Nič niso verjeli, če sem rekel, da že znam hoditi, da so me mati naučili. Hočeš nočeš, moral sem se na novo učiti. Učiti se je pa pri vojakih tudi bolj hudo kot doma; je pač druga navada. Pa ne bodite hudi, gospod urednik, da Vas nisem obiskal, ker sem že tako blizu Vas bil. Prav rad bibil stopil včasih k Vam, da bi se bila kaj pogovorila; pa saj veste, da pri vojakih e trdo za prosti čas. Še pisati Vam nisem utegnil. Zato sem pa zdaj zastavil pero, ko sem na dopustu doma in imam malo več časa. Vas že gotovo skrbi, kaj je z našim »bralnim društvom«. Mislite morda, da je letos zmrznilo, ker je bila tako strašna zima? Kaj še! saj imamo peč v čitalnici. Ali nekaj udov nam je pa le zmrznilo. Pa nič ne d6, saj so bili že prej mrzli. Drugi bodo pa bolj vneti za dobro stvar. Človeka veseli, če sliši, kako se ljudje zbirajo po vseh farah v izobraževalna društva. Vsako društvo se pa le tedaj povzdigne, če ima dosti podpornikov. Ravno v teh je pa naše društvo še siromašno, najboljši naš podpornik so vlč. gosp. župnik.
Vabim in prosim v imenu dobre stvari in naprave vse, kateri bi zamogli našemu društvu pomagati do krepkega stanja, naj ne drže križem rok in puste propasti naše društvo, kakor je propadla »podružnica sv. Cirila in Metoda«. Ce si naše društvo enkrat toliko opomore, da priredi kakšno veselico, potem mu je obstanek zagotovljen. Samo eden pa tega storiti ne more. Prosijo se tedaj vsi, kateri bi nam v tej stvari zamogli pomagati, da priskočijo društvu na pomoč, ne pa se rogati, če kdo stori korak, da bi se društvo povzdignilo. Med možmi in mladeniči je navdušenje za društvo, treba le malo spodbude in pomoči, pa se bode društvo krepko razvilo. Samo z obljubami si pa društvo ne more nič pomagati. Do Vas, dragi fantje in
J možje, se pa tudi obračam z resno besedo.
! Zakaj je naše društvo ? Prvič: za izomiko.
| Ono je nadaljevalna šola. Človek, ki ni iz-omikan, se bode držal vedno starega kopita. Takemu se ne da nič dopovedati, kaj je boljše. Drži se svoje trme dostikrat na škodo sebi in drugim. S prebiranjem dobrih časnikov in knjig se pa človek nevede omika in izobrazi ter postane koristen človek. Nadalje izve človek iz dobrih knjig in časnikov marsikaj koristnega, kar lahko porabi sebi ali drugim v korist. V društvu se človek lahko pošteno razveseli. Tam je lepa priložnost za prijateljske razgovore. Varovati se je pa brez-koristnih šal in iger. Skrbimo torej, da bode rodilo naše društvo nam korist. Prava zabava bodi nam uk. Tekoče leto bodemo skrbeli, če nas bode kdo podpiral, v društvu za pouk in pošteno zabavo. Imejmo skrb za naše društvo, da nas ne bodo mogli sosedje dražiti s primero »Galičani zaspani!« Pa še nekaj mi je na srcu. Tu pa tam se namreč prikrade v našo faro ptujska »krastača«. Naročniki jo skrivajo, ker vedo, da ima pri nas dosti sovražnikov in morda se je celo sramujejo. S tem pa ravno pokažejo, kakšen je ta list, da se ga morajo pred poštenimi ljudmi sramovati. Pustite torej ta ničvreden list ter si za isti denar kot velja »Štajerc«, lahko naročite »Naš dom« in pristopite k »bralnemu društvu«, kjer je udnina le ena krona; pa boste imeli pošteno berilo, da se Vam je ne bo treba sramovati. Ce bodo pa »Štajer-čevi« pristaši ostali še trdovratni, Vas pa prosim, gospod urednik, da mi boste še odstopili v listu prostoršek, da Vam bodem napisal kaj pikantnega za »Štajerčeve« ljubitelje. Saj peresa mi še ni rja pokončala in šale zbija tudi rad	Tine Podgorski.
Iz dragih krajev.
f Ladislav baron Rieger. Iz Prage prihaja tužna vest, ki povije v žalost vse Slovanstvo. Na domu naroda češkega se vije črna zastava, ki naznanja slovanskemu svetu, da je preminol velik mož. V torek, malo minut po eni uri je umrl v Pragi Ladislav baron Rieger. Utrnila je blesteča zvezda — zrušil se hrast — orjak. Njega, ki je bil narodu češkemu v davnih dobah mladeniško ognjen prvoboritelj, ki je že v zorni mladosti trpel preganjanje radi svoje ljubezni do svojega naroda; njega, ki je bil pozneje, v dobi možke zrelosti, narodu moder voditelj; njega, ki je bil zadnje čase — vzlic vsem bridkostim, ki jih je doživel — patrijarh, ki je iz svoje neizčrpne zakladnice uma, domolju-bnosti in praktičnih izkušenj, dajal narodu dobre nasvete — njega ni več med živimi. Nikdar pa se mu ni duša kazala v toli in-pozantni veličini, kakor tedaj, ko je — padel in potem, neprestano do tistega hipa, ko je izdihnil dušo. Leta 1890. se je Rieger udeležil razprav o spravnih punktacijah na Dunaju. Narod je odklonil punktacije in križem češke zemlje je zavihral silen vihar, ki je stri sta-ročeško stranko in žnjo — Riegra. Mož, čegar veljava v narodu je bila poprej skoro brezprimerna, moral je izpustiti krmilo iz rok. Moral bi biti iz kamena, ako bi ga to ne bilo bolelo. Ali Riegrova ljubezen do naroda je bila tolika, da je izključala vsako grenkobo, vsako trpkost; Rieger se je uklonil
pred voljo naroda in ostal moder svetovalec in povspeševalec onim, ki so ga vrgli. Take sijajne zmage ni možno izvojevati na bojnem polju — tako zmago nad človeško slabostjo morejo izvojevati le veliki duhovi in veliki značaji in največi rodoljubi! Mož s tako veljavo bi bil lahko mislil tudi nase. Rieger ni mislil — v njegovem srcu ni bilo prostora za tako misel, ker je bilo polno rodoljubne ljubezni. Da mu ni narod ob njegovi 70-let-nici poklonil častnega darila, Rieger bi bil umrl malone kakor siromak. Večer življenja mu je bil oblit od lepe večerne zarje — vseobčega spoštovanja in vseobče ljubezni. Politični somišljeniki so oboževali v njem svojega velikega duha, politični nasprotniki so mu brezprigovorno pokladali tribut ljubezni, spoštovanja in hvaležnosti na orjaškem delu, ki je je izvršil Rieger za velikansko povzdigo naroda češkega — a tudi drugorodni nasprotniki niso mogli drugače, nego da so v spoštovanju klanjali tilnik pred Riegrom. Življenje Riegrovo je nerazdružno spojeno s preporojanjem naroda češkega v minolem stoletju do sedanje častne višine na vseh poljih delovanja in snovanja človeškega uma — a po zakonu naše kulturne vzajemnosti, po zakonu vzajemnosti interesov, je Rieger deloval tudi za nas, in zato smo danes narodu češkemu z vsem srcem ob strani v žalovanju na toliki izgubi! Slava, večna, ne-venljiva slava, spominu dr.-a Riegra!
Mati sv. očeta Leona XIII. Mati papeža Leona XIII., grofinja Ana Pecci, je umrla dne 5. avg. 1824 v starosti 51 let, 7 mesecev in 11 dni. V dobi 19 let se je poročila donna Ana Frančiška Buzzi Prosperi iz Corija s papeževim polkovnikom grofom Dominikom Ludvikom Pecci dne 27. sept. 1791. ter se po poroki preselila iz rojstnega kraja v grad Peccijev Carpineto. Bila je vseskozi zgled krščanske matere in vrle skrbne gospodinje. Njena dobrodelnost je bila znana daleč na okolu. Predvsem je skrbno materinsko pazila na malega Nino, sedanjega papeža. Ob njeni smrti je vzkliknil žalosti prevzet soprog grof Pecci: »Ho perdutto la colonna della časa!« — hišni steber sem izgubil. Hvaležni sin Leon XIII. jej je v Rimu postavil krasen spomenik z obširnim napisom.
V Monte Earlo, gospodsko mesto ob morju v kneževini Monako, Francosko, je zadnji dan februarja dospel neki naročnik »Slov. Gospodarja«, in ostane tam okoli tri tedne, doma je pa iz okolice ljutomerske. Dne 26. februarja je eno razglednico napisal še v Milanu na Italjanskem, a druga z dne 28. febr. nosi že poštni pečat »Monte Carlo«. Pošiljatev ima naslov slovenski, pristavljeno besedo »Austrija« so razumele seveda tudi pošte francoske in italjanske. Dopisnica piše: »Tukaj je sedaj narava v cvetji, kakor pri nas ob koncu majnika. Pozdrav!« — Z današnjo številko pa mi gospodu naročniku pošiljamo slovenski pozdrav v Monte Karlo.
Za ubogo šolsko mladino Ptujske okolloe
so darovali fc. g. o. Lenart Vaupotifc 10 K, č. g. o. Kari Belšak 20 K, Neimenovan 1 K, 6. g. Janez Ro-žman 2 K, g. dr. Stuhec 1 K, g. R. Havelka 2 K, g. Lončarec 2 K, g. Lorber 1 K, g. Pinterič 1 K, č. g. Vinko Poljanec 1 K, F. M. 1 K, g. Paulinič 1 K, g. dr. Horvat 4 K, gospa Marija K. 10 K, g. N. Jurca
5	K, č. g. Anton Kolarič 10 K, g. Jožef Slavinec 1 K, g. dr. Brumen 3 K, g. Zelenik 5 K, B. 40 v, g. Skuhala 1 K, g. Pokorny 1 K, č. g. A. Podvinski.2 K, č. g. Frie Horvat 5 K, X Y 5 K, g. dr. Jožef Cufcek 3 K, g. dr. Jurt61a 5 K, Muršecova družina 4 K, Ana Gr»ndošek 2 K, fc. g. M. Vaupotifc 2 K, Neimenovan
6	K, 6. g. D. Kralj 2 K, N. N. 40 v, fc. g. Malajner 1 K, N. N. 40 v, fc. g. o. Norbert 3 K, g. Knechtl
1	K, g. S. Petrovifc 1 K, N. N. 2 K, g. Jožef Treff 10 K, Lah Urša 1 K, Potofcnikova družina 1 K, Babi-fceva družina 2 K, občina Mestni vrh 10 K, g. Ivan Kaukler 2 K, g. Družovec 1 K, g. V. Kajnih 1 K, g. J. Kopifc 3 K, g. D. Zupančič 3 K. gdfc. M. Lukner
2	K, gospa V. Kaukler 2 K, gdfc. A. Machnitsch 2 K, N. Farunifc 40 v, Treza Dežak 1 K, fc. g. A. Svet 10 K, g. B. Postružnik 2 K, Neža Vifcar 1 K, g. Aplen 1 K, g. Zupanifc 5 K, g. dr. Komljanec 5 K, fc. g. M. Šket 10 K, N. Vela 60 v, Valifc iz Spuhle 80 v, Treza Valič 20 v, N. N. 20 v, N. N. iz Krčovine 2 K, N. N. iz Podvinc 1 K, Simon Skaza 1 K, gospa M. Brenfcifc 2 K, L. Golob 1 K, g. Fr. Pihler, župan 2 K. Obfcina Ro-goznica 2 K, R. Vilfcnik 40 v, tisti dobifcek tombole 10-60 K, M. Kramberger 40 v, F. M. 3 K, X Y 10 K.
Za tombolo, prirfjeno v prid šolski mladini, so darovali v dobitkih gg. : Riegelbauer, Peteršič, Fauland, Mauretter, gospa Šentjurc, Breg, Bezjak in Potočnik. — Obdarovanih je bilo 60 ubogih učencev oziroma učenk, v kojih imenu se najprisrčnejšc zahvaljuje vsem p. t. dobrotnikom ozir. dobrotnicam o. P e t e r Ž i-r o v n i k , katehet.
Loterijsko številke
Line 7. marca:. 85, 88, 23, 8, 89.
Trst 7 marca: 35, 48, 75, 81, 13
Društvena naznanila.
Dne 15 oaarca: »Slovenskega društva« občni zbor v dvorani Narodnega doma v Mariboru. Začetek ob 3. uri popoldne. » » » »Celjskega pevsk. društva« gledal, predstava »Divji lovec« v dvorani Nar. doma v Celju. Začetek ob 7. uri zvečer. Dne 22. marca: »Prostovolj. gasilnega društva v Latkovi vasi« občni zbor v hiši št. 23. Začetek ob 4. uri popol. » * » »Posojilnice v Oplntnici« občni zbor. Dne 29. marca: »Kmetijske zadruge v Oplotnici« občni zbor v po«ojiln sobi ob 3. uri pop.
Posojilnica v Slatini
reg. zadruga z neom. zavezo
134 1—1
ima
redeii letu i obeni zbor
na praznik sv. Jožefa, dne 19, marca t. 1. cb 3. uri popol. v farovžu pri Sv. Križu.
Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računa za 1. 1902. 3 Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev novega načelstva in nadzorstva. 5. Raznoterosti.
Nacelstvo.
Sloven. posojilnica pri Sv. Benediktu v Slov. gor.
registr. zadruga z neom. zavezo
ima svoj	137 1—■1
redni občni zbor
v nedeljo, 22. marca t. 1., ob 1/24:. uri pop.
v sobi bralnega društva Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzor-ništva o letnem računu. 3. Odobrenje letnega računa za 1. 1902. 4. Razoi predlogu — K obilni vdeležbi vabi
načelstvo.
'IIIIIIIHIIIUIIiHiIIHH IMHill lili.....I........ | |M|fl||||Wll|'|f||||il milllWIIIIMimiHIHIII|iPlliillllil'lilll
Za spomlad in poletje
sem dobil veliko različnega blaga vsake vrste, katero oddajam po najnižji ceni.
V obilni obisk se najvljudneje priporoča
mmmmm
Matija ilergar
trgovina z manufakturnim blagom
,ppi zvezdi' 138 3-1
v Mariboru, G-osposka ulica št. 11.
Služba organista —•C in cerkovnika
se razpisuje do 1. roajnika t. 1. pri župnijski in dekanijski cerkvi sv. Nikolaja v Žnsmu. Oženjen cecilijauec ima prednost. — Priporoča se osebna predstava.	135 1-1
F. Kralj, dekan.
Zelo
ugodna priložnost!
Dobro idoča gostilna in trgovina, zraven katere je tudi c. kr. poštni urad in oskrbovalno vsprejetišče, ob okrajni cesti v Ivanjcih, se radi vstopa v državno službo z vsemi poslopji in njivami kakor tudi z za gostilno in trgovino potrebno opravo pod zelo ugodnimi pogoji proda. Vsa poslopja, pri katerih je tudi ,jako lepa ledenica, so v teku zadnjih deset let novo zidana. Na tem mestu se izdaja gostilniška obrt čez 70 let ter je za mesarijo in pe-karijo zelo ugoden. Natančna pojasnila daj« posestnik	139 3—1
Alojzij Sturm,
c. kr. poštni uradnik in posestnik v Radgoni (Radkersburg).
Proda se:
VOZOVI
tudi se isti zatnenjajo in se prevzamejo popravila vozov po jako nizki ceni.
Franc Ferk, sedlarski mojster v Mariboru no 3-2 Auifassi* 2
L. Buchta,
izdelovatelj rokavic in bandažist, v Mariboru,
Šolska ul. 2 — Schulgasse 2
prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela in popravila kakor tudi snaženje. Vse zelo po ceni!_118 4—1
Štefan Kaufman
trgovec x želcziiliio v It ii <1 g: o 111
priporoča slav. občinstvu najboljše mo-tike, lopate in drugo železnino po najnižji ceni. — Točna in solidna postrežba.	119 8—2
Vsaka beseda
stane 2 v.
Naj manj a j objava 45 v.
MALA OZNANILA
Vsaka beseda stane 2 vin.
Vsaka beseda $
stane 2 v. ijj;
, Večkr. objav» po dogovoru
Ti inserati se samo proti predplačilu sprejemajo; pri vprašanjih ns upravništfn se mora znamka za odgovor pridej&ti
Proda se.
Nova hiša s 3 sobatni, 2 kuhinjama, 10 minut od Maribora, 12 let davka prosta, se zavoljo preselitve takoj proda za 2600 gld. Vpraša se pri g. Novaku v Mariboru, Bergstr. 8.	104 3—3
Posestvo v Mariboru, Triesterstr. 81, se proda za 4000 gld. Obstoji iz hiše (3 sobe, 2 kuninji in klet) ter njive. — Franc Bukšek, gostilničar, Gornji Breg pri Ptuju.	103 3—3
Velika vila (Zinshausi s sadnim in ze-lenjadnim vrtom in ena mala hiša, tudi z dvema vrtoma, za vpokojence posebno primerno, je na prodaj. Več pove Anton Merzhun, Maribor, Weinbaugasse 23.
120 3—2
Hiša s trgovino, prodaja tobaka in poštnih znamk, blizu petraziedne šole in farne cerkve, se proda. Naslov pove upravništvo lista.	116 5—2
20 panjev čebel s prestavnim satov-jem proda Josip Gselman v Hočah pri Mariboru.	111 3—2
Hiša s petimi sobami, en oral njive in svinjskimi hlevi ter sadonosnikom se po ceni proda v Studencih pri Mariboru. Več pove upravništvo.	109 3 — 2
Breja kobila tigrsste barve, ki bo povrgla aprila, se proda po ceni. S. Ru-žička, Maribor.	132 2—1
Dobroidoča gostilna z gospodarskim poslopjem m nekoliko poljem se proda vsled bolezni. Vpraša se pri uprav-ništvu.	124 3—1
Proste službe.
Postranski zaslužek, trajen ii rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljub
nim in stalno naseljenim osebam s pre vzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. — Ponudbe pod „1.798" Gradec, poste restante.	235
Pridnega kovaškega pomagača in pridnega fanta, kateri ima veselje do kovačije, sprejme takoj Matej Bregant, kovač v Orehovi vesi, pošta Hoče-Slivnica. 117 3 2
Kuharica! katera tudi poljska dela razumi, želi stopiti v primerno službo. — Naslov: J. M. poste restante Sv. Tomaž
bi. Ormoža._107 3—2
Služba orgljavca in mežnarja se odda s 1. majem v Podgorju pri Sloven. gradcu. Stanovanje dobro, poleg vrt. — Bernja vredna 200 K._123 2 1
140 1	Na prodaj
v trgu Podčetrtek lepo posestvo, "^fcC hiša za stanovanje , lepo poslopje,, njive, sadni vrt, vinograd, bosta, med tem eden travnik s 4 orali, trikrat za kositi, na lepem mestu, prav po ceni. Natančno se izve pri gospej Roza Gertscher v Podčetrtku.
136
Proda, se
novozidana hiša
s tremi sobami, 2 kuhinji, z veliko kletjo, pralno kuhinjo z vodovodom in lepim vrtom. Vpraša se v Magdalenskem predmestju, Lenaugasse 23.
Oklic.
121 2—2
Od c. kr. okrajne sodnije se naznanja:
Ker se je predlogu dedičev ugodilo, vršila se bode prostovoljna sodnijska dražba zapuščine dne 17. jan. 1903 pri Sv. Križu štev. 15 umrlega posestnika Janeza Maček vsled dovoljenja dražbenih pogojev ud zapuščinskega in varstvenega oblastva na mestu, kjer ležijo dražbeni objekti,
(lne 18. marca 1903 od 10. uri dopoldne.
Posestvo, takozvani „Kolčov-grund' pri Sv. Križu št. 15. zemlje-knjižna vloga 23 dav. obč. Sv. Križ, obsega 53 ha, 38 a. 35 m2 in ima cenilno vrednost 12.643 K 49 v ter obstoji med drugim iz hiše, treh gospodarskih poslopij, dveh viniearij, sadonosnika, zelo rodovitne njive in 23 ha gozda s 15—50 letnimi smrekami.
Popisni protokol, zemljeknjižni izpisek in dražbeni pogoji so na vpogled tuuradno v pritličju, uradna soba št. 6. — Posestvo in premičnine se bodo izklicale za cenilno ceno in se bodo oddale samo za ali pa čez izklicno ceno, premičnine proti takojšnemu pla čilu in odstranjenju. — Pred dražbo posestva mora vsak dražbeneo kot varščino 10% izklicne cene v gotovini, hranilnični knjigi ali v državnih papirjih po zadnji kurznih vrednosti v roke dražbenega komisarja piačati.
Zdražitelj posestva mora največjo ponudbo od dneva dražbe s 5 % obrestovati ter i/i cene tekom enega meseca, drugo četrtino tekona štirih mes-ecev, tretjo četrtino tekom 8 mesecev in zadnjo četrtino tekom jednega leta od dneva dražbe tuuradno vložiti.
C. kr. okrajna sodnija v Mariboru, oddelek V.,
dne ¿. marca 1903.



IHK
ÍV.-AW.V.W.V.V.V.V,

■UUiMMUUáWMi» »Äül« lUWilMt
: i

Trgovina z železnino
FETEi
i»
ERKÜR
v Celju, Graška. cesta štev. 12 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in st- v; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete
35®— Tomaževa žlindra, najboljše umetno gjnojllo- Pi
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev, *
Gene nizke.
Postrežba točna
mmm.
m
m
!Zrrt

mmmmmmmmmmmm
t'iTi'iVi'i Vmiii»'!
Kuverte s firmo priporoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
sprejema lirauilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Ren-tni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica sama, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojem premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev.
Stanje hranil, vlog 17 milijonov K, Rezervni zaklad nad 400.000 K.
320 9
na Mestnem trgu
zraven rotovža
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 48/«°/o na leto. Z obrestmi Ared pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5 °/o izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 92 in pol leta. Ako pa želi dojžnik poplačati dolg z vsemi obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala.
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirjo in sicer po 4'/»°/o do 5*/o-
Oves za sejanje
belega in črnega kakor tudi | oves za krmljenje,; predaja po iiHjnižj! ceni B. Zamolo v Franin pri Mariboru.	131 3-1
Sv. Antonu ♦
čast in hvala, ker je milostno izprosil pri Bogu J uslišanje moje molitve. J
j 130 l—l Al- Grl. ♦ »♦♦♦««»♦♦«♦♦♦«»♦»«♦«♦i««
Vizitnice
vsakojake vrst«
priporoča
tiskarna sv. Cirila.
'^massm&ssmmmmmmeMmr
Poljski malec
(gips) 106 12-2 ki je priznano dobro gnojilo
priporoča
M. Berdajs v Mariboru.

že&eo&ez ixfroeeeeoeeeot
S
K
KONRAD SKAZA
Št. Ulrih, Groden, Tirolsko.
Slovenska <1 o 1 a v niča
za vsa cerkvena dela, od preč. gg. duhovnikov odlikovana, se pripo- ^ roča za umetno izdelovanje: svetnikov, oltarjev, prižnlo, križevih w potov rezljauih (relief) in na platno slikane v vsakem slogu in po mo- A goče nizki ceni. Betlehemske jaslice s 15. rezljanimi podobami in W 16. živali od 15 kron naprej. Umetno izdelane lurdske votline itd. — Za vsako poljubno podobo pošljpm originalne fotografije mojih del, za ol- m tarje originalne načrte. ¡5B&T- Za vsako slovensko naročilo čez 100 kron Vf dam kot spomin umetno rezljano božje razpelo zastonj. "90 w Za cenjena naročila prosi udani	525 12—12 fJV
fiionrad §kiixa. Q
Srebrna ura z dobrimi kolesci 6 g Id. ♦ Z najflnejo uredbo in posebno močnimi ♦ pokrovci 7 gld. 50 kr.	+
Iste ure z bolj navadnim
Srebrna ura, z dvema pokrovcema in
dobrimi kolesci velja 7 gld. 50 kr. Najfineja, močna trpežna ura 8 gl. 50.
kolesovjem mnogo ceneje!
Razpošilja se po postnem povzetju. — Neugajajoče ali slabo idoče ure, ako se v 14 dneh povrnejo, se zamenjajo ali vrne denar.
oxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxo
mm Slovenska tvrdka! __
Alojzij Horvat
kamnoseški mojster K K $$ v Račjem pri Mariboru
— priporoča — 22 12—3
nagrobne spomenike
razne velikosti po najnižjih cenah. ^^^^^^^^^
CXXXXXXXXXXXX1XXXXXXXXXXO
1s
e a> ca ko
Velika zaloga švicarskih ur *
AffTOM RIFFMM1,
urar, Maribor, Gosposka ulica 5 (vis-a-vis Grubitsch)
280 11
Tovarna, za opeko in peci
F. P. Tidic & C® t Ljubljani
ponudi poljubne množine	125 10—1
zarezane strešne opeke
(Strangfalz - Daclizieg-el)
- rudeče in črne in	—
O O O O glinastih pecij O O O O
Na željo pošljemo drage volje vzorce in nastavimo najnižje cene. Solidna, dobra in točna postrežba.
36* Solidna, dobra in točna postrežba. *3£Q •iiilililiiitil'iililii^

ààÂAÂÀA
ostilna .pri poNti
v Mariboru, Tegetthoffova cesta št. 49
nasproti južnemu kolodvoru
Priporočam mojo znano gostilno, koder točim izvrstna naravna domača vina, vedno sveže pivo ter postrežem z najokusnejšimi toplimi in mrzlimi jedili. — V obilni obisk se priporočujoč beležim s spoštovanjem
ti 5-4 Harij a Meden.
Semena !
Vse vrste
Semena !
travnega semena
kakor tudi deteljsko, gozdno In zeliščno teme
•" v izvrstni kvaliteti,	—
ki imenitno klije, priporoča za najnižjo ceno 105 12—2
Maribor tr9ovina z mešanim blagom in semenjem ¿ar^0r
na Soli j nem trgu.
Zahvala.
Za dokaze tolažečega sočutja ob smrti nepozabnega nam brata, oziroma strica, ujca, svaka
Franca Seinkovič,
duhovnika v pokoju,
izražamo najiskrenejšo zalivalo. Posebno se zahvalujemo mil. g. stol. proštu Lavrenciju Herg, mil. g. ptujskemu proštu Jožefu Fleck, domačemu preč. gospodu dekanu Jakobu Caf, ostalim 26. čč. gg. duhovnikom, kakor tudi gg. pevcem ter vsem mnogobrojnim vdeležencem sprevoda sploh.
Središče, dne 2. marca 1903. 128 l—l
Žalujoči ostali.
Posojilnica v Makolah
vabi
zadružnike svoje na
redni občni zbor
v četrtek, dne 26. marca 1903, ob 2. uri pop.
v navadni posojllnlčnl pisarni.
Dnevni red:	133 2-1
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobrenje računov za L 1902.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Volitev načelstva in računskih pregledovalcev.
5.	Razni predlogi.
Nadelstvo.
pri iVluriji lurški
P. SREBRE,
Maribor. Tegetthoffova ul. 23. Maribor.
Mnogovrstna zaloga pohištva, £lx
poliranega, iz orehovega lesa in poliranega mehkega lesa; zofe, divanl, niatrnci, žični matracl, posteljne vloge, preproge, zastori. odeje, rjuhe, perje in puli za podzglavnike, briealke, kuverte in namizne prte.
Raznovrstno blago
za moške In ženske obleke.
talarje in cele obleke za velečast. gospode mašnike.
«#> Vse zelo po ceni!
Sukno za
HXXXXX1 pri Mariji luršhi IXXXXXI
Vabilo
na
obrni zbor
v
Hranil, in posojil, v Smarji pri Jelšah
registr. zadinge z neomejeno zavezo v nedeljo, dne 15. marca t. 1., ob 1. uri popoludne
v lastni hiši.
Dnevni red:	126 l—l
1.	Poročilo načelstva in nadzorstya.
2.	Potrjenje letnega računa.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Dopolnilna volitev v nadzorstvo.
5.	Nasveti načelstva in slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti občnega zbora ob 1. uri, se isti vrši ob 2. uri popoludne v smislu § 40 lin. b) zadružnih pravil.
Načelstvo.
Posojilnica na Vranskem
registrov, zadruge z neomej. zavezo,
vabi svoje zadružnike k
redu. občnemu zborni,
ki bode
v nedeljo, 15. marca 1903, ob 3. uri popol.
t občinski hiši št. 82 na Vranskem.
Spored:	127 l—1
1.	Poročilo načelstva.
2.	Potrjenje letnega računa.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Volitev načelstva, računskega pregledovalca in namestnika.
5.	Posvetovanje o najemu primerne uradne sobe, event. o nakupu prostora za novo stavbo.
Z odličnim spoštovanjem
Schwentner,
načelnik.