Vojaški novinci. Govor g. poslanca dvornega svetnika dr. Ploj-a. Visoka zbornica! Predlog, ki je danes v razpravi, je izmed najvažnejšib državnih potrebščin; ta razlog, ki je v zvezi z nadaljnim dejstvom, da je letošnje število rekrutov enako onemu 1. 1889 po vojnem zakonu postavlienemu številu, m ki zategadelj ne naklada niti novega niti večjega bremena, je vzrok, da jaz in moji tovariši glasujemo za predlog. Ker pa mi s tem izpolnimo domoljubno dolžnost, se m o r a m o na drugi strani na najodločnejši način z a v z e t i za one želje in zahteve, ki se med najširšimi sloji prebivalstva že tekom mnogih let z ozirorn na olajšavo vojaških bremen vedno resnejše, vedne silnejše povdarjajo, in katerim vkljub vpoštevanju, da se mora naša armada obdržati na potrebni višini, ne morerao odreči globoke notranje opravičenosti. Gospodamoja! Menim, da ne pretiravam, ako trdim, da je evropski militarizem, vedno napredujoče oboroževanje, doseglo takšne meje, ki moraio vzbujati opravičene pomisleke in napetosti. Vojaštvo tlači neizprosno, od leta do leta naklada nova bremena, razlogi, ki na gospodarsko blaginjo držav in narodov jako nepovoljno delujejo, in katerim niora — če se v pravem času ne streznimo, slediti polom. Gospoda moja! Mirno iraenujem današnji militarizem skrajno nevarno bolezen časa, in te bolezni ne morejo zastopmki narodov s tem, da poročajo le o željah in zahtevah, temveč edino s krepko odločnostjo in krepko delavnostjo vstaviti. Potrjujem, da je osebno indenarno breme, ki je poslediea vojnih dolžnosti v naši domovinl, vrlo težko. Nadalje trdim, da zadene pretežni del vojaške službe poljedelstvo, to je oni del narodnostnega proizvajanja, ki se nahaja, kot priznano v slabem in bornem položaju, dejstvo, ki mora viado in parlament prisiliti, da o b r n e poljedelskim odnošajem največjo pozornost in da čim prej podvzame potrebno zbolšanje, da bo v stanu izvršiti to brez posebno naraslih sfroškov in predno bode veliki del kmečkega staau stal pred popolnim gmotnim in nravstvenim propadom. (Odobravanje.) Vsi ti razlogi, gospoda moja, so se v tej visoki zbornici in v delegacijah že večkrat povdarjali, podanih je bilo nebroj predlogov, resolucij in peticij v tej visoki zbornici, in priznavam odkritosrčno, da s e prav 6 ud i m in pa se mi ne zdi opravičeno, da so se dosedaj takšne želje t a k o m a 1 o upoštevale, čeprav bi se mnogo teh želj brez oškodovanja vojaških teženj lahko izpolnilo. (Odobravanje.) To pa obžalujem temboij, ker so danes razmere take, da se z vsakoletnimi potolažbami in izražanjem dobre volje ne moremo več zadovoljiti, ternveč moramo na najodločnejši način delovati na to, da zadostimo enkrat nujnim potrebam kraetijstva v tem oziru. Jaz sem mnenja, da ima država v prvi vrsti skrbeti za državne potrebSčine, istotako sem mnenja, da mora bodisi vlada, bodisi parlament skrbeti tudi za potrebe 1 j u d s t v a, zlasti v onih slučajih, kjer zahteve, izvirajoče iz Ijudskih potrebSčin, niso take, da bi zahtevam, izvirajočim iz državnih potrebšCin, nasprotovale ali jih izključevale. Pridem na razgovor in dejstveno uvaževanje onih želj in zahtev, ki jih stavi vsako leto prebivalstvo z ozirom na olajšavo vojaških bremen. Opomnil bi, da sem svoječasno kot časnik v rezervi in zdaj kot častnik v neaktivni deželni brambi vedno veliko pozornost obračal vprašanjem o vojni organizaciji in vojni izobrazbi, da se s temi vprašanji ne pečam sicer ex professo (po pokliciO, vendar pa na način, ki presega navadno zanimanje. Zato hočem iz velike množine želj in zahtev, katere stavi prebivalstvo, izbrati za danes le one, ki jih po svojem notranjem prepričanju smatram za izvedljive in možne, ne da bi oškodovale vsekakor ozira vrednih teženj vojne uprave. V tem oziru bi predlagal v prvi vrsti razSirjenje določb § 18. vojnega zakona o nadomestni rezervi, in sicer v tem smislu, da se potrjenim kmečkim in rokodelskim sinovom, kisoza vodstvo gospodarstva in vzdrževanje družine doma potrebni, pripozna premestitev v nadomestno r e z e r v o. Isto misel so že izrekli razni govorniki v tej zbornici. Zato mislim, da mi ne bo potrebno, o tej zahtevi izgubljati še več besed. Ali to bi povdaril, da se z izpolnitvijo te zahteve odpomore jako nujni potrebi in se tem odstrani zlo, ki je bilo že često neposreden vzrok propada mnogih kmetij. (Pritrjevanje.) Gospoda moja! Drugo vprašanje pa je vpeljava dveletne vojaške dolžnosti v obče. Odkritosrčno priznavam, da gojim do te zahteve neko nezaupljivost, in da bi se ne mogel odločiti to zahtevo na kakoršenkoli način zastopati v tej zbornici. (Medklici: To je res!) Jaz menim, da bi prišli s to zahtevo iz dežja pod kap, in bi rad gospode opozoril, da je vpeljava dveletne vojaške službe edino mogoča v zvezi s precejšnjem povišanjem rekrutnega kontingenta. Gospoda moja! Tu govorim o 40—50 procentih in znatnem povečanju financijelnih bremen, opomnim tudi, da bi znesek 10 milijonov vsako leto ne bil previsok. Gospoda moja! Trdim, da dosežemo isti uspeh na dandanes izvrsljiv način z odločbo, da se oni sinovi poljedelcev in obrtnikov, ki so izvršili kakšno poljedelsko, obrtno, trgovsko ali meščansko šolo, po pretečenih dveh službenih letih brezpogojno premeste v rezervo. To bi bila omejena in ne splošna dveletua vojaška služba. Po mojem ninenju tu gotovo ne more biti dvoma, da so one osebe, ki so bile deležne omenjene šolske izobrazbe, gotovo toliko omikane, da se morejo tekora 2 let privaditi vsem teoretičnim in praktičnim vojaškim razmeram. Take osebe pa po oraenjenem obroku še nadalje zadrževati v s>lužbi, je iz vojaškega stališča popolnoma odveč, iz gospodarskega stališča pa gotovo škodljivo. (Pritrjevanje.) Nadalje bi omenil, kako koristno bi bilo zlasti za pcljedelstvo in kmečki stan, če bi pošiljali kmetie svoje sinove na kmetijske šole. Vsak, komur so znane poljedelske razmere, ve, da bi bilo obiskovanje poljedelskih šol velika dobrota za ktnečki stan tudi v tem oziru, ker bi mnogi predsodki, obstoječi že mnogo desetletij in naperjeni proti neobhodno potrebnim preosnovam, bili odstranjeni. Nadaljna želja prebivalstva je ta, da bi se vojaške vaje v ednajstem službenem letu o d p r a v i 1 e. Menim, da se da ta zahteva prav lahko izpolniti. Vsak, kdor je bil pri vojaški vaji v deželni brambi, je gotovo z menoj vred izkusil, da je korist teh vojaških vaj za one deželne brambovce, ki so bili premeščeni iz rezerve v deželno brambo, skrajno majhna, vsekakor ne tolikšna, da bi nadaljni obstoj vojaških vaj v ednajstem in dvanajstetn službenem letu mogel opravičiti. Gospoda moja! Slednjič se tudi ne mora zahtevati, da bi raož, ki se nahaja že v 32. letu, in je že navadno oženjen, ter ima preživljati družino, ki mora vsled odhoda k vojaškim vajam zapustiti svojo družino v materijalnih skrbeh, ki je s tem v svojih dohodkih in premoženskih razmerah še oškodovan, izkazoval ljubezen in udanost do voiaSke službe, kar je edino poroštvo za to, da je namen vojaških vaj dosežen. Iz teh vzrokov menim, da je uspeh vojaških vaj v ednajstem in dvanajstem službenem letu jako dvomljiv, in to vojaško breme za omenjene dežeine brambovce jako občutno in nadležno, ker zahteva velike osebne in materijalne žrtve. Gospoda moja! Ti razlogi bi zadoščali popolnoma, da se vojaške vaje v ednajstem in dvanajstem službenem letu odpravijo. Temu bodejo vsekakor vojaSki krogi oporekali, češ, da namen vojaških vaj ni samo ta, uriti one, ki prihajajo k orožnim vajam, temveč da služijo vojaSke vaje končno tudi v to, da so gospodje od četovodje navzgor v stanu vaditi se v vodstvu mnogobrojnejših čet, kot pa je to mogoče v dobi izven vojaških vaj. Gospoda moja! Priznam popolnoma resničnost teh dokazov, v kolikor se tičejo vojaških vaj v rezervi, ali priznati ne morem, da bi bili veljavni za vojaSke vaje v deželni brambi. Glede orožnih vaj se povdarja vedno želja, da se obrok istih premesti v č a s, ko poljedelec doma n i p r e v e č obložen z delom. Gospoda moja! Menim, da je ta zahteva do neke gotove meje opravičena, in menim, da bi se dalo temu v toliko premagati, da se premesti prva vojaška vaja v čas od 1. prosinca do sredine sušca, ker bi pri prvi vojaški vaji morebiti ne bilo tako potrebno, skrbeti za praktifini pouk rezervista, temveč bi zadoščalo, 6e bi užival v prvi vrsti teoretično izobrazbo, da si obnovi v spominu vse določbe vojaSkega poslovnika, ki jih le prehitro pozabi rezervist. Kar se pa tiče druge in tretje vojaške vaje, moram priznati odkritosrčno, da se ne moreta v drugem času vršiti kot ravno spomladi in poleti, ker je vendar potrebno, skrbeti natančno za praktično izobrazbo rezervistov, da morejo zadoščati zahtevam, ki se stavijo na nje ob času vojske. Tako izvežbanje se samo doseže, če se pokličejo rezervniki k vajam v času, ko se vrše vaje na vežbališču in v terainu. Vojna uprava bi zamogla vsekakor odpraviti težkoče, ki nastanejo vsled neprimernega roka orožnih vaj za kmetijstvo, in sicer s tem, da se ozira dobrodušno na opravičene prošnje za oproščenje orožnih vaj. Pripoznavam prav hvaležno dobro voljo, katero kaže v tem oziru prezv. dež. brambovski minister. Gospoda moja! Sedaj pridem k nadaljni želji prebivalsta, namreč glede p r a v i 6nega postopanja pri nabavi kmetijskih surovin za vojno upravo ter glede podpore domače konjereje s tem, da se primerno pokupijo remonti (konji za vojsko) naravnost pri konjerejcih. V prvem pogledu pripomnim, da pripoznam prizadevanje vlade v tein oziru, da so pri nabavi obrtnih predmetov obrtni krogi v znatni meri upoštevani ter se tega tudi pridno poslužujejo. Ne morem pa istega trditi glede nabave krnetijskih pridelkov naravnost pri poljedelcih. Gospoda moja! Kolikor sem mogel zvedeti, je vzrok za to opustitev v tem, da je nabava kmetijskih pridelkov po mogočnosti ednakomerne kakovosti, kar se pač da edino le na ta način doseči, da se ti pridelki nabavljajo po prekupcih, katerim je mogoče boljSe in slabše pridelke pomešati ter s tem dajati oni pridelek, kateri ugaja vojni upravi. Dovolite mi, gospoda moja, da smatram tako dokazovanje za zelo nesrečno in popolnoma skaženo. Zanikam, da bi že samo različnosti pri kakovosti iste vrste naravnega pridelka v naši o četnjavi bile take, da bi se mogli iz tega izvajati pomisleki glede na redilno vrednosl in slabo kakovost živežu, ki se izdeluje iz istega. No, to mi boste že pripoznali, da je v naši očetnjavi po večini dobra p o 1 j s k a z e m 1 j a, in da se na isti zemlji prideluje dobro žito, ki ima najmanj ono kakovost, kakoršno zahteva vojna uprava. Da, gospoda moja, zakaj pač ne kupi vojna uprava pri teh poljedeloih, saj dobi tako dobro žito, kakor ga zahteva,? Ali hofie morda vojna uprava v tem oziru igrati poravnalno nepravičnost, da no3e kupiti pri kmetu, ki ima dobro žito, le zato ne, ker ne more kupiti istega pri onem kmetu, ki je že itak na slabem zato, ker ima slabšo zemljo, zato pa tudi slabše žito! Takšno postopanje bilo bi vendar presmešno, da bi se pustila voditi vojna uprava po takih nagibih. Jaz sem mnenja, da je stališče vojne uprave glede nabave kmetijskih pridelkov za vojne potrebe popolnoma napačno, temveč da govorijo razun važnih kmetijskih momentov tudi etični raomeati zato, da se je v prvi vrsti ozirati na kmetijstvo ter nakupovati kmetiiske pridelke naravnost pri poljedelcih. (Bravo! bravo!) Gospoda moja! Jaz gotovo nisem na stališču onih, ki trdijo, da prekupčija nima pravice obstoja y urejenem gospodarskem življenju. Moje mnenie je temveč, da je prekupčija potreben član organizaciji modernega gospodarskega živlienja; toda to izjavljam očitno, da je medkupčija v marsikaterem, žalibog dandanes v prepogostem oziru pokazala oblike, ki niso le za gospodarstvo nezdrave, temveč so celo škodljive. Jaz menim nereelnega in lakomnega prekupca, izsesalca, vampirja kmečkega prebivalstva, ki revščino kmečkega prebivalstva le prečesto izkorišča na nedopustljiv način, ki z dovolitvijo neznatnega kredita, Jvsekakor pod težkimi pogoji, olajšuie zadolževanje in tako vjetega kmeta kakor citrono neusmiljeno izžema in slednjič izžene izpod strehe. To vrsto prekupcev pa vojna uprava po svojem postopanju pri nakupovanju poljedelskih proizvajanj pravzaprav neposredno podpira (prav res!), ker že izkušnja uči, da večji prekupec, ki zastopa kot zalagatelj vojne uprave, po navadi stoji v zvezi z manjšimi prekupci m dobiva od teh poljedelske produkte. Torej imam popolaoma prav, ako pravim, da podira uprava neposredno manjše prekupce. Mislim pa. da je dolžnost vojne uprave, in državnih organov, vstati zoper to vrsto Ijudij in podvzeti postavne določbe, ki bi tako škodliivo delavnost pijavk kmečkega prebivalstva onemogočale. Jaz sem mnenja, da bi bila posredna udeležba poljedelcev pri dobavi poljedelskih produktov za vojsko p o polnoma mogoča. Eden gospodov predgovornikov je že včeraj na prepričevalen način razložil, da je v Nemčiji tako. Jaz pa sem tudi v stanu povedati vam, da dela ruska vojna uprava prav tako vkljub temu, da najdete v Rusiji poleg črne plodne zemlje na Krimu tudi najslabša tla za poljedelstvo v stepah in da se vkljub tej razliki z ozirom na kakovost žita ruska vojna uprava ne brani, kupovati neposredno od proizvajevalcev. Druga točka, o kateri bi danes govoril, se nanaša na povzdigo domače konjereje po vojni upravi. Tu govorim v imenu ljutomerskega in gornjeradgonskega sodnega okraja, to sta okraja v južnovzhodni Štajarski. Prebivalstvo teh dveh okrajev goji konjorejo z velikim veseljem in pozora vrednim umevanjem, in dosega uspehe, ki so obudili občudujočo pozornost v višjih strokovnih krogih in tudi zunaj dežele. (Prav res!) Poleg tega bi opomnil, da prirejajo v Cvenu, vasi poleg Ljutomera, vsako leto konjske dirke, katerih se udeležujejo domači konjerejci s svojimi plemenitimi pasmami in dosegajo pri tem športne uspehe, ki so v dokaz, da se ona plemenska pasma poleg lepih oblik, krepkega telesnega stasa odlikuje tudi posebno z ozirom na brz in vstrajen tek. DruStvo za deželno konjerejo na Štajerskem, ki si jako mnogo prizadeva, pospeSevati interese deželne konjereje, kar tu hvaležno priznam, je po mnogih proSniah slednjič doseglo, da se ustanove na Štajerskem in zlasti v ljutomerskem okrožju sejmi in nabori za konje, na katere je poSiljala vojna uprava potujoče vojne komMije. Gospoda moja! Na te konjske sejme je od leta do leta prišlo več konj, a napram temu je zanimanje vojne upr&ve za te sejme od leta do leta padalo, in slednjič je prišlo tako daleč, da potujoče naborne komisije teh sejmov sploh niso več obiskavale. Posledica temu je bila, da so sejmi izgubili vsak pomen. Posledica tega čudnega postopanja vojne uprave je bila, da so bili konjedarci odslej prisiljeni, iti na konjske sejme^na Ogrsko, in tam kupcem seveda za nižjo ceno prodati konje, katere so potem kupci seveda z lepim dobičkom prodali zopet vojni upravi. (Tako je!) Gospoda moja! Trudil sem se poizvedeti vzroke temu postopanju vojne uprave. Mnogo sem povpraševal, in lahko zatrdim, da sem pri merodajaih strokovnih krogih dobil naslednja, neverjetna pojasnila. Gospoda moja! Naborne komisije imajo v resnici službo, polno odgovornosti — to priznam popolnoma — in zato se skušajo odgovornosti iznebiti na ta način, da ne kupujejo konj posredno pri konjerejcih, temveč se obračajo na prekupce, ker so ti vedno pripravljeni konja, ki vojni upravi ne ugaja, vzeti nazaj in nadoraestiti z drugim. Toda gospoda moja, to niso opravičujoCi razlogi za določbe, ki so konjerejeem tako Skodijive. Poljedelstvo, ki se nahaja dandanes v krizi in zelo slabem položaju, bi morala vojna uprava vendar varovati, ne pa ravnati z njim na način, ki že itak težavno stanje poljedelea Se težje dela. Jaz prosim njegovo prevzvišenost, temu za ljutomerski in gornje radgonski okraj tako tehtnemu vprašanju obrniti najnatančnejšo pozornost in pri gosp. državnem vojnem ministru delovati na to, da se vrši nakup konj naravnost od kmečkih konjerejcev. Ob koncu svojega govora izražam še prepričanje, da bode vlada, ki je tej visoki zbornici predložila tako bogat gospodarski program in pokazala s tem svoje strmljenje in namene, dvigniti in zboljšati blaginjo prebivalstva, tako svojo lepo namero tudi potem izkazala, ako se gre za olajšavo bremen, ki so vsekakor določeni po voinem zakonu, ki pa pomenijo za prebivalstvo jako občutno osebno in materijalno žrtev, 6e je ta olajšava brez oškodovanja, gotovo ozira vrednih vojaskih interesov mogoča. (Živahno odobravanje in ploskanje. — Govorniku čestitajo.)?