V sredo in saboto
izhaja in velja:
Za celo leto „ pol leta
6 for. 20 kr.
četert leta 1
i
Za celo leto ■»ol lota rt teta
Po pošti:
7 for. 60 kr. 80 „
SLOTEREC
„Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!u
Nar. pesem.
»t.
V Celovcu v saboto 7. oktobra 1865.
Oznanila.
Za navadno dvestopno vera to se plačuje: 6 kr., ktera se enkrat, 8kr.,ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; veče pismenke plačujejo po prostoru.
Za vsak list mora biti kolek (»tempelj) za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
Tt*čaj I#
Misli o politiškem programu,
ktere ao razodeli slovenski rodoljubi, dne 25. sept. t. 1. v Mariboru zbrani, ter jih podajajo svojim slovenskim bratom v pretres. Zahteve slovenskega naroda so:
A. Da se kranjskemu vojvodstvu povrne zemeljna celota.
Ko sta si cesar Karol V. in nadvojvoda Ferdinand I. delila avstrijske dežele ter od kranjskega vojvodstva hotela odtrgati Metliko, Pivko, Kras in Istro, odrekli so jima leta 1521 kranjski stanovi obljubo zvestobe, dokler se jim ni potrdilo s pismom, po Karolu V. lastnoročno podpisanim ddo. Brusel 16. marca 1522, da z vojvodstvom kranjskim imajo zediniti se Metlika, Kras in Istra, pa tudi vsi drugi kraji, kakor so mu prej pripadali po pravici in navadi, in tudi, kar jih je Benečanom otetih, brez vsake izjeme ter imajo vsi nerazdružno zvezani biti in skupaj ostati
In tako so ostali združeni.
Še le minister Bach je leta 1849 samovoljno iz Istre naredil posebno kronovino in kosove Krasa pridjal k gor iški grofiji in Istri.
Ni dvoinbe, da bodo historično' celoto kranjskega vojvodstva podpirali:
a)	Državna vlada, ker je Avstriji neob-hodno potreba krepke pokrajine proti Italijanstvu; ta pak ne more biti niti italijanska niti nemška, ampak slovenska.
b)	. Slovani češke in poljske, in vsi narodi
ogrske krone, ker ima trdno zgodovinsko, narodno podlago.
c)	Vsi Slovenci; zakaj čem krepkeje bo kranjsko vojvodstvo, tem jače bo pri-tezalo in edinilo druge slovenske ko-
Besednik.
Listi iz Pliberka.
(Prihod mil. knezoškofa. Cerkveno posvečevanjo v Šent-Danielu. Obiskovanje v Strojni in nektere vmesne opombe). I
Pretečeni dnevi bili scfnam dnevi presrč-nega oveseljenja, pravi dnevi radosti. Obiskali so nas namreč premilostl. g. knezoskof Krški, da bi tu delili zakrament sv. birme. Kdor je to sam videl in slišal, reči je moral, da so se mestnjani od prvega do zadnjega kakor za stavo poskušali, kako _ bi jih pri njihovem prihodu bolj vredno in slovesno sprejeli. Pelje se jih 29. sept. o ‘/si3 popoldne cela rajda vozov z v. č. g. dekanom in okrajnim predstojnikom in mladim grofom Turnom na kolodvor. Pri vhodu v mesto čakala jih je vrsta častite duhovščine iz deka-nije, gg. uradniki, belo oblečene in ovenčane mestne gospodičine, šolska mladost in truma ljudstva. Ko pred prvim slavolokom stopijo iz kočije, nagovori jih po nemški deklica g. Deklevova prav prisrčno kot duhovnega očeta, ki skrbe za boljšo kot telesno hrano svojih otročičev, ker so jih prišli potrdit v sv. veri, naj bi v boji življenja srečno zmagovali, in jih za tega del pozdravi z vese-
sove, in tako vsem Slovencem podpora in središče postajalo.
li. Da se ohraAi narodu slovenske m u narodna e e lo t a, t. j. da njega potujčevanje za vselej prestane.
V ta namen se ima uprava, zastop, vlada in ravnopravnost slovenskega naroda na sledeči način uravnati:
I.	Uprava.
Upravni organizmi bodo:
1.	Soseska, ki obsega vasi in hiše, ki imajo skupaj eno poddružnico ali cerkev. Ona si voli svojega župana, ki gospodari ali sam, ali s pridanim odborom s soseski-nim premoženjem in izvršuje, kar mu občina naloži. Združba v soseske je dobro-voljna.
2.	Občina, ki obsega več sosesk, ako je mogoče, celo faro, in če je ta malehna (majhna), po več fari Ona si voli svojega glavarja in odbor, v kterega se pa brez volitve jemljo soseskini župani.
Po ubogih in v izobraženji zaostanih deželah morajo občine dovolj velike biti, dru-gači zavolj pomanjkanja imetnih in dušnih moči hirajo. Zatorej se druženje v občine, ki so ,prevažen organizem narodne avtonomije, ne more soseskam samim na voljo dajati, temveč naj jih združuje sam deželni zbor v dogovoru z vlado in soseskinimi zaupniki.
3.	Županija, kakor kamen ogelnik narodnega' sainoupravja, narejena po zgledu ogrskih varmedjij (komitatov) in hrovaško-slavonskih županij (Kreisgemeinde).
Ona bi obsegala po več sedanjih politi-ških okrajev (kantonov), kolikor mogoče, ene narodnosti, ter bi prevzela politično in sodno upravo I. stopnje; pregledovala bi občine in vodila volitve za narodni zastop.
lim: Dobro došli! Potem gre vsa množica med zvonjenjem in streljanjem v procesiji z molitevjo skozi prvi in drugi slavolok ki sta iz posebnih vzrokov imela latinska napisa z letnicami, in kterih prvi je naznanjal z malo besedami namen škofovega prihoda, drugi pa udanost vse koroške dežele, proti farni cerkvi, kjer so vsem sv. blagoslov podelili. Kmali potem odpeljejo se škof, spremljani od duhovščine, nekterih mestnja-nov in od druge množice po velikovskem predmestji skozi tretji slavolok k romarski Cerkvi Božjega groba na homec, kjer jih zopet strel in zvonjenje nasproti pozdravlja, rod homec prišedši jim kmečka dekle s slovenskim nagovorom izreče veselje vseh tukajšnjih seljanov, da hočejo mil. knezo-škof v tej cerkvi, ki je ravno letos svojo stoletnico doživela, opraviti svojo pobožnost, ki naj bi, sklenjena s splošnimi molitvami, bila sreča in blagoslov te okolice in vse jim onižno udano Krške škofije. Po litanijah, i so jih v cerkvi molili, ogledovali so nekoliko časa okusno zidano okroglo cerkev sv. Križa in njene slikarije, in zunaj cerkve na prijaznem griči vživali krason razgled v bližnje in daljne fare, ter zrli v gore in velikane, s kterimi je na desni in na na levi ograjena koroška dežela. Nazaj grede obiskali so podružnico matere Božje v Nunčni vasi, kdaj neki slovečo romarsko cerkev,
Njeni organi bi bili: Skupščina, odbor, uradniki in služabniki, ki bi se lahko po okrajih razstavili kakor sedaj državni.
Morala bi dovolj velika biti in imeti vsaj kaeih 100.000 duš; le potlej se je nadjati, da pride v skupščino dosti politično izobraženih, nezavisnili, značajnih mož, in da županija tudi kaj premore. Tako na pr. bi imelo kranjsko vojvodstvo 4 županije: goren-sko, osrednjo, dolensko, notranjsko.
Razlogi:
a)	Tudi do leta 1848 je bila so^na in po-litiška uprava I. stopnje v deželnih rokah, samo da so jo do tedaj izvrševali samo grajščaki, ko privilegiran stan. Odkar je pa njih privilegij prestal, razširijo se čisto dosledno stanovske pravice na celi narod.
b)	Le s tacimi županijami se bo mogoče iznebiti birokracije, ki samoupravi in narodni ravnopravnosti ne bo nikdar prijateljica.
c)	Tako bi se dali zmanjšati upravni stroški; zakaj če se zraven avtonomnih oblasti postavijo še državni uradi, bodo stroški dvojni.
iJadjati se je, da državna vlada napravi županij ne bo nasprotna, ker imajo korenino v zgodovini, in kar ona dovoli ogrskim deželam, tega slovansko-nemškim na more odreči.
II.	Zastop
Da se zastop za deželni zbor uredi na narodnem stalu, je treba:
1.	Da se v deželah, kjer prebivajo razun Slovencev še drugi narodi, napravijo volil-veni okraji (Wahlbezirke) po narodnostih. Sploh naj volijo volitveni okraji svoje poslance direktno, kolikor mogoče vsak le po enega.
kjer je stal nunski samostan, in novo mestno pokopališče s prijazno kapelico. Zvečer bilo je njim v čest vse mesto razsvetljeno, ktero osvečavo so viši pastir spremljani od v. č. g. dekana, blagovolili nekoliko_ ogledati. Ko se pa na to k večerji usedejo, pridejo mestnjani z baklado pred farovž, in pevci zapojo jim tri nemške čveterospeve, za česar se jim mil. knezoškof srčno zahvalijo. Tako minul je prvi večer.
V saboto jutro o 8. uri začela se je svečanost z navadno škofovsko vpeljavo : „Ecce sacerdos magnus“, in po škofovskem blagoslovu so Šent-Mihelski g. kaplan Ledvinlco množici birmancev, botrov in staršev v slovenskem ogovoru prav jasno in temeljito razlagali, kaj da obredi sv. birme pomenjajo in kako da naj starši in botri skrbč, da birmanci ne bodo zastonj sv. Duha prejeli Po dokončanem tem ogovoru stopijo mil. knezoškof pred veliki oltar ter s pastirsko palico v roči s prisrčno in tehtno be»edo po nemški nogovorč mestnjane, kako da jih je tolikanj prijazni včerašnji sprejem ginil, rekši, da pa vse te priprave ne veljajo njim, ampak onemu, ki jih je kot višega pastirja k njim poslal. V izvrstni daljni izpeljavi pa so dopovedovali, kdo da je tisti in kako da nam ga gre spoznavati v srcu, z ustmi in z deli. Le škoda za tolikanj v besedi, pred-naši in izpeljavi izvrstni nagovor, ker so se
Vodba volitev gre županijam, kakor se imajo po tem našem programu narediti.
2.	Da se v raznonarodnih deželnih zborih napravijo narodne kurije. Tako so tudi v prejšnih časih stanovski deželni zbori reči, ai so se tikale le enega stami, ali, če so stanovi bili različnih ver, le ene vere, po kurijah obravnavali.
3.	Skupne reci ilirskega kraljestva in štajerskega vojvodstva, ki delata notranjo-av-strijsko skupino, naj zastopa skupinski zbor, v kterega pošljejo deželni zbori te skupine svoje poslance. Za reči pa, ki se tičejo narodnosti, snide se skupinski narodni zbor, v kterega pridejo samo poslanci deželnih zborov ali kurij dotične narodnosti.
4.	Skupne državne zadeve bo zastopal po smislu diplome 20. okt. 1860 državni svet, ki so sestavi iz poslancev deželnih zborov, in bo glasoval po skupinah.
III.	Vlada.
C. k. namestništvo je v deželi državo-vladni organ za politiško upravo. Ono izvršuje državne in deželne postave, pregleduje samoupravne organe in pazi, da se postava povsod izpolnjuje.
Na čelu skupinske uprave stoji dvorska kancelarija, na čelu državne pa minister-stvo na Dunaji.
Deželne ali zborne sodnije ima vsaka dežela svoje, višo sodnijo pa cela skupina eno.
IV.	Ravnaprnvnost.
Narodna ravnopravnost je z diplomo 20. okt. 1860 in slovesno cesarsko besedo Slovencem zagotovljena. Njo uresničiti v djanji je sedaj skupna pravica pa tudi skupna in solidarna dolžnost celega slovenskega naroda. Skupno in solidarno bomo stali, ne lc vsaka dežela za-se; ampak vsi za vsacega in vsak za vse, z delom, tiskom in besedo, da se pogubljivo in nekrščansko potujčevanje naše narodnosti za vselej ustavi; zakaj zguba, ki zadeva ktero koli slovensko stran, zguba je za vse Slovence; in zaostajanje ktere koli slovenske pokrajine v raz-vitku vsem drugim škodo nanaša.
Mi zahtevamo, da se slovenskemu jeziku izkaže v šoli, uradu in cerkvi popolna pravica, in tirjamo:
1.	Da za Slovence nihče ne postane niti učitelj, niti uradnik, niti duhovnik, kdor ne dokaže, da zna popolnoma slovenski jezik govoriti in pisati.
2.	Da se učiteljem, uradnikom in duhovnikom, pa tudi advokatom in notarjem med
— 306 —
Slovenci, ki nimajo popolnega znanja slovenskega jezika v pismu in besedi, postavi rok (termin), do kterega se ga naučiti morajo.
3.	Da se ukaže že precej zdaj uradnikom, ki so jezika zmožni, da dopisujejo in odpisujejo slovenskim ljudem po slovenski, in da zapisnike ž njimi narejajo po slovenski.
4.	Da se po ljudskih šolah slovenskih krajev, po glavnih in farnih brez izjeme, slovenščina vpelje že precej zdaj za učni jezik.
5.	Da se po gimnazijah in realkah med Slovenci nauk z ozirom na ravnopravnost uravnd po programu, ki so ga „Novice1* 6. nov. leta 1861 podale.
Sploh pa mora po ilirskem kraljestvu in štajerskem vojvodstvu slovenski jezik, ker je deželni (Landessprache), za vsacega ob-ligaten biti, tako kakor je sklenil lani deželni zbor češki zastran češčine.
6.	Da se napravi stolica, kjer se bodo učili pravdoslovni predmeti, zlasti positivno pravo, po slovenski.
7.	Da se pri viši sodniji postavi svčtni-kov (Rathe), ki bodo slovenskega jezika v pismu in besedi zmožni, po razmeri slovenskega prebivalstva.
V.	Pot, po kteri se program izvrši.
1.	Ministerstvo je prositi, da po dolžnosti, s ktero ima oktobersko diplomo in cesarsko besedo dopolniti, precej potrebne naredbe izda, da se ravnopravnost slovenskemu jeziku uresniči.
2.	Po oktoberski diplomi, po patentu 20. sept. t. 1. in po zgodovini imajo deželni zbori pravico državopravne predmete obravnavati. Tega pota se bomo tudi mi držali.
Ker so pa Slovenci v nekterih deželnih zborih po sedanjem oktrojiranem volitvenem redu v vekoviti manjšini, a od večine se ni nadjati podpore našim narodnim prizadevam, zato bomo Njih Veličanstvo prosili, da nam Ono v tistih primerljejih, v kterih nam dosedanje oktrojirane naredbe nepre-stopljive zapreke stavijo, iz Svoje polnoč vlastnosti potrebno pomoč za državo-pravno našo uredbo nakloniti blagovoli. —
Na konci bodi še to opomnjeno, da „misli** podajajo le poglavitne črte in načela.
Vi pa, slovenski rodoljubi, preudarite, popravite, dopolnite, kar je treDa, ter poma-ajte, da se poslopje narodne organizacije ovrši Vam in narodu slovenskemu na zadovoljnost, srečo in slavo! —
mil. gospod lehko sami prepričali, da razun duhovščine se jih ga je le majhina peščica mestne gospdde udeležila. Tako in se ve, da še slabeje se nam pa tukaj z nemškimi pridigami vselej godi. Ravno tisti, ki najbolj po edino zveličavni nemščini zevajo, kakor mlade lačne vrane, pečajo se za svojo ljubo kulturo najmanj.
Po opravljeni sv. maši podelili so m. kne-zoškot 799 otrokom zakrament sv. birme, in potem opravili navadne molitve za mrtve. — Mimogrede naj tu vmes opomnim, da se v Pliberku ravno kar Farna cerkev popravlja, ki bo poleg načrta čez leto in den, predno bode dokončana, nad 5 do 6000 gl. stala. Ravno tako se bo mestna šola, prej ko bo moč, za nadstropje vzdignila, da se bo še 4. rezred začetnih šol ustanovil, in se tako šola v glavno šolo prestrojila. Pri tej riliki izrečemo svoje misli, ker gre dan anes trdo za denar, da bi bilo najbolj prav, ako bi se za učitelja v 4. razred postavil duhoven, ki bi ob enem vodstvo šole prevzel, kajti gg. dekan in kaplana zarad pasti-rovanja večkrat že sedaj nimajo časa s ka-tehezovanjem redno se pečati. Kteri imajo torej o tem soditi, jih prosim, da naj mojega predloga o pravem času ne prezrejo!
(Konec prih.)
Avstrijansko cesarstvo.
Dežele nlže-avstrijanske.
■* Dmmja. AV (Kako nam jev sedanjih okoliščinah delati? — Hu fane r. — Novi kupeijski minister. — Vmeščenje novega rektorja m.) Bolj ko se bliža čas, ko začnč deželni zbori zborovati, bolj so spet pričeli tukajšnji centralisti glave svoje vzdigovati in opiraje se na programe nekterih ogerskih kandidatov za prihodnji deželni zbor mahati po federalistih, podpirati pa dualiste in avtonomiste. Vzemite njih liste v roke in prepričali se bote sami, da je res to. Že poprej enkrat sem rekel, da nas čakajo še hudi boji, predno da besede na papirju pridejo v djan-sko življenje, in kakor se zdaj kaže, bo res taka. Pa naj le bo, samo da smo le složni in da vemo, kaj hočemo, pa da si tudi za časa k sercu vzamemo, kako važna in imenitna da je sedanja doba za nas, da nam po nobeni ceni ne gre rok križem deržati — nil de nobis sine nobis! nič o nas brez nas — in gledati, kako da naj se ustanovi naše osodopolno deržavopravno stanje. Serce mi žalosti poka,, ko vidim in berem, kako se Nemci šopirijo, kako vse naše v nič de-vajo, zasmehujejo, z nogami teptajo in da se niso nič naučili, pa tudi nič pozabili! Žalostna jim majka! Deržimo se tedaj krepko
svojih pravic, stojmo terdno, naj pride, kar hoče! Mi moramo sebe in narod rešiti, zdaj ali pa nikdar! Bratje, složno! Po dunajskih listih prihajajo tudi zdaj neki dopisi iz Štajerskega na dan, ki po mojih mislih le na to merijo, da bi Slovence popolnoma razdražili in vodo vse kam drugam izpeljali, kakor pa je prav in nam pristojno. Bratje ne dajte se motiti in stojte terdno in nepremakljivo za svoj narod in za program, ki so ga po nekem sporočilu naši pervaki v Mariboru naredili Zdi se mi tudi, da bi ne bilo napačno, ako bi kdo izmed štajerskih slovenskih veljakov to reč nekoliko pojasnil in nasprotnikom našim njih prezgodnje upanje poderl. Beseda o pravem času velikovveliko premore! Če centralisti napadajo Cehe , napadajo .tudi nas, in če oni padejo, pademo tudi mi! Zatorej eden za vse in vsi za enega! Zadeve avstrijskih Slovanov naj so nam skupno zadeve! In hoc signo vinces! — Za gotovo se pripoveduje, da je za rimskega poslanca izvoljen baron Hiibner, ki ni Francozom nasprotnik. — Za kupčijskega ministra je izvoljen baron Wiillerstorf-Urbaire, rojen v Terstu in zdaj 49 let star- On je učen mož. Bil pa jo poveljnik ladije Novare, ki je pred nekaj leti okoli sveta jadrala in lansko leto avstrijskega brodovja na severnem morju. Berž-kone so jo dobro zadeli. — 2. t. m. se je po stari navadi vpeljeval novi vseučiliščni ' rector magnificus, prof. Dr. Jaeger, domii iz Tiroljskega. Govoril je pri tej svečanosti najprej stari, prof. Hyrtl, o tem, kako se je dan danes učenost v posamne dele razko-sila in da dela vsak del sam zdse; potem pa je s primernim govorom vpeljal prof. Zimmermann novega rektorja, in naposled stopi na oder novi rektor sam ter govori v poldrugo uro dolgem govoru o učenosti sploh in potem o posamnih nje strukah z jederno in moško besedo. Povdarjal in terdil je svobodo učenosti, pristavil pa koj, da ima le-ta svojo meje — v veri in kerščanstvu. To pa je ravno, kar jih mnogo učenjakov slišati no more in ne manjka se jih, ki ga napadajo, kakor so napadali poprejšnjega.
Dežele notranje-avstrijanske.
□ V Celovcu. (Cesarjev god. Nova kazina. Norišnica. Srečni ljudje. Dež in mraz. Št. Vidski somenj). ludi tukaj se je obhajal 4. t. m. cesarjev god s slovesno mašo, ki so je peli premil, knezoškof v stolni cerkvi. Udeleževalo se je tega duhovnega opravila nenavadno veliko vernih, ki so gotovo tudi iz tega namena, da smo dobili manifest, še bolj goreče molili, da bi izlil ljubi Bog svoj obilni blagoslov nad cesarja in da bi se spolnila njegova želja, v manifestu razodeta! Vojaki so imeli svoje parade. Na večer prejšnjega dne so igrale vse 3 bande na velikem tergu. — Nova kazina se je tudi ta dan slovesno odperla. Bil je bal, ki pa ni bil zelo obiskan. Pri tej priložnosti ne moremo zamolčati tega, da je tukajšnji slovanski čitavnici ova kazina veliko udov odtegnila. Večini je več mar za razveseljevanje, nego za druge reči, zlasti če so še zraven slovanske. Pa že pridejo kdaj boljši časi! — Prem. knezoškof so ponudili brez plače svoj grad v Strassburgu deželnemu odDoru za 50 lot v ta namen, da se napravi ondi za deželo jako potrebna norišnica. Ker je tudi on-dašnji kraj in lega tega grada kaj pripravna, nadjajo se, da bo kaj iz tega. — Pred 2 dnema se je zagnal glas po me^tu, da je tergovec P—č veliko kreditno srečko zadel. Toje bilo veselja, voščil pa vprašanj: Zakaj pa jaz nisem zadel, itd. Drugi dan pa se je pokazalo, da to ni res in da je menda drug človek, ki je oskerbnik v Pojčah, to veliko srečko zadel. Gotovo se je ne* bo branil! — Po hudi vročini in suši je prišel te dni dež, pa ž njim tudi tak mraz, da je joj. Danes, v petek, se vidi po vseh hribih sneg, vse ga je belo in morebiti tudi debelo. Kranjci nam pripovedujejo, da se
je v sredo večer na Ljubelju dobro koc-njalo. Da bi se le skorej ennialo ogrelo, da bi se žita mogla še obrasti. Sicer pa je od vseh krajev slišati, da ni klaje, da se živina ne more prodati pa tudi ne obderžati, in da ni celo nič denarja. Pomozi nam Bog!
—	Zadnji somenj v št. Vidu je bil kaj slab. Ljudi, živine in robe sicer ni manjkalo, ali kaj pomaga, ker denarja ni. Tako n. pr. je nek kmet, ki je lani imel za žrebe 150 gld-, moral ga letos dati le za 50 gld. Sicer pa jih je bilo dosti po 15—20 gld. na prodaj.
Iz železu« ti it ji Iv. O. D. (Žalosten spomin s kratkega potovanja.) Ako priprost slovensk kmetič zmirej v svojem kraju prebiva, in če tudi časnike in druge bukve se ve da slovenske njemu razumljive prebira, skorej bi si mislil, da se ježe naš narod popolnoma posvetil svojej majki Slavi. A temu ni tako, in da je to resnica, povem vam prigodbico, ki sem jo sam doživel.
Šel sem po opravkih od doma kakih par ur proti severju in se v vasi D — v nekoliko oddahnil, da se enmalo okrepim. Tu dobim na mizo kosarec piva. In glej, po vsem svetu nadležne muhe so tudi meni nadlego delale, ena za drugo se tiščaje v moj kozarec, da bi se v njem kopale. Kar mi pride v misel jim kozarec zataboriti, zatorej potegnem iz žepa „Novice41, brez kte-rih me, dragi moj, malokedaj najdeš in položim list na kozarec.
Med tem pa poslušam druge goste; njih govorice so bile razne, govorili so po slovenski pa tudi po nemški, tako da sem si mislil: Tu ima „ravnopravnost11 vago (tehtilo). Približali so se nekteri tudi k moji mizi, in eden izmed njih, zagledavši Novičin list, me z začudenjem vpraša, odkod da pridem? Vpraša tudi natakarico , ali jih je morda ona prinesla? Ona se pa hitro odreže, da ne,
—	jaz sem pa tudi molčal.
Potem pa jih nekoliko pregledujejo in berejo, ali nobeden ni pravilno izgovarjal. Jaz pa sem si mislil:	Tu se vidi lltmst vaših
šol po nemškem kopitu, da še svojega maternega in narodnega jezika ne razumite. Spet mi pridejo v misel moje poprejšnje nadleževavke „muhe11 v podobi Nemcev, in mislim si:	Tako nam tudi oni tiščijo nem-
ško kulturo in topijo naš n&rod, pa pri vsem tem Slovenci ostanemo mirni in ponosni!
Nato pa zine nekdo: „Ja, to je tista novo-skovana „Špraha11, in to mislijo zdaj nekteri gospodje med našim ljudstvom vpeljati, a pa ne Dojo nič opravili, saj tudi ta „Špraha11 nima nič pravih „ausdrukov", kakor jih/ nemška ima pa tudi za to delo potrebujejo več kot 200 let!11
Mene je to v srce užalilo in rekel sem, da to ni tako in dit ni več treba kot 10, k večemu petnajst let, in vpeljan bo čisti slovenski jezik med naše ljudstvo, ako ga le v šole vpeljejo, in mu priložnost dajo razvijati se po narodnej pravici.
Ker pa nisem jezikoslovec, ampak priprost kmet, nisem se tudi mogel dolgo ž njimi pričkati, da bi se jim bil na vsako dobro odrezal, — in spet sem bil v duhu žalosten misleč si: Oh, vi nevredni sinovi matere slave, da jo tako slabo spoštujete! Nimam dosti besedi, da bi vam domoljubno žalost mogel izreči. Zatorej plačam , kar sem povžil, in napotim se žalostnega srca proti domu. —
Iz Štajersko««. 29. sept. — k. (Razstava kmetijskih in obrtniških pridelkov v Mariboru) začela se je 23. sept. s slovesno peto mašo, ktoro so. prevz. nas škof sami peli. *) Potem je sprejel razstavim odbor pri gredicah grada viso posvetno in duhovno gosposko m prišle goste, med kterimi je mnogo gg. Hrvatov bilo,.— izmed njih omenjam samo gg. Dr. Suhaj-a,
* Črna mašo po rajnem škofu Šlomšeku *25 sept brali so Stolni dekan Piki. Škofa takrat ni vež bilo v Mariboru, ker je bila birma v Hočah.
— 3or —
Mio Krešiča, izdavatelja „Naše gore lista11, prof. Devidč-ja, tajnika kupčijske zbornice zagrebške, itd. G. Kriehuber, predsednik razštavinega odbora, pozdravil je goste v imenu odbora, g. župan Tapeiner pa v imenu mesta. Opoldne bil je občni obed, napravljen posebno v čast Hrvatom, pri kterem ni manjkalo slovesnosti primernih napitnic. G. Brand-steter napil je gostom zagrebškim, za kar se je zahvalil g. Devidč v daljšem govoru, v kterem je preudarjal važnost takih razstav kot vodnic na poti gospodarskega in narodnega napredka. Potem je g. Čebul, posestnik iz Cmureka, v slovenskem govoru pozdravil gg. Hrvate, po rodu naše brate; g. Krešič pa se je zahvalil v njih imenu v hrvaškem jeziku za prijazni sprejem. Vladala je pri obedu občna složnost in radost in Nemci so priložnost imeli prepričati se, da Hrvatje niso taisti sirovi narod, kakor ga popisujejo nekteri hudobni nemški listi, ampak da v omiki niso zaostali za nobenim drugim narodom, v lepi in gladki zgovornosti pa marsikoga prekosijo. Ne morem si, da ne bi pohvalil na tem mestu tudi raz-stavinega odbora, kteri je koj iz začetka pripoznal, da brez podpore Slovencev mu ne bo mogoče, veče razstave napraviti in zato je naprosil čitavnični odbor, naj mu pomaga in naj tudi on pozove Slovence, da se prav obilno udeležijo razstave. Ogibal se je vseh nemških demonštracij, kterih smo sicer že navajeni v naših mestih in mesticih in delal v prijazni vzajemnosti s Slovenci. Napisi, posebno pri 'kmetijskih pridelkih, so skoro vsi tudi slovenski in tu in tam veselo vihni marsiktera slovanska zastavica zraven štajerskih med tem, ko nemških nikjer ni videti.
Zdaj pa k razstavi. Prepustil je v ta namen g. gl. Brandis svoje obširne prostore v gradu, ki so se pa še premajhne skazali za veliko število razstavljenih reči, tako da je bilo še treba posebnih lesenih kolib. Po stopnicah, ki so z raznimi vrtnimi sadicami okinčani, pridemo na mostovž, kjer graški in mariborski pivarji gostom ponujajo izvrstno pivo. Zdaj stopimo v veliko dvorano in tu se nam kaže res krasen pogled. Razstavljene so tu razne obrtnijske stvari od kranjskega koca in štajerskega lodna do amerikanske šivilne mašine. Tu vidiš obleko za gospode in gospe, nektero res po nizki ceni, šolne in čevlje, preproge ali te-pihe, časomere, usnjato blago, lampe, puške, samokrese, itd. Iz dvorane pridemo po krat kem hodu v obširno galerijo in pred nami ležijo razni kmetijski pridelki, nepozajem-ljivi zaklad bogato obdarovane naše domovine. Vse, kar um in dlan urnega slovenskega kmeta prideluje na polju, njivi in travniku, na sadnem vrtu, posebno pa, kar nam žlahna vinska trtica rodi, v naj lepšem redu po stenah visi in po dolgih mizah leži. Vse sorte žita, v klasju in zmlačenega, zraven pa moka od navadne do najevetnejše, kakoršno razstavlja zagrebški soparni mlin; seno, raznih trav in semena, detelja, repa in pesa, krompir, velikanske buče, zelišča, kumare in melone, vse v najlepših, izbranih eksemplarih, nam kažejo rodovitnost naše slovenske zemlje. Po stenah visi zdravo grozdje, po sredi na mizah pa stoji tisoč in in tisoč butčlj, napolnjenih z žlahno kapljico našili vinskih goric okoli Pohorja, v slov. goricah, ptujskih, lutomerskih, radgonskih itd. Da je tudi obilo izvrstnega sadja, mi ni treba omenjati. Lična svila in zdravi kokoni nam spričujejo, kako pripravna da je naša zemlja za svilorejo. — Ko smo stali v veliki galeriji, dolgo gledali in se vendar ne nagledali obilnih, bogatih pridelkov kmetijskih, igralo nam je srce veselja, da je naša, da je slovenska ta zemlja, ktera rodi tolikanj žlahnega sada, in da je naš slovenski kmet pridelal vse to. Mislili smo si pa tudi, oziravši se na razpostavljene stvari, da je še treba močnega napredka, ki je pa le mogoče doseči ga po dobrih jnarodnih šolah. Še ena misel nam je prešinila glavo; Naša zemlja posebno dobro rodi lepo sadje, lično svilo in pa izvrstno vince,
ktero že zdaj slovi tudi po tujih deželah. Bi li ne bilo bolje, da bi se mi raji bolj poprijeli vino-, sadjo- in s v i-loreje, kmetijskih pridelkov pa le samo toliko pridelovali, kolikor nam jih je treba za vsakdanji živež.
Kmetijsko orodje in mašine so v dveh posebnih kolibah, pa jih je malo in še med temi nič posebnega. Dopadli so nam panji po Dzierdzoni in pa aparati za drenažo.
V saboto je živinska razstava, v nedeljo pa delitev daril.
Od liiMle vod« na Štajerskem (Nove orgle). Lep in zelo obiskovan je tukajšnji kraj, ni čuda potem, da jih prihaja toliko semkaj. Pa ne samo narava, tudi umetniki, vsak po svoje, postavijo sem skorej vsako leto kak umotvor. Tako boš našel v lepi farni cerkvi sv. Križa nove orgle s 24 spremeni. Tacih pač deleč okrog zastonj iščeš. Izdelal jih F. Ks. Dev iz Ljubljane. To njegovo delo zasluži vso pohvalo. Le samo to nam nič kaj ne dopada, ker vidimo na orglah nemški napis. To ni prav in še vse nekako kazi! Zakaj bi slovensk mojster tudi slovenskega napisa ne naredil? Ali je delo v slovenski cerkvi pa z nemškim napisom lepše in primerniše nego s slovenskim, ki ga vsak Slovenec brati ume?! Ne bodite abotni!
Od gornje Sotle. — ? — (Kako je tukaj?) Tukaj ob bregovih tihe Sotle živi narod slovenski z zagorskimi Hervati v vsak-danjej dotiki pa tudi v bratinskej slogi in ljubezni svojo enakomerno življenje. To namreč moramo in moremo reči, da se ta dva naroda, ki si v jeziku, v šegah in navadah svojih toli blizo stojita, v sosednej medjusob-nosti lepo zastopita, akoravno bi človek prej na nasprotno sodil iz onega, kar se je nedavno v Pregradi dogodilo, in potem na veliko radost protivnikov naših po vseh časopisih premetovalo. Sovražniki Slovanov, kterim je bila to davno zaželjena priložnost, da izsujejo .žolč svoj na Hervate, imenovali so oni čin „barbarski11 in Hervate, ki so ga doprinesli, upravo „barbarski11 narod. No, naj jim bode; mi pač vemo, da se ne more iz nepremišljene naglosti kakega posamnega človeka soditi na nravno veljavnost celega naroda! Rekel bi, da je vsa dogodba le žalostna posledica iz onih časov, ko se je narod šuntal proti narodu, a posebno pa slovanska plemena, drugo na druzega.
Inače pa živimo todi lepo tiho v bratinskej sosednosti ter se celo malo brigamo za politične dogodke, ki ljudem v daljnem svetu, v velicih mestih, belijo glave. Skorej da še ne vemo, kaj je politika, kaj so politični časopisi, zakaj so možje, ki se borijo na vso moč za pravice narodske. A temu se ni čuditi, ker, dokler ostane materijalno stanje naših Stanovnikov tako žalostno, kakor doslej, da se vse mišljenje in tuhtanje narodovo le okoli tega vrti, kako se bodo nasitili prazni želodci, kako zakrilo nago telo, kako poplačali silni davki, ne moremo, ne smemo pričakovati, da bi se naše revno ljudstvo vzdignilo do visokejih misli, do ple-menitnejih idej, da bi celo začelo politiko-vfcti. Nikar se torej ne čudi, dragi „Slovenec11, ako imaš v našem kraju le sila malo podpornikov; jaz sicer ne vem števila tvojih naročnikov okoli [Sotle, a to vem, da sem todi dalječ okrog hodil, pa mi Vendar ni bilo dano zadeti na te. Lehko da se Časoma obrne stvar na bolje; samo oziraj se rad na prosto ljudstvo, kaži mu pot, po kterem mu bode mogoče priti do lepše prihod-njosti, ker po naših mislih so ravno tisti možje, ki skrbijo za poboljšanje materijal-nega stanja siromašnega naroda, temu naj-veči dobrotniki, delajoči tako posredno tudi za dušno izobraženje narodovo, ker le, ako je človek oprosten telesnih skrbi, more misliti na požlahtnjenje srca in uma svojega.
Sicer pa je zanimivega pri nas sila malo, važnega pa še manj. Kakor povsod je tudi todi zelo velika zadrega poradi denarjev; vino je dobro, ali malo ga je. Kmetje javkajo, gospoda zdihuje; kamor se obrneš, ne
čuješ drugega nego grenkih tožeb mile glase. Bog daj skoro boljše!
V IJiililjani 1. oktobra. Y. (Cesarski manifest, oktobrska diploma in Slovenci). Kakor po vsej Avstriji, tako je tudi pri nas v središču slovenstva obudil cesarski manifest veselo upanje na boljše čase. Tehtne in jako imenitne so besede, ktere je izrekel presvitli vladar, zatorej so pa odmevale tudi v zvestih srcih njegovih narodov. Oktoberska diploma postavljena je spet na častno mesto, ktero ji gre, in kakor upamo vsi iz srca, ostale, bode na tem mestu. Šmerlingov patent pa naj bode spravljen v kakem arhivu kot historičen spominek svobodne (?) ustavne Avstrije.
Ravno to pa, da je obveljala oktobrska diploma, zbudilo je veliko radost med vsemi Slovani avstrijanskimi, in djansko hočejo tudi pokazati, da le oktobersko diplomo spoznajo za pravo ustavo. Kakor so bila že po razglašenju cesarskega manifesta raz-svitljena gledišča v Pragi, Zagrebu in Le-vovu, tako se delajo posebno na Češkem in Moravskem velike priprave, da se slovesno obhaja dan 20. oktobra. Menda mi Slovenci ne bodemo zaostali in da bodemo tudi mi, zedinjeni s slovanskimi našimi brati, pokazali, da 20. oktober je dan, kterega mi slovimo in praznujemo. Govorilo se je tukaj že mnogo, kako naj se praznuje dan diplome, ali gotovega do zdaj še ni nič slišati. Nadjamo pa se vsi, da govorica ne ostane le prazna, timveč da se slavno vresniči in da pokažemo svetu očitno in brez ovinkov svoje prepričanje. Pa ne samo v Ljubljani naj se praznuje ta dan, po vsej slovenskej deželi naj bi se slavil ko rojstni dan ustavne Avstrije. Posebno lahko se to zgodi po naših čitalnicah, ktere naj bi napravile slovesne besede v slavo 20. oktobra.
Rodoljubi! skrbite tedaj, da se vredno praznuje ta dan! Važni so zdaj časi in mnogo lahko dosežemo, ako smo složni. Zatorej je pa treba, da krepko stopimo na noge, in se nikogar ne strašimo, kjer velja, da si pridobimo svete naše pravice. Presvitli vladar sam nam jih slovesno zagotovlja, kdo se hoče tedaj predrzniti, da nam jih krati?
Iz Trata! — Jaz menim, da je dobro, in da ne smč nihče zameriti, ako se kdo predrzne popravljati spodobno tiste zmote ali cel6 laži, ki se marsikdaj po dopisih vkradejo v kak javen list, zlasti ker bi jih bravci imeli za resnico in bi to utegnilo škodovati v enem ali drugem oziru. Kaj ta-cega se je vlezlo tudi v letošnje „Novice“ pod štev. 36. po nekem dopisu iz Trsta, zadevajočem mene in mojega sina Slavoljuba Tisti je rojen v Tržiču na Primorju, tedaj v italijanskem mestu, kjer jo bil ostal pa le šest mesecev. Po tem je bival zdaj v slovenskih, zdaj v italijanskih, zdaj v nemških krajih, ravno kakor jaz. Jeldk njegove rajnce matere je bil le nemšk. Oče mu je pa Tržaščan, in rojen Slovenec. Kterega naroda je tedaj omenjeni moj sin? Čcstit-ljivi gOsp. dopisnik . . . . r trdi naravnost in a brez razločenja kakega si bodi, da je loven ec, da seje pa vendar vpisal kot dijak v tukajšnji gimnaziji za Laha ali Italija n a, da je vnet le za italijansko kulturo (!?), in da ne mara za slovenščino. Je-li prav za prav Slovenec po tem, kar sem omenil, ali ne, ne vem,, naj sodi to, kdor hoče. Laž je pa, da se je on sam vpisal za Italijana (Laha), ker kaj tacega se je po svoji volji storiti predrznilo gimnazijalno vodstvo, ne vem, zakaj; in laž je tudi, da je vnet le za italijansko kulturo, in da mu ni mar za slovenščino. Saj se je pač tiste učil prav marljivo v Celovcu pri gosp. učitelju Janežiču, kakor dokazujejo spričevala, ki so mu jih dali, saj bere slovenske liste in knjige, saj ob šolskih praznikih vsako leto rad prebiva tam (na gornji Istri), ker se ne govori skorej druzega nego samo
— 308 —
slovenski, in ima tedaj lepo priložnost, iz-urjati se čedalje bolj v slovenščini. Pametnemu j edno oko dosti!
J. G. Verdelski.
Ogerska.
Na dnevnem redu so volitve za zbor. Vse je živo. Najveljavniši možaki so že tudi naznanili svoje programe. Vidi se iz nijh, da so sicer možje za porazumljenje, ali — bolj ali manj na dualistični podlogi, kajti tudi centralisti so zadnje dni več serčnosti dobili, oziraje se z ljubeznjivimi pogledi in besedami čez Litavo, — govorč za oži derž. zbor. Nevarnost tedaj ni pri kraju! Že so jo tudi ugledali Slovaki, Romani, Serbi in Nemci in stopajo na noge. Romanski rodoljubi so že sklicali narodni kongres ali shod na 20. oktobra t. m. ter se hočejo do dobrega pogoditi, kako bi proti Madjarom zdatno branili svoje pravice in svoj narod. Ravno tako se bode sedmigraški Saksi (Nemci) na posebnem zboru sešli. Gibljejo se in delajo pa tudi Slovaki in Serbi, da se še za časa ubranijo madjarizma in rešijo svoj narod in svoje pravice. — Tako je prav — vigilantibus jura!
Ptuje dežele.
Proška.
Bisraark je v Parizu. Gotovo ni šel tje samo na uro pogledat! Ker se zdaj že na vsa usta govori, da hoče Pruska tudi Hol-štajn od Avstrije kupiti in da jej v ta namen ponuja 8 milijonov tolarjev, s tem pogojem, da potem ona severni del Šlesvika Dancem izroči, — treba bo najberže tudi o tem prej z Napoleonom govoriti, pa tudi še o veliko družili rečeh, ki pruskemu Cavourju po glavi blodijo. Nemške osrednje deržave so ga že tudi začele jako pisano gledati, ker se zanje nič ne meni, — pa tudi Avstrija naj čuje!
Serbs ka.
Piše se, da se v Serbi ji vse živo giblje, da je vojska s Turčinom pred durmi in da se zdanji knez drugači na prestolu vzder-žati ne more. Cel6 knezovi ministri se neki pridno o tem posvetujejo in vojaški poveljnik Oreškovič komej čaka, da prime za meč in plane nad Turka. Pravijo tudi, da je knez z romanskim vladarjem zvezo sklenil, da delata v vseh rečeh skupno. — Prej ali slej se res morajo počiti, — kako, doživeli bomo že. Kaj je neki Omer delal na Dunaju?
Italija.
Neapolj. Kardinal d’Andrek, o kte-rem se že delj časa toliko govori in piše, poslal je posebno pismo na vse kardinale in škofe katoliške, ga sveta, v kterem razklada svoje politiško spoznovanje, ponavljaje svoje svete, podeljene neapoljskim bourboncem, svoje nade na liberalne reforme in na konfederacijo (zvezo) italijanskih deržav, in veli, da mu je to, kar se je zgodilo (faits accom-plis) in narodno edinstvo — program. Benetke naj se povernejo narodu, liim pa naj udari pot liberalnih reform in naj se pomiri z Italijo. D’Andrek razumeva v tem smislu tudi, da rešenje verskih zadev ne bode nasprotovalo italijanskej svobodi. —
Sicer pa zelo govorč, da se res v Rimu, kakor v Florenciji nekaj važnega snuje. Najberže se bote rimska in italijanska vlada spet pogajati začeli. Zgovorni poslanec Bog-gio, ki je one dni papeža obiskal, imel je za to pot pripravljati. Obema že Francozi neki hudo presedajo. Zato jih misli mnogo , da se slednjič vendarle do dobra zmenite.
Liazne novice.
* Pred nekaj dnevi je bila v Gradcu oglenica, za ktero je njen posestnik več ko 15000 gld. izdajal, za 50 gld. prodana.
*	Iz Ljubljane se piše, da je več roparjev pod vodstvom nekega Pavičiča, poprejšnjega oficirja, v noči od 16 do 17. sept. nekemu mlinarju blizo Banove v denarjih in druge robe več kot 1,400 gld. vrednosti uvropalo.
*	Hudobnež, ki je okrajnega predstojnika Valeka pomagal umoriti, imenuje se Mošek in je zn vse žive dni v težko ječo obsojen, njegova tovarša in skrivača, Bogomir Fsterharner in Jožefa Aichholzer, pervi v šest-, druga pa v trimesečno ječo.
*	V teržaškej bolnici je v začetku t. m. nekaj ljudi za kolero umerlo. Kakor se kaže, pomika se tedaj kolera tudi proti našim kraj im.
*	Po noči 27. pret. m. je bila kapela na Kalvariji pri št. Vidu na Koroškem oropana. Ukradena je monštranca, kelih, več svečnikov in dva plajšča za ministrante ali stre-žaje. Da bi jih muri!
*	V Beljaku je bilo pretečeno saboto nekemu kupcu 3400 gld. v gotovini in 90 gld. v srebru ukradenih.
*	V c. kr. tovarni za smodke ali cigare v ovacu na Tiroljskem so je — čujte! — pred leti (morebiti še do zdaj?) papirja, na kterem so bili računi, vsako leto 11 centov (!) na Dunaj zvozilo. Če se pomisli, koliko je imela tovarna uradnikov in strežajev in koliko so le-ti pisarili in pisarili iri denarjev potrebovali, mora se reči, da je to kolosalno. Zanaproj mora pač druga zapeti, če no bo slaba! —
*	„Slovenec“ je že povedal, da se ja tako hvalisam štajerski avtonomist g. pl. Kaiserfeld, ki za avtonomiste programe kuje, kar stare babe „petljajo11, po rodbini prej pisal Blagatinšek, zdaj pa se sliši govorica, da se misli na Ogersko preseliti, tam posestvo kupiti, se pomadjariti in za ogerski deželni zbor kandidirati! — O čudni, prečudni avtonomisti!! Kolika značajnost! — Od drugega „žalostnega viteza11, Giskra namreč, povemo drugikrat kaj.
'* Velikanski spominek nepozabljivega bana Jelačiča je že v Fernkornovi livnici na Dunaju dogotovljen. Predstavlja ga kot jezdeca na konju v narodnej hervaškej obleki. V Zagrebu se na Jelačičevem tergu, kjer bode spominek stal, pridno dela, tako da bo skorej vse gotovo.
*	Iz Beljaka ima „Bote von Ober-karnten“ to le novico: Niklasčanje blizo Ljubnega (Leoben) hočejo imeti drugega učitelja, ker jim sedanji zavoljo tega ni všeč, ker svoje učence tudi podučuje v zemljo-pisji, in ker za nauk porabi več ur, kakor pa je dolžnost njegova. Poglavitni vzrok pa, zakaj se je zameril, je to, ker je „ošabnou odrekel, da noče opoldne jesti s hlapci, kakor je bila do sedaj poštena navada, po kteri se je do tega časa ravnal vsaki ne-oženjeni učitelj. — Ubogi učitelj in revna šola v takem kraji! Kaj pravijo k temu gospodje šolski predniki?
Žitna cena.
Mariboru	3 j 35 j 2	85	_	•	1	20
Celju	4 —	2	7-	2	0	1	GO
Ptujem	3 115» 2	80	2		1	
Ljubljani	3 64	2	«4	2	*25:	1	34
Iv ranj u	3 «0	2	80		-1!	1	20
Novemmestu	4 3d 3	1	2	40|j	1	40
Gorici	3	8 -	j.		—	-Ji	!-
Celovcu	4 30	3	70	2	40	1	48,
Terbižu	5 {'tej' 4	68	3	40	2	!*0
Varaždinu	2 '93li 2	80;	2	•II	1	16
Reki	4 !>0t -	:-	2	•5 0||	2	1 .V
Sisku	3 ;4 '|| 2	,16|			1 40	
Dunajska
Bankine akcije Kreditne „ London Novi zlati . Srebro
borsa 6. oktobra 1865.
775 171.50 108 70 5.20 lii8
Izdatelj in odgovorni vrednik: J. E. božič. — Natisnil Ferd. žl. Kleinmayr pod odgovornim vodstvom K. Bertschinger-ja,