številka maj 2007 26letnik III MePZ KPD Bazovica, zborovodja Franjo Bravdica KAŽIPOT Mesečnik slovenske skupnosti na Reki in v PGŽ Ureja uredniški odbor: Milan Grlica, Marjana Mirković, Darko Mohar, Vitomir Vitaz Podpinjol 43, 51000 Reka, Hrvaška tel.: 324 321, 215 406, faks: 334- 977 Glavna urednica: Marjana Mirković marjana.mirkovic@ri.t-com.hr tel.: 091 593 6086 Priprava, prevodi in oprema besedil Marjana Mirković v okviru projekta Si-T Lektorica Darka Tepina Podgoršek Izdajatelji: Slovenski dom KPD Bazovica, bazovica@bazovica.hr Svet slovenske narodne manjšine Reke Svet slovenske narodne manjšine PGŽ vijece-slo.pgz@ri.t-com.hr ISSN 1845-5034 Oblikovanje: Branko Lenić Tisk: Tiskara «Sušak» Prelom in tehnično urejanje: Ri-TaCom, Reka Mesečnik finančno podpirajo: Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Mesto Reka, Primorsko-goranska županija Naklada: 500 izvodov Na naslovnici: Primorska poje 2007, MePZ KPD Bazovica, Kulturni dom Postojna. Foto: Marijana Košuta Karikatura:Bojan Grlica SLOVENSKI DOM KPD «BAZOVICA» tajništvo,knjižnica in klubski prostori torek in četrtek : 12.00 - 14. 00 in 18.00 - 20.00 tel.: + 385 51 324 321,215 406 fax: 334 977 MePZ - vaje ponedeljek: 18.00 - 21.00 Dramska skupina - sreda, po dogovoru Folklorno-plesna skupina torek in četrtek: 19.00 - 21.00 Mladinska skupina druga in četrta sobota ob 16.00 Dop. pouk slovenskega jezika in kulture ponedeljek, torek in sreda: 18.00 - 21.00 Planinska skupina - torek: 20.00 - 21.30 Svet slovenske narodne manjšine Reke četrtek: 10.00 - 12.00 Svet slovenske narodne manjšine PGŽ sreda: 10.00 - 12.00 vijece-slo.pgz@ri.t-com.hr Hišnica: Marija Darapi, tel.: 337 000 Gostinska ponudba: Buffet Saratea, tel.: 331 079 Kažipot maj 2007, št. 26 letnik III Kazalo: 3..... Obvestilo 3..... Iz arhiva 4..... Pisma 5.....Tema 7..... Dogodki april 15... Napoved maj 20... Iz drugih društev in svetov 22... Novo na knjižnih policah 22... Nespregledano 24... Aktualno 29... Zanimivosti 29... Iz slovenske dediščine 30... II mednarodno srečanje planincev OBVESTILO Priprave na 60. obletnico društva Še vedno vabimo vse, ki imajo stare dokumente, fotografije, oglase ali izrezke iz časopisov, ki pričajo o navzočnosti slovenske skupnosti na Reki ali dejavnostih našega društva, da nam jih odstopijo na vpogled. Želeli bi izpopolniti dokumentacijo za arhivsko zbirko in jo predstaviti ob letošnjem jubileju. Društvo hrvaških študentov v Sloveniji Študente in starše obveščamo, da je v postopku registracija Društva hrvaških študentov v Sloveniji s kratico DHSS. Med poglavitnimi cilji je, kot je sporočil eden od pobudnikov Saša Ogrizović, najprej organizacija prve pomoči brucem. Nekaj nasvetov jih že čaka na medmrežju, kjer je odprt blog: http://dhss.bloger.hr/ , nekdanji klub reških študentov Krš pa ima blog na naslovu http://krsh.bloger.hr/ m. m. Tea Tadej: Mladinska skupina Mladinska skupina vabi vse zainteresirane k sodelovanju in udeležbi na sestankih 12. in 26. maja ob 16. uri, na likovno razstavo članic Ire Petris in Tee Tadej 18. maja (več v napovedi) ter obisku foruma, na katerem so objavljene informacije in dogovori o izletih in drugih srečanjih: http:// www.bazovica.hr/forum/index.php .Več: www.bazovica.hr/mladinci in po elektronski pošti na naslovu mladinci@bazovica.hr. Prevod in priredba M. M. Planinska skupina Izlet v Hrvaško zagorje, napovedan za 26. in 27. maj, je zaradi številnih dogajanj v društvu maja in junija preložen za predvidoma leto dni. IZ ARHIVA Izlet v Postojno. Slovenski oddelek na reški OŠ Matteotti, š. l. 1951/52. Arhiv KPD Bazovica. PISMA Tomaž Gržeta Reški MMSU v Ljubljani Mali nebotičnik, Raoul Puhali, 1939. Moderna arhitektura Reke, razglednica MMSU. Reška umetnostna zgodovinarka mag. Daina Glavočić, višja kustosinja reškega Muzeja moderne in sodobne umetnosti je 23. aprila v ljubljanski Mestni galeriji odprla razstavo reške arhitekture histo-ricizma, secesije in moderne. Ob tej priložnosti so bili navzoči tudi predstavniki reških mestnih oblasti, v imenu oddelka za kulturo tudi vodja Ivanka Persić. Razstavljeni panoji z načrti in fotografijami reških stavb so pravzaprav deli treh razstav, ki smo si jih v letih 1996, 1997 in 2001 lahko ogledali v MMSU na Reki. Razstava je za-4 nimiv pregled najpomembnejših stavb, ki so nastale v drugi polovici 19. in v prvi polovici 20. stoleja. Tistim, ki bi se radi bolj poglobili v ta čas in njegovo umetnost, pa so na razpolago tudi izčrpni katalogi, ki jih je še vedno mogoče kupiti tudi na Reki. Razstava je bila v prvih dneh precej dobro obiskana, lahko pa tudi rečem, da je njen ogled vzbudil pozitiven odziv tudi pri ljubljanskih študentih umetnostne zgodovine, ki smo si jo ogledali. Vsekakor je lepo videti delček svojega mesta, na katerega smo res lahko ponosni, tudi v Ljubljani. KD Miklavž na Reki Predsednica Kulturnega društva Miklavž pri Ormožu Cvetka Kocjan nam je dan po nastopu na Reki poslala naslednje pismo: Cvetka Kocjan KD Miklavž pri Ormožu na Reki V soboto v jutranjih urah smo se odpravili proti Reki, da odigramo komedijo Zadrega iz zadrege, zadrega nad zadrego avtorja Franca Stricherja. Že na izhodu z avtoceste so nas pričakali člani društva Vitomir Vitaz, zakonca Dragica in Drago Rizman in tajnica Marijana Košuta. Z nami so nadaljevali pot, najprej seveda na Trsat, znamenito božjo pot, ki jo je obiskal tudi papež, njegov kip krasi park pred cerkvijo. Poteze obraza so prav takšne, kot da bi se zamišljeno pogovarjal z bogom. Ogledu starega dela Trsata je sledila pot na trdnjavo: pogled na Reko je čaroben, zelena streha gledališča in naprej se blešči son- ce. Rječina pa že od nekdaj deli mesto na dva dela. Nato v Opatijo v hotel. Ko smo se ob 18. uri vrnili v društvo, se je nemir naselil v naša srca. Kako bo uspela igra, ali bodo ljudje zadovoljni, nekateri so se spraševali, kaj bomo mi tu delali, saj smo samo vaško amatersko gledališče, Reka pa je mesto, in kaj bo rekel g. Lojze in drugi, ki so za nas pravi profesionalci. Po prvih kadrih komedije in prvem smehu publike smo si oddahnili, ja, tudi naši gostitelji se znajo smejati in so veseli ljudje. Naša predstava je požela kar precej aplavza že med igro, prav tako po njej, pa še pozitivna kritika g. Lojzeta je naredila svoje. Po izmenjavi pozornostnih daril se je pričel pevsko navdahnjeni del, saj smo s seboj pripeljali našo domačo skupino ljudskih pevcev in godcev Porini pa počini. Dobili smo nove prijatelje, med njimi Draga Rizmana, rojenega v našem kraju, a ga prej nismo poznali. Pogovora o starih znancih kar ni hotelo biti konca, seveda pa smo vsi po vrsti preizkušali svoje pevske sposobnosti; ta večer je veljalo samo veselje do petja in ne sam posluh. Vsi smo znali vse, od slovenskih, primorskih, dalmatinskih. Bazovico smo zapustili, ko se je noč prevesila v drugo polovico in mislim, da je tako prav. Naslednji dan še pohajkovanje po Reki in domov. Obljubili smo si, da se še srečamo, najprej vi pri nas, potem pa mi… V imenu našega društva bi se rada zahvalila vsem, ki ste nas tako lepo sprejeli, tudi Marijani Košuta, ki nas je prenašala cel dan, hvala. Za spomin s Trsata. Foto: Marijana Košuta. O znanem romarskem središču je govoril poznavalec reške zgodovine in vodja literarne skupine Slavko Arbiter. Foto: Marijana Košuta. TEMA Dr. Vera Kržišnik Bukić Slovenci in slovenstvo na Hrvaškem od nekdaj do danes Kot smo napovedali v prejšnji številki, objavljamo del povzetka in sklepnih ugotovitev dr. Vere Kržišnik Bukić iz prispevka za zbornik Slovenci na Hrvaškem, dediščina in sedanjost. Prispevek avtorica končuje s poimenskim seznamom najzaslužnejših Slovencev in Slovenk v preteklosti ter predstavitvijo Slo- 5 vencev na Hrvaškem kot družbenega pojava v sedanjosti. Predniki Slovencev so se v manjši meri naseljevali v sedanji Hrvaški, zlasti v Istri, že v zgodnjem srednjem veku; pozneje se je etnična meja med slovenskim in hrvaškim etnosom ustalila in se ni več znat-neje spreminjala. Številčno največ so se začeli priseljevati v 19. stoletju, ob koncu katerega je bilo - po podatkih popisov prebivalstva v Habsburški monarhiji - na območju današnje Hrvaške vsaj 30.000 Slovencev. V prvi polovici 20. stoletja se je to število povzpelo blizu 50.000, od tedaj pa pada in leta 2001 je bilo število narodnostno samoopredeljenih Slovencev manj kot 14.000. Zmanjševanje tega števila se s strokovnega vidika ni nikoli pripisovalo kakim večjim vrnitvam v Slovenijo, temveč predvsem procesu tihe narodnostne asimilacije v večinski hrvaški narod. Navzočnost Slovencev na Hrvaškem lahko razdelimo na občasno ali začasno in stalnejšo ali stalno. Tam so opravljali različna sezonska poljedelska, rudarska, gozdarska (Hr-vatarji) dela, krošnjarili, trgovali, splavarili. Sicer pa so se doseljevali in se stalneje zaposlovali z razvojem mest na Hrvaškem, in to v mnogih poklicih, tudi sicer značilnih za določen zgodovinski čas - od obrtnikov in delavcev v industriji, gostilničarjev, hišnih pomočnic, pestunj do uradnikov, učiteljev, zdravnikov, advokatov. Razmeroma veliko jih je bilo vedno med duhovniki ter redovniki in redovnicami. Bili pa so tudi zemljiški lastniki, industrialci, uspešni poslovneži. V 20. stoletju je bilo med njimi že veliko zelo cenje- 6 nih zdravnikov, profesorjev, znanstvenikov, različnih tehničnih in družboslovnih strokovnjakov, umetnikov, posebej znanih opernih pevcev, glasbenikov, književnikov, prevajalcev, športnikov … V prispevku so najpomembnejši poimensko navedeni in na kratko predstavljeni. O Slovencih na Hrvaškem kot o narodnostni skupnosti avtorica govori v povezavi s kulturnim samoorgani-ziranjem in podaja pregled in opis večine teh slovenskih kulturnih društev. Slovenci v RH so danes priznana narodna manjšina, društva pa so v zadnjih letih deležna večje finančne podpore iz RS, ki pa jih v pogledu statusa deli na manjšince - tiste v obmejnih županijah in Zagrebu -, in izseljence, ki živijo v bolj oddaljenih krajih in zlasti mestih, kot so Split, Šibenik, Dubrovnik, Zadar in Osi-jek. Navaja, da “slednji s tem niso ne načelno ne konkretno zadovoljni, saj so primerjalno materialno prikrajšani, kar vse ne more ugodno vplivati na pogoje obstanka Slovencev na Hrvaškem kot celote.” V prispevku je poudarjena tudi potreba permanentnega in dolgoročnega raziskovanja tematike Slovencev na Hrvaškem kot pomembnega vzvoda njihove samozavesti v sodobnih okoliščinah. Glede na omenjeni aktualni temi, kot sta različen status in potreba permanentnega in dolgoročnega raziskovanja tematike Slovencev na Hrvaškem, urednica predlaga, da o tem čim prej steče razprava v društvih in svetih, vse zainteresirane pa vabi, da za objavo v Kažipotu pošljejo svoje mnenje in predloge. M. M. DOGODKI APRIL 2. april Filodrammatica Ex Tempore Na 8. prireditvi Ex Tempore v organizaciji reške Krajevne skupnosti Kantrida in umetniške galerije L-art ter oddelkom za kulturo mesta Reka je tudi letos sodeloval Karlo Dragan D. Došen, lanski dobitnik prve nagrade v kategoriji odraslih. Tokrat je na tem področju zmagala Ivana Savić, na slovesni podelitvi nagrad v dvorani Filodrammatice pa so poleg razstave med drugim prikazali tudi Došenov film V gibanju, posnet v okolju industrijskih obratov v rafineriji Ina na Reki in s plesalko Milo Čuljak, ki je tudi avtorica koreografije. M. M. V gibanju, katalog za Ex Tempore. 4. april Palazzo Modello, Reka Osvaldo Ramous, Konj iz gipsa (Il cavallo di cartapesta) Predstavitev knjige V dvorani Skupnosti Italijanov je Gianna Mazieri Sanković predstavila knjigo Il cavallo di cartapesta Osvalda Ramousa (1905–1981), ustvarjalca slovenskega rodu (njegov oče Adolf Ramovš, mehanik, je bil po rodu iz Ljubljane), ki je v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno deloval v italijanskem kulturnem krogu, enako kot Francesco Drenig in Antonio Widmar, prav tako slovenskih korenin. Ramous je bil znan kot izvrsten prevajalec, pesnik, romanopisec, dramatik, novinar in esejist. Po drugi svetovni vojni je ostal na Reki in bil med ustanovitelji Narodnega gledališča leta 1946, predvsem pa italijanske drame kot manjšinske gledališke skupine, v kateri je bil prvi tajnik, zatem pa ravnatelj. Osvaldo Ramous, Il cavallo di cartapesta, naslovnica. Foto. M. M. V počastitev Osvalda Ramousa, verjetno največjega italijanskega pesnika na Reki, kot velja danes, 7 pa je 20. aprila v istih prostorih potekala tudi predstava z naslovom Intervju z Ramousom, recital z glasbeno projekcijo. Sprva je bila zamišljena kot recital v počastitev 100. obletnice njegovega rojstva leta 2005, a je postopoma prerasla v pravo odrsko dejanje. Dveletni zamudi pri predstavitvi pa botrujejo težave z rokopisi, ki so bili na voljo kot skoraj edino gradivo, pravi avtorica teksta, režiserka in igralka Elvia Nacinovich._________ _____M. M Dogodek v dvorani Skupnosti Italijanov je bil, kot navadno, dobro obiskan. Foto: M. M. Pomlad pod Vremščico. Foto: D. M. 8 Vzpon na Vremščico, greben med Divačo in Pivko, nam pred dvema letoma ni uspel. Močno deževje in ostra burja nam nista dovolila pomoliti nosu iz hiše. Zato smo ga letos znova uvrstili v program. Vreme nam je bilo naklonjeno, vzpon iz Senožeč je potekal po sončnem in malce pretoplem dnevu. Tudi za fotografiranje je bilo vreme „preveč dobro“; ves dan ni bilo na nebu niti enega oblačka, ki bi popestril posnetek. Vareje, v ozadju Vremščica. Foto: D. M. Najvišji vrh grebena je Velika Vremščica, ki ji pravijo tudi Vrba-nov vrh ali Gora svetega Urbana. Visoka je nekaj nad tisoč metrov. Pristop iz Senožeč ni strm, je pa kar dolg. Čeprav v literaturi piše, da traja uro in pol, je v Senožečah pisalo uro in petinštirideset minut, hodili pa smo več kot dve uri. Od trenutka, ko izstopite iz gozda, pa se odpre izreden razgled, ki poplača ves trud. Poseben aplavz je pobral kolesarski par, ki je kar iz doline prikolesaril do samega vrha. Žal sirarna ni delala, tako da se nismo mogli okrepčati, a so planinci zamujeno nadoknadili pozneje, pri družini Grlica na Varejah. Pa še nekaj je manjkalo: bilo je prezgodaj za občudovanje rož, predvsem potonik, ki jih je, kot pravijo, v poznem maju in poleti tukaj zelo veliko. Pomanjkanje rož pa so nadoknadile cvetoče češnje, ki so pokrajino obarvale v eno samo belo preprogo. Vsekakor bodo sončne, tople in mile primorske gore tudi v naslednjih letih cilj naših izletov. Na vrhu, posebej za Kažipot. Foto: D. M. 9.–19. april: Baška Kiparska delavnica V Baški na otoku Krku se je začela prva kiparska delavnica, ki jo organizira tamkajšnje društvo Sinjali. Sodelovali so mladi kiparji, študenti likovnih akademij iz Ljubljane in Zagreba pod vodstvom mentorja, znanega akademskega kiparja Ljuba De Karine. V okviru projekta predstavitve glagolice in znamenitosti doline so iz krškega kamna klesali črke, ki bodo postavljene na številnih krajih v dolini Baške kot del Glagoljaške poti Baške. Prva črka A, monolit iz istrskega kamna, visok 6 metrov, ki jo je izdelal sam De Karina, od decembra lani že stoji na hribu Treskavac pri vhodu v dolino. V krajšem programu ob začetku delavnice je bila predstavljena podoba Glagoljaške poti Baške, Darko Žubrinić pa je v krajšem predavanju predstavil hrvaško glagolico v okviru evropske kulture. D. M. Mladi umetniki z mentorjem in županom Baške, kiparjem Ljubom De Karino in dr. Milivojem Dujmovićem. Foto: D. M. 12. april Galerija Raj, Atelje Došen Prva obletnica V novo leto z novo in dobro obiskano razstavo: Rajko Đedović, Brez naslova. Galerija Raj in Atelje Došen sta prvo leto delovanja končala z impresivnim številom organiziranih dogodkov in razstav. Zvrstilo se je 20 razstav in več zanimivih večerov, navadno dobro obiskanih. Lastnik galerijskih prostorov Karlo 9 Dragan D. Došen je ob tem pohvalno ocenil odločitev mesta Reka, ki je umetnikom dalo v uporabo prostore nekdanje vojašnice, iz katerih je nastala Ulica ateljejev, novo prizorišče kulturnih dogajanj v nastajajočem univerzitetnem središču na Trsatu. M. M. 14. april: Primorska poje MePZ Bazovica, KD Postojna Vsi so si enotni: vsako srečanje Primorska poje je pravi praznik. Foto: Marijana Košuta. Priljubljena pevska revija Primorska poje je bila letos posvečena pomembnemu jubileju – 60. obletnici pridružitve Primorske Sloveniji. Naj ob tem opozorim na obilico izredno zanimivega branja, ki ga na to temo ponuja publikacija Primorskih novic, Zbornik Primorske – 50 let. Čeprav je izšel pred desetimi leti, je še vedno aktualen. Slovenskemu domu na Reki ga je 20. marca med obiskom predstavitve knjige Fluminensia Slovenica med drugim podarila muzejska svetovalka v piranskem Pomorskem 10 muzeju Sergej Mašera mag. Nadja Terčon, za kar se ji iskreno zahvaljujemo. Znano primorsko odprtost vsako leto odraža tudi revija Primorska poje, katere organizatorji so k sodelovanju v zadnjih letih – poleg MePZ KPD Bazovica – povabili tudi MePZ KPD Slovenski dom iz Zagreba (vodi ga Franc Kene), splitski MePZ SKD Triglav (zborovodja Tatjana Kurajica) in lani še ŽePZ SKD dr. France Prešeren iz Šibenika (zborovodja Ana Grubić). Na srečanjih, ki že 38 let pomenijo tudi svojevrstno uresničitev prizadevanj za skupni slovenski kulturni prostor, za Slovence na Hrvaškem pa so vsakič pravi praznik, so bili doslej navezani številni in dragoceni stiki, ki so pomembno prispevali k našemu ohranjanju zborovskega petja in slovenske kulturne dediščine nasploh. V letošnji spremljajoči programski knjižici PP je kot zbor jubilant – poleg vokalnega kvarteta Bratov Bošt-jančič iz Harij pri Ilirski Bistrici, ki slavi 50 let, prisluhnili pa smo mu tudi v dvorani Slovenskega doma na Reki ob letošnjem kulturnem prazniku – na prvem mestu omenjen MePZ KPD Bazovica, ki letos, skupaj z društvom, praznuje 60 let delovanja. M. M. Tudi tokrat je prispevek o nastopu poslala predsednica zbora Dragica Rizman. Dragica Rizman: Primorska poje Posvečena 60. obletnici pridružitve Primorske k matični domovini Tudi letos smo bili na prireditvi Primorska poje, na kateri smo redno navzoči že od leta 1973; manjkali smo samo enkrat. Ponosni smo na sodelovanje na tem pomembnem dogodku, ki nas povezuje z našo domovino Slovenijo. Čeprav smo vsako leto starejši, se trudimo ter z entuziazmom in vajami ustvarjamo, upamo, dobre rezultate. Za dober vtis pa se moramo tokrat – koncert smo imeli v Kulturnem domu v Postojni – zahvaliti tudi skupini Sklad, ki je s svojimi ubranimi glasovi popestrila naš nastop. Verjamem pa, da tega ne bi dosegli brez dobro vodeče roke našega požrtvovalnega mae-stra Franja Bravdice, ki živi za lepo in iz srca zapeto pesem. Ta revija nas napaja iz ljubezni do pevske kulture, ki jo vsakdo od nas občuti na svoj način, in prav res zbližuje ljudi, razvija nova in utrjuje stara prijateljstva. Letos smo zapeli pesmi: Strunam (Davorin Jenko, France Prešeren), Ave Maria (Ivan Zajc, sakralno besedilo), Planinska (Anton Foerster, Ivan Resman) in Majska noč (Matija Tomc, Ivan Trinko). Sodeč po navdušenem in dolgotrajnem ploskanju, smo pri občinstvu napravili dober vtis, tako glasovno kot me-lodiozno. Primorska poje ni revija tekmovalnega značaja in se lahko pevci sami ocenimo. Z nami je ta večer nastopilo še šest zborov. Poslušali smo tudi njihov repertoar in nastop primerjali z našim. Če na kratko povzamem, smo bili zelo zadovoljni. Po končani prireditvi so se pevci vseh zborov zbrali v dijaškem domu v Postojni. Tam so nas pogostili z dobro večerjo, grlo pa smo si okrepili in zmočili z dobro kaplji- co. Ob lepem sončnem dnevu in po uspešnem nastopu smo se srečno vrnili domov. Želimo si, da bi bilo tudi naslednje leto enako uspešno, predvsem pa, da bi zbor pomladili z mlajšo generacijo, da ljubezen do petja ne bi usahnila in da bi obenem ohranili jezik, ta del naše identitete in kulturne dediščine nasploh. Nastopu naproti. Foto: Marijana Košuta. 7. april Galerija sv. Juraj, Trsat Vida Grbac, razstava Vida Grbac, Sončnice. Foto: http://www. geocities.com/vidagrbac/index.html 11 V okviru prireditve Dnevi Trsata so v nedavno odprtih galerijskih prostorih odprli priložnostno likovno razstavo dolgoletne članice KPD Bazovica Vide Grbac. Predstavila se je z novejšimi slikami v olju na platnu. O umetnici je spregovorila Nataša Petešić, ki je dogodek tudi popestrila z recitacijami. M. M. 21. april Slovenski dom KPD Bazovica Zadrega iz zadreg, zadrega nad zadrego KD Miklavž pri Ormožu Gostje na odru… Gledališka skupina Gledališki list KD Miklavž pri Ormožu, s katero so se člani Bazovice spoznali med obiskom v Gaberkah, bo prav gotovo še prejela povabilo na gostovanje v Slovenskem domu na Reki. Komedija Zadrega iz zadreg, zadrega nad zadrego – na besedilo Franca Stricherja jo je režirala Cvetka Koc- 12 jan, tudi nosilka ene osrednjih vlog –, je prav navdušila dvorano, ki tokrat za spremembo ni bila polna, toda dobrih 60 obiskovalcev, med katerimi je bilo precej mladih obrazov, se je imenitno zabavalo, nastopajoče nagradilo z zasluženim in dolgotrajnim ploskanjem, med poznejšim druženjem pa jim izreklo tudi številne pohvale. Za uspešen nastop se je gostom zahvalil in jim čestital tudi predsednik KPD Bazovica Vitomir Vitaz ter jim v spomin na prvo srečanje podaril monografijo o Reki in knjigo Fluminensia Slovenica dr. Irvina Lukežića. M. M. ….in sproščen smeh v dvorani. Foto M. M. Vitomir Vitaz: Sodeč po aplavzu, vas moramo kmalu znova povabiti! Foto: M. M. . Hill Med obiskovalci tudi rojakinja Magdalena Silahić, pesnica in slikarka iz Moščenic. Foto: M. M. 21.–22. april Darko Mohar: RAF, Reka Tudi drugi RAF (Rijeka Adventure Festival), festival „adrenalinskih“ športov, je bil močno obarvan s slovensko udeležbo. Na pustolovski dirki KI Challenge 2007 sta zmagala Slovenca Tilen Potočnik in Matej Špeh. Dirka je trajala neprekinjeno 27 ur in v tem času so udeleženci morali preteči, prekolesariti in pre-veslati 157 kilometrov gorske pokrajine v okolici Reke, start in cilj pa sta bila na reškem Trgu 111. brigade Hrvaške vojske. Poleg številnih dogajanj na prostem se je v večernih urah v dvorani HKD na Sušaku zvrstilo več predavanj. Prvo, o solo vzponu na 8201 metrov visok Čo Oju v Himalaji, šesti najvišji vrh na svetu, je predstavil svetovno znani slovenski alpinist Pavle Kozjek. Vzpon na več kot 2000 metrov visoko jugozahodno steno je opravil v 14 urah in za ta dosežek prejel prestižno nagrado Zlati cepin, ki jo podeljujejo vrhunski alpinisti, zbrani v skupini Groupe de haute montagne (GHM) in revija Montagnes Magazine. Po- leg tega je s te odprave postal svetovno znan po posnetkih incidenta, ko so kitajski vojaki na sedlu Nang-pa La nad baznim taborom ustrelili tri tibetanske prebežnike. Upajmo, da bomo Pavleta Kozjeka kmalu lahko predstavili tudi članom KPD Bazovica. Na drugem predavanju so hrvaški predstavniki base jumper predstavili svojo dejavnost – skakanje s padalom z nebotičnikov, dvigal, stolpov ali drugih visokih objektov, skratka šport, s katerim se na Hrvaškem ukvarja le nekaj ljudi. Pri filmih, napovedanih za naslednji dan, Smučanje s sedmih vrhov in Manaslu, konec poti Nejca Za-plotnika, pri katerih je sodeloval znani hrvaški alpinist Stipe Božič, se je organizatorjem malo zataknilo. Stipe Božič ni mogel priti na Reko, drugega filma pa zaradi tehnične napake niso mogli predvajati. Avtor tega je Viki Grošelj, film pa govori o tragični smrti enega najboljših slovenskih alpinistov vseh časov, Nejca Zaplotnika, osvajalca treh osemtisočakov. Zaplotnik se je leta 1983 smrtno ponesrečil pod ledenim plazom, ki je zgrmel z južne stene Manasluja v Himalaji. Film Smučanje s sedmih vrhov predstavlja znanega slovenskega ekstremnega smučarja in alpinista Davorja Karničarja, ki se je edini na svetu na smučeh spustil z najvišjih vrhov vseh celin: Elbrusa (5.642 m, Evropa), Mt. Wilsona (4.897 m, Antartika), Denalija (6.193 m, Severna Amerika), Mount Kosci-uszko (2.230 m, Avstralija), Acon-cague (6.969 m, Južna Amerika), Kilimandžara (5.894 m, Afrika) in seveda najvišjega vrha na svetu, 13 8.850 metrov visokega Mt. Evere-sta. Žal niti Davor ni bil navzoč pri projekciji filma, upajmo pa, da ga bomo imeli priložnost videti v našem društvu. D. M. Zmagovalca Tilen Potočnik in Matej Špeh. Foto: Novi list. 22. april Darko Mohar: Platak 2. srečanje planincev treh dežel Počitek na Snežniku. Foto: D. M. Srečanje planincev treh dežel, ki se ga poleg nas udeležujejo planinci iz SPD Trst iz Trsta, Športnega društva Sloga iz Bazovice, Smučarskega kluba Devin iz Nabrežine in PD Snežnik iz Ilirske Bistrice, je letos v naši organizaciji potekalo na Platku, znanem reškem športnem in smučarskem središču. Udeležilo se ga je okrog devetdeset planincev, ki so se najprej v dveh skupinah povzpeli na Snježnik, potem pa 14 so ob druženju v domu na Platku izmenjali planinske izkušnje, sklepali nova poznanstva in se dogovarjali o nadaljnjem sodelovanju. Krepitev slovenske zavesti, iskanje poti za sodelovanje Slovencev iz zamejstva s tistimi v matični deželi ter prijateljsko sodelovanje z večinskim narodom v okolju, iz katerega prihajajo, je osnovna zamisel teh srečanj. Korist so letos spoznali tudi v matični deželi, tako da sta se srečanja letos udeležila podpredsednik Planinske zveze Slovenije Stane Gašparič in sekretar Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak, navzoči pa so bili tudi predstavniki planinskih društev z Reke in Opatije (PD Kamenjak, PD Platak in PD Opatija), s katerimi redno sodelujemo, in člani SKD Snežnik iz Lovrana. Za dobro razpoloženje sta skrbela harmonikarja Feruccio in Janko. Pri organizaciji so zelo pridno sodelovali vsi aktivni člani planinske skupine, tako da je bila brezhibna, k temu pa je pripomoglo tudi izredno lepo vreme. Na koncu smo se razšli z željo po snidenju čez leto dni. 22. april, 20.00 Atelje Došen Kampus fest 1 V okviru dneva planeta Zemlja bodo predvajani filmi Karla Dragana D. Došena V gibanju (U po-kretu), posnet v obratih reške rafinerije Ina in z nastopom plesalke in koreografinje Mile Čuljak, poleg tega pa še lani nagrajena Zakuska 1 (Domjenak 1), Pot rdeče vrtnice (Put crvene ruže), posnet med vinogradi v Istri, in Kraljica Zemlje, posnet na ta dan pred dvema letoma na reškem Korzu. M. M. NAPOVED MAJ 2. maj, 20.00 Slovenski dom KPD Bazovica Jezersko 2007 Predstavitev tabora Člana mladinske in planinske skupine Andrej Grlica in Damjan Pipan bosta predstavila letošnji mladinski gorniški tabor Jezersko 2007, posredovala biltene in prijavnice. Več o taboru na strani 27. 3. maj, 18.00 Slovenski dom KPD Bazovica Struktura in položaj Slovencev na Hrvaškem Mag. Katarina Pajnič bo, kot je obljubila med pripravo naloge, predstavila magistrsko delo, posvečeno problematiki strukture in položaja Slovencev na Hrvaškem, posebej na območju Primorsko-goranske županije. Med drugim bo izpostavila dilemo o statusu, izseljenski in avtohtoni manjšinski skupnosti ter spregovorila o procesih, kot so pravno varstvo manjšin, asimilacija, mešani zakoni in identiteta. Gradivo je avtorica zbrala z analizo popisov prebivalstva in na terenu. Predstavitev bo potekala tudi v društvih v Zadru, Šibeniku, Splitu in Dubrovniku. M. M. 3. maj, 18.00 KS Draga Vida Grbac, razstava Dolgoletna članica KPD Bazovica slikarka Vida Grbac bo del svojega bogatega opusa samostojno predstavila v razstavnih prostorih Krajevne skupnosti Draga. M. M Vida Grbac, Oljke. Foto: http://www.geoci- ties.com/vidagrbac/index.html 3. maj Festival malih odrov 2007 HKD na Sušaku Na Festivalu malih odrov, ki traja od 29. aprila do 6. maja, se bo zvrstilo deset predstav iz Hrvaške, Slovenije, Srbije, Madžarske, Italije, Letonije in Finske. O nagradah bo odločala žirija, v kateri je tudi Meta Hočevar, slovenska ustvarjalka bogatega scenografskega in režiserskega opusa, ki je bil lani predstavljen v monografskem katalogu z naslovom Prostori igre 1972-2005. 3. maja bo na programu predstava Slovenskega mladinskega gledališča z naslovom Fragile, na besedilo Tene Štivičić in v režiji Matjaža Pograjca. M. M. 5. maj, 11.00: Slovenski dom KPD Bazovica Bralne urice Znova bodo stekle bralne urice v organizaciji Sveta slovenske narodne manjšine Primorsko-goranske županije in pod vodstvom Jasne Zazijal Marušić. Tokrat se bodo najmlajši pripravljali za sodelova15 nje v oddaji Koncert iz naših krajev, ki bo v dvorani društva potekal 12. maja ob 20.00. M. M. 5. maj Planinska skupina KPD Bazovica Izlet na izvir Kolpe Izvir Kolpe je eden najlepših izvirov rek na Hrvaškem. S treh strani s strmimi skalami obkroženo jezero izredno lepe zelene barve je pogost cilj obiskovalcev Gorskega kotarja. Izlet bo organiziran z avtobusom; hoje bo približno za štiri do pet ur, vmes pa si bomo ogledali še kakšno zanimivost in seveda obiskali eno od turističnih kmetij. D. M. Kolpa, ovitek zbornika Slovenci na Hrvaškem, dediščina in sedanjost. Foto: Zdenko Huzjan. 7. maj, 19.00 Mestna hiša, Čabar Predstavitev slovenskega manjšinskega sveta Svet slovenske narodne manjšine Primorsko-goranske županije bo v sodelovanju z mestnimi oblastmi predstavil možnosti za ustanovitev sveta v Čabru, cilje svojega delo- vanja ter mesečnik Kažipot in brošuro o Radetu Pregarcu. Predstavitev bo potekala v sejni dvorani Mestne hiše. Po podatkih ljudskega štetja (2001) živi v Čabru 79 pripadnikov slovenske narodne manjšine oz. 1,80% celotnega prebivalstva, kar po ustavnem zakonu o pravicah narodnih manjšin zagotavlja zakonsko podlago za ustanovitev sveta na ravni mesta. M. M. 8. maj, 19.00 Multimedijski center, Klana Predstavitev slovenskega manjšinskega sveta Svet slovenske narodne manjšine Primorsko-goranske županije bo v sodelovanju z občinskimi oblastmi predstavil možnosti za ustanovitev sveta tudi v Klani. Srečanje bo potekalo v Multimedijskem centru. Po podatkih ljudskega štetja (2001) živi v občini Klana 41 pripadnikov slovenske narodne manjšine oz. 2,12% celotnega prebivalstva, kar zagotavlja pravico do ustanovitve sveta na ravni občine. M. M. 10. maj, 9.00 Slovenski dom KPD Bazovica FHŠ UP, Koper Skupina študentov koprske fakultete za humanistične študije bo v okviru predmeta Sociolingvistika organizirala dvodnevno strokovno ekskurzijo na Hrvaško. Seznanili se bodo s položajem in organiziranostjo Slovencev na Hrvaškem, po srečanju v Slovenskem domu v Zagrebu bodo obiskali tudi KPD Bazovica. M. M. 16 12. maj, 20.00 Slovenski dom KPD Bazovica Koncert iz naših krajev Radio Slovenija I Koncert iz naših krajev je ena najstarejših javnih oddaj Radia Slovenija. V Razvedrilnem programu jo pripravljajo že 40 let, na sporedu pa je enkrat mesečno, in sicer vsako tretjo soboto od 20.00 do 21.30 na 1. programu Radia Slovenija. Oddaja vedno poteka v enem od slovenskih krajev, pogosto na podeželju, kjer ni prav veliko drugih prireditev. Ob poslušanju domače glasbe, ljudskih in zborovskih pesmi imajo domačini tudi priložnost predstaviti zgodovino svojega kraja in današnji utrip, spomnijo pa se tudi pomembnih dogodkov, starih obrti in drugih zanimivosti, ki zaznamujejo kraj, kjer poteka oddaja. Kot je med dogovorom za oddajo povedal voditelj Janez Do-linar, znani napovedovalski glas Radia Slovenija, ki oddajo zadnja leta tudi uredniško pripravlja, bo uradno praznovanje 40. obletnice oddaje potekalo 15. junija letos v Poletnem gledališču na Studencu pri Domžalah, RA in TV Slovenija pa bosta ob tem posnela 150-mi-nutno oddajo (na slovesnost je povabljena tudi klapa Sklad). V mesecih pred praznovanjem pa so se v Razvedrilnem programu odločili, da bodo z oddajo obiskali tudi rojake v zamejstvu – v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem – in simbolno objeli našo Slovenijo. Koncert iz naših krajev bo na Hrvaškem posnet v Slovenskem domu KPD Bazovica na Reki. V uro in pol dolgem programu se bodo predstavili ansambel Veseli svatje in Vese- le Štajerke ter klapa Sklad, MePZ KPD Bazovica, ki ga vodi Franjo Bravdica, igralec Alojz Usenik in otroci z bralnih uric (David Čarapi-na, Arian Skoki in Ira Stojanović). O društvu bo spregovoril predsednik Vitomir Vitaz, o organiziranosti slovenske skupnosti na Hrvaškem pa urednica Kažipota. M. M. Vitomir Vitaz in Janez Dolinar med dogovorom. Foto: M. M. 12. maj Baška, otok Krk Črna ovca Letošnja prireditev Črna ovca, s katero želijo domačini ohraniti spomin na način vzreje ovac in s tem povezane običaje, bo že druga po vrsti in organizatorji upajo, da bo kljub težavam postala tradicionalna. Planinska skupina KPD Bazovica je tudi letošnji poziv sprejela z navdušenjem. Organizatorji nas bodo s številnimi planinci in drugimi turisti vodili na dobrih štiristo metrov visoko planoto nad krajem Batomalj. Tam bo potekala slovesnost ob obnovitvi mrgarja na Lipici. Mrgarji so v tehniki suhozida ograjeni prostori, katerih osrednji del se imenuje sali. Ta je bil sprva namenjen zbiranju vse črede ovac, 17 ki se prosto pasejo na tej planoti; ovce se po oznakah lastnikov pozneje loči v posamezne stranske prostore, imenovane mrgari. V njih ovce strižejo, molzejo in opravljajo druga dela. Mrgarji imajo s ptičje perspektive podobo ogromnih kamnitih cvetov. Način gradnje mrgarjev iz suhozida poleg Krka poznajo samo še ponekod na Islandiji in Irskem. Po končani planinski turi se bomo pridružili spremljanju različnih prireditev v zvezi z ovčje-rejo. d m. 12. maj Galerija Raj, Atelje Došen M 12, razstava V galeriji se bo tokrat predstavila skupina dvanajstih mladih avtoric. Dela bodo na ogled do 25. maja. 18. maj, 19.00: Slovenski dom KPD Bazovica Ira Petris, Tea Tadej Poteze na papirju, razstava Članici mladinske skupine društva Ira Petris in Tea Tadej se bosta po letu dni znova predstavili. Razstavo sta naslovili Poteze na papirju, v napovedi pa poudarjata, da gre za predstavitev del in skic, ustvarjenih v prvem letu študija na akademiji za uporabne umetnosti na Reki, s katerimi želita nakazati širino znanja in možnosti, ki jih imata kot umetnici v razvoju. M. M. Reško planinsko društvo Kamenjak znova organizira izlet v Slovenijo, tokrat na Golico, znano po narci- sah, prelepem pomladnem cvetju, ki se imenuje tudi ključavnica. S pozivom Ključavnice se odklepajo je turistično društvo Golica ljubitelje narave povabilo na slovesnost ob prazniku narcis 5. maja na Planini pod Golico. M. M. 24. maj Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica Fluminensia Slovenica Knjiga o reško-slovenskih vezeh od srednjega veka do 20. stoletje, ki je nedavno izšla na Reki, njen so-založnik pa je Slovenski dom KPD Bazovica na Reki, bo predstavljena tudi v Ilirski Bistrici. Organizator je Društvo za krajevno zgdovino in kulturo, v sodelovanju s knjižnico in podružnico javnega sklada za kulturne dejavnosti RS, o knjigi pa bosta predvidoma spregovorila avtor dr. Irvin Lukežić in urednica založbe ICR (Izdavački centar Rijeka). M. M. Knjižnica Makse Samsa. Foto: http://www.i-bi.sik.si/ Knjižnica Makse Samsa Svoje kulturno poslanstvo je začela že leta 1950 v okviru kultur-no-umetniškega društva Svoboda, deset let pozneje je postala Ljudska knjižnica, leta 1964 pa Matična knjižnica za celotno občinsko območje. Z vselitvijo v Sketovo hišo leta 1982 se je knjižnica poimenovala po pesnici Maksi Samsa. 18 Maksa Samsa “Živela sem za pesem, pa lahko v culi nesem, kar ona mi je dala! Ko v grobu bom ležala, naj njen spomin ostane, opeva srčne rane.” Maksa Samsa se je rodila 12.oktobra 1904 v vasi Dolnji Zemon pri Ilirski Bistrici. Oče Andrej je imel mlin in žago v idiličnem okolju ob Veliki vodi. V družini je bilo rojenih deset otrok, Maksa je bila po vrsti peti otrok. Osemrazredno osnovno šolo je obiskovala v bližnjem Trnovem, v Ljubljani je končala dva letnika učiteljišča, tretji in četrti letnik pa v Tolminu, kjer je leta 1923 diplomirala. Kot učiteljica je službovala v Harijah pri Ilirski Bistrici, na Jezerskem in v Rovtah nad Logatcem. Zaradi bolehnosti je pustila službo in se vrnila v svoj rojstni kraj. Umrla je 18. marca 1971. Njene pesmi so objavljale mnoge revije in časopisi: Ženski svet, Novi rod, Mladika, Zvonček, Naš glas, Ljubljanski zvon, Gruda, Odmevi slovanskega sveta, Jutro in drugi. Leta 1934 je izšla v Trstu samostojna zbirka Nekaj pesmi. Naslednja zbirka, Bleščeče prevare, je izšla leta 1964 v Ilirski Bistrici, druga dopolnjena izdaja pa leta 1983. Ob otvoritvi nove knjižnice in ob trideseti obletnici njene smrti je izšla zbirka vseh objavljenih pesmi z naslovom Živela sem za pesem. Leta 2004 ob 100. obletnici rojstva pesnice so izšle uglasbene pesmi Makse Samsa skladatelja Bojana Glavi-ne Živela sem za pesem. Več na spletni strani http://www.i-bi.sik. si/maksa.htm M. M. Maksa Samsa. Foto: http://www.i-bi.sik.si/maksa.htm 25. maj Slovenski dom KPD Bazovica Pomladi naproti, kulturni večer V dvorani bo tudi letos potekala prireditev z naslovom Pomladi naproti, v veselem vzdušju in s programom v razvedrilnem tonu. Sodelovali bodo člani vseh skupin: mešanega pevskega zbora, dramske in plesne skupine ter mladinci in planinci. M. M. 25. maj Galerija raj, Atelje Došen Marijan Mirt, kiparska delavnica Karlo Dragan D. Došen bo v sodelovanju s kiparjem Marijanom Mir-tom – njegova dela smo si v KPD Bazovica ogledali lani, po razstavi v Pulju - organiziral dvodnevno kiparsko delavnico. 27. maja pa bo v galeriji potekal kulturni večer z naslovom Pod topolom. 19 IZ DRUGIH DRUŠTEV IN SVETOV 12.–14. april SKD Istra, Pulj Znova Slovenski dnevi Po večletnem premoru so aprila letos v Pulju znova potekali Dnevi slovenske kulture. V podjetno organizacijo se je ambiciozno podalo SKD Pulj in za to priložnost pripravilo zanimiv in razvejan program. Na otvoritvenem večeru v Istrskem narodnem gledališču so gostje iz Slovenije uprizorili predstavo Molière v režiji Barbare No-vakovič Kolenc ter koprodukciji zavoda Muzeum. S pesmijo in plesom se je prireditev nadaljevala v petek: večer v dvorani društva italijanske narodne manjšine je poleg domačega pevskega zbora MePZ Istra pod vodstvom Paole Stermotič izpolnil predvsem nastop gostov iz Ljubljane, folklorne skupine Emona. Ta se je v sobotno dopoldne zavrtela še na Narodnem trgu poleg tržnice in se tako predstavila tudi drugim prebivalcem Pulja. Nastopa se je udeležil tudi slovenski veleposlanik na Hrvaškem dr. Milan Orožen Adamič. V pozdravnih besedah ob tej priložnosti je med drugim dejal, da se slovenska manjšina na Hrvaškem ne spopada z večjimi težavami; omenil je povezanost obeh narodov in zgodovinski interes reševanja medsebojnih odnosov med državama. Podobno sporočilo, v duhu prijateljstva in razumevanja, je ponovil tudi pozneje v društvu, pri odprtju razstave slik z naslovom Spomini. Zvečer pa je v frančiškanski cerkvi potekal glasbeni program v organizaciji Glasbene matice iz Ljubljane. Študenti ljubljanske glasbene akademije so 20 predstavili dela Saše Šantla, program iz ciklusa Glasba iz pozabe in tako sklenili prireditev, s katero želi društvo Istra mesto seznaniti s slovensko kulturo in mu jo približati, kot pravi predsednica Klavdija Velimirović. Dober odziv in udeležba številnih gostov iz Ljubljane in Zagreba ter predstavnikov mestnih in županijskih oblasti pa sta potrdila, da so na pravi poti, na katero bodo v prihodnje, kot je napovedala Velimirovićeva, kot sopotnika povabili društvo Labin. Ob tem naj omenim podatek iz knjige Fluminensia Slovenica avtorja dr. Irvina Lukežića, da je Saša Šantel (1883–1945), slovenski slikar, grafik, ilustrator, pisec člankov strokovne vsebine in glasbenik, leto dni (1918/19) kot profesor služboval tudi na realni gimnaziji na Sušaku, kamor je prišel iz Pa-zina, potem ko so nove italijanske okupacijske oblasti ukinile hrvaško gimnazijo, na kateri je predaval vrsto let. Po odhodu z Reke se je zaposlil v Državni obrtni šoli v Ljubljani. Obširen članek o njem je objavljen tudi v letošnjem istrskem koledarju Jurina in Franina. Šantlovi, razstava Avgusta Šantel ml. , Spomini Avgusta st., Henrika in Saša Do 15. maja bodo na ogled dela slikarke Avguste Šantel ml. (1876– 1968), ki je v Pulju živela in ustvarjala v začetku minulega stoletja, na slikah pa so med drugim podobe mesta in družinski potreti. Gre za prvo večjo samostojno razstavo z gradivom iz zapuščine avtorice, ki jo je poklicna pot za leto dni pripeljala tudi na Reko (1918/19). Kot v katalogu med drugim piše Igor Longyka, je tam poučevala na ženskem liceju na Sušaku. Razstava pa je iz družinskega arhiva predstavila tudi dela brata Saše (1883–1945) in sestre Henrike(1874–1940) ter matere Avguste st. (1852–1935). Avgusta Šantel ml., Lovran, akvarel, 1955. Iz kataloga. Augusta Šantel, katalog. Radio Pulj, program v slovenščini SKD Istra je na prošnjo o slovenskih minutah na lokalnem radiu hitro prejelo pozitiven odgovor in celo dve novinarki, nekdanji ljubljanski študentki, ki bosta v prihodnje v sodelovanju z društvom pripravljali polurni program. Kot je povedala predsednica SKD Istra Klavdija Velimirović, so tako imeli priložnost v slovenščini napovedati odmevne Slovenske dneve v aprilu, sicer pa zatrjuje, da gradiva za oddajo glede na bogato napovedano dejavnost tudi v prihodnje ne bo zmanjkalo. Podobno napoved v slovenščini so urednici Kažipota zagotovili tudi na lokalni radijski postaji na Reki, Radiu Rijeka, a z veliko manjšo mi-nutažo. Več o predlogu o rednih slovenskih minutah urednice pa v eni prihodnjih številk. M. M 15 let SKD Triglav Split SKD Triglav bo 12. maja v Mladinskem gledališču praznoval 15. obletnico delovanja, enak jubilej pa obenem slavijo tudi glasilo Planika, ki ga je v prvem desetletju in četrt urejeval Rado Podobnik, likovna skupina, ki jo vodi Ivan Kosmos, dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture z dramsko skupino, ki stalno in uspešno poteka pod budnim, prizadevnim in truda polnim vodstvom Vere Hrga, pa tudi sam predsednik Boštjan Kordiš, ki je na čelu vsa ta leta. Sicer pa v Triglavu uspešno deluje tudi mešani pevski zbor pod vodstvom Tatjane Kuraji-ca, kot edino slovensko društvo pa imajo že desetletje tudi čipkarsko skupino, ki žanje pohvale ob vsakokratni razstavi svojih članic. 21 V Splitu, v katerem po podatkih ljudskega štetja iz leta 2001 živi 493 Slovencev, sta bila na pobudo društva Triglav leta 2003 oz. 2004 izvoljena tudi sveta na ravni mesta in županije. V njej se je za Slovence skupno opredelilo 746 prebival- Društvo je v minulem obdobju postalo prepoznavno kot organizator odmevnih kulturnih prireditev in vrste drugih dejavnosti, rednega srečevanja rojakov in konzularnih dni pa tudi stikov s predstavniki slovenskega gospodarstva, zlasti s področja turizma. Na podlagi listine o sodelovanju je posebej dobre odnose navezalo z mestom Maribor, v okviru stikov s številnimi društvi v Sloveniji pa naj omenimo v zadnjih letih redno sodelovanje zbora na reviji Primorska poje. Na slovesnost ob jubileju, za katerega tudi uredništvo iskreno čestita, pa so povabili mešani pevski zbor KPD Slovenski dom iz Zagreba, ki ga vodi Franc Kene. M. M. NOVO NA KNJIŽNIH POLICAH NUK Naslovnici publikacij. Iz Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, z Oddelka za tisk Slovencev zunaj meja RS smo prejeli več publikacij, ki nam jih je prijazno poslala vodja dr. Rozina Švent. Za pošiljko se iskreno zahvaljujemo. NESPREGLEDANO Razprave in gradivo V edini slovenski specializirani reviji za narodnostna vprašanja Razprave in gradivo, ki jo izdaja Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani, je v številki 48–49 objavljena tudi raziskava o spremljanju dejavnosti KPD Bazovica v lokalnem tisku po nastanku društva od leta 1947 do 1957. Obsega pregled dnevnikov Riječki list oz. Novi list in italijanske narodne manjšine La voce del popolo. Članek je v celoti na vpogled na spletni strani http:// www.inv.si/RIG/index.htm . M. M. Povabilo na slovesnost. 22 cev. Hiša Celligoi kot kulturna dobrina V Uradnem listu št. 35 je bil objavljen seznam zaščitenih kulturnih dobrin za nepremičnine, vpisane do konca leta 2006. Med drugimi je nanj uvrščena tudi hiša družine Celligoi na Reki, katere predniki slovenskega rodu so bili v 18. stoletju posebej vplivna družina v gospodarskem življenju mesta, o njej pa v posebnem poglavju v knjigi Fluminensia Slovenica piše tudi dr. Irvin Lukežić. M. M. Hiša Celligoi na Tizianovi ulici 9 na Reki. Foto: Damir Krizmanić. Palčava šiša Te dni pa smo prejeli pismo Marka Smoleta, v katerem je med drugim rečeno, da katalog zbirke rodbine Čop iz vasi Plešce, prijavljen za premično kulturno dobrino, še od januarja lani na Zavodu za spomeniško varstvo na Reki čaka na obravnavo. Zbirka pa medtem postaja eden od pobudnikov kulturnega turizma v Plešcih in mestu Čabru, ki je na razpisu ministrstva za kulturo že začelo prejemati prva sredstva, namenjena za pripravo dokumentacije Palčave šiše. Nadaljevanje sporočila pa je prava turistična razglednica, ki vabi v Plešce, kjer je iz dneva v dan več obiskovalcev. Ob Malnskem potoku in Čabranki se sprehajajo po lansko leto urejenih poteh, ki obkrožajo Plešce, spoznavajo okoliške lepote in se seznanjajo z zgodovino in življenjem v vasi. Med prve letošnje obiske sodi ekskurzija Ljubljanskega geografskega društva, ki se je zaustavila v Prezidu, na Trope-tarski steni, v Čabru, se odpravila na pohod do izvira Kolpe, obiskala žago in maln v Zamostu ter Palčavo šišo, Tamažev maln, cerkev in poti v Plešcih, obisk pa so sklenili z velikonočno prireditvijo v Trstju. Obisk v Plešcih je tudi priložnost za sprehod po starih poteh do Svete gore, okoliških hribih in starih naseljih nad dolino, do slikovitega izvora Gerovčice ali Kolpe in NP Risnjak, in za zgodbo o Petru Klep-cu, narodnem junaku naših krajev. Zbirka rodbine Čop v Plešcu je odprta ob sobotah od 10. do 16. ure, druge dneve pa po dogovoru. Letos je bogatejša za več kot petdeset novih predmetov, ki bodo še obogatili predstavitev najstarejše gradbene dediščine v vasi, načina življenja pred sto petdesetimi leti ter domačega narečja in glasbe. M. M. 23 Plešce. Foto: M. M. Peter Klepec, junak obeh bregov Kolpe. Foto. M. M. AKTUALNO Konzularni dan na Reki 4. aprila Kot je povedala konzulka slovenskega veleposlaništva na Hrvaškem Katarina Gradič - Režen, je bilo na rednem konzularnem dnevu na Reki v aprilu nekoliko manj obiskovalcev kot navadno. Ob tej priložnosti je med drugim znova pozvala vse državljane RS, ki so v zadnjih letih spremenili matična dejstva (sprememba naslova prebivališča, poroka, rojstvo, smrt), da to sporočijo na konzularnih dnevih, veleposlaništvu ali neposredno upravnim enotam v RS. Na vprašanje, ali je po Pulju – tam je 7. marca v SKD Istra potekal prvi konzularni dan, obiskalo pa ga je 15 zainteresiranih – pričakovati 24 organizacijo konzularnih dni še v drugih društvih na Hrvaškem, ki to želijo, je povedala, da se bo konzularni oddelek odzval v skladu s potrebami. Seja skupščine Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Na dnevnem redu seje, napovedane za 4. maja, bo med drugim sprejem novega društva Stanko Vraz iz Osijeka v članstvo Zveze, letošnje srečanje vseh društev, ki bo potekalo v Zagrebu, in 15. obletnica delovanja krovne organizacije. Zveza je bila pod imenom Zveza Slovencev na Hrvaškem ustanovljena leta 1992, sedež pa je do leta 1996 imela v Slovenskem domu KPD Bazovica na Reki; za predsednika je bil v prvih dveh mandatih izvoljen Vinko Žibert, ki je bil tudi na čelu KPD Bazovica. Po statutu naj bi se sedež Zveze z vsakim mandatom selil v eno od prvih članic – Zagrebu naj bi tako sledil Split in potem znova Reka, vendar je, predvsem iz praktičnih razlogov, sedež ostal v Zagrebu, prav tako kot vodstvo, ki je enajsto leto v rokah Darka Šonca, predsednika zagrebškega Slovenskega doma. Slovenci.hr: nove spletne strani Na spletnem naslovu www.slovenci.hr, na katerem je bila do nedavno stran Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, je nova naslovnica z dobrodošlico Sveta slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb. Stran je v slovenščini, ureja pa jo tajnica Sveta Matea Hotujac. Objave so namenjene dosedanji in načrtovani dejavnosti sveta, del vsebine pa je prenesen z dosedanjih strani Zveze. Novost v primerjavi z drugimi sveti pa je predvsem ta, da ima svet v prestolnici lepo urejene nove prostore, ki jih je dobil v začetku leta 2007 na Remetinečki cesti 77b. www.slovenci.hr, naslovnica nove spletne strani. Darko Šonc “Rating Slovencev je zelo dober” Pod tem naslovom je 13. aprila v mariborskem Večeru izšel intervju z vodilnim predstavnikom slovenske skupnosti na Hrvaškem Darkom Šoncem, ki ga objavljamo v krajšem povzetku. Kot je povedal, je mladost preživel v Mariboru, kjer se je rodil leta 1947, v Zagrebu pa se je vpisal na medicino, a je študij v četrtem letniku po prelomnici – težki prometni nesreči – opustil. Izhaja iz glasbeno nadarjene družine; sam se je z glasbo ukvarjal tudi na fakulteti: igral je kitaro in violino. Do leta 1975 je igral v različnih orkestrih in se kmalu začel ukvarjati tudi z organizacijo koncertov. Tistega leta so v Zagrebu ustanovili društvo umetnikov in pozneje, po uspešnih organizacijah, prerasli v agencijo, vendar je bila ta dejavnost v socializmu deležna kritike. Leta 1993 je prevzel vodstvo Slovenskega doma, katerega članstvo se je takrat povsem razpršilo, še manj kot 30 jih je bilo, pravi. Organiziral je novo skupščino, pritegnil nove člane, ki so obudili sekcije in napolnili dvorano. Na vprašanje o različnem statusu Slovencev na Hrvaškem Šonc pritrjuje, da je delitev na zamejce in izseljence nesmiselna, a obenem dodaja, da je “morda s političnega zornega kota taka delitev celo upravičena” (?). Glede političnih trzavic med Hrvaško in Slovenijo od leta 1993 naprej omenja predvsem velik prispevek Slovencev na Hrvaškem na vseh področjih in poudarja stoletja dolgo povezanost. Po njegovih besedah je »rating« Slovencev na Hrvaškem zelo dober, živeti v dveh kulturah pa je posebno bogastvo. M. M. Darko Šonc: “V Slovenskem domu smo si zadali cilj, da politiko pustimo zunaj zidov doma. Slovenska politika pričakuje, da bo imela manjšina enaka stališča kot matica. A to je nemogoče. Obstaja neke vrste manjšinski egoizem, brez katerega ne gre. Na terenu vidiš eno samo sožitje med Slovenci in Hrvati“. Foto. www.vecer.si 25 Študij v RS Rok za prvo prijavo za tiste, ki jih čaka preizkus nadarjenosti, je bil 8. marec, druga možnost jih čaka na drugem prijavnem roku, ki bo objavljen 20. avgusta. Preostali se lahko prijavijo do 25. avgusta 2007. Vse informacije v KPD Bazovica ob sredah od 10. do 12. ure, na naslov elektronske pošte urednice ali Sveta slovenske narodne manjšine PGŽ in po telefonski številki 091 593 6086 ter na spletni strani www.uni-lj.si M. M. Štipendije: rok za prijavo je 15. maj. Vse informacije: enako kot zgoraj. Univerza na Primorskem Slovanstvo kot aspekt evropske identitete, poletna šola Poletna šola META Humanisti-ka (Mediteranska PŠ teoretične in aplikativne humanistike), namenjena dodiplomskim in podiplomskim študentom, raziskovalcem in drugim zainteresiranim, bo potekala v Kopru od 22. junija do 6. julija 2007. Organizatorja sta Fakulteta za humanistične študije UP in Znanstvenoraziskovalno središče, tema pa je Pre-misliti Evropo: slovanstvo kot aspekt evropske identitete. V ospredju bodo vprašanja, povezana z aktualnim položajem Evrope in EU v globalnem kontekstu ter z vlogo slovanstva v evropski in svetovni skupnosti. Informacije ob sredah od 10.00–13.00, po elektronski pošti urednice in na spletni strani: www. fhs..si M. M. 26 Halo, tukaj slovenski Mediteran! Poletni tečaji slovenščine Ista organizatorja kot zgoraj pa že štirinajsto leto zapored pripravljata tudi tečaje slovenščine, ki bodo potekali v Kopru od 9. julija do 22. julija 2007. Namenjeni so vsem, ki bi se radi naučili slovenščine ali svoje znanje še izpopolnili, spoznali Slovenijo in njeno kulturo, hkrati pa preživeli dva prijetna tedna na morju. Organizatorja in informacije: enako kot zgoraj. M. M. Nova spletna stran Stičišče Na Zavodu RS za šolstvo so v začetku aprila predstavili spletno stran Stičišče, namenjeno predvsem učiteljem, ki poučujejo slovenski jezik v oddelkih dopolnilnega pouka v 15 evropskih državah, ter učiteljem, ki v ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji poučujejo slovenščino v »sobotnih šolah«; na vpogled so tudi primeri učnih načrtov in dobrih praks učiteljev slovenščine, naslovi učbenikov in drugega gradiva ter informacije o seminarjih. Čeprav vseh povezav (še) ni mogoče odpreti, je novost vsekakor dobrodošla in koristna za vse, ki iščejo možnosti za vključevanje svojih otrok v različne dejavnosti v Sloveniji. Višja svetovalka in odgovorna urednica Stičišča Dragica Motik je ob predstavitvi spregovorila tudi o prihajajoči poletni šoli in poudarila, da želi z njo zavod otrokom ponuditi več kot le jezik, tudi videnje in doživljanje Slovenije, stik z ljudmi v okolju ter možnost druženja z vrstniki. Poletna šola za otroke bo letos potekala od 28. julija do 11. avgusta v Kopru. Več: http://www.zrss.si/slovenscina M. M. Natečaj za najboljšo risbo Združenje slovenska izseljenska matica je razpisalo natečaj za najboljšo risbo-sliko na temo Želim si preživeti počitnice v kraju mojega deda. SIM poziva udeležence slovenskega dopolnilnega pouka in tudi ostale, da se s svojim likovnim izdelkom udeležijo razpisa. Starost natečajnika je omejena na petnajst let, tehniko za risbo na formatu A3 pa otroci po lastni volji izberejo. Slike naj pošljejo do 15. maja letos na naslov Združenja SIM, Ljubljana Cankarjeva 1/II. M. M. Mesto Reka – razpis 2007 Objavljen je razpis za financiranje projektov društev za 2007. Finančno podporo mesta bodo dobili projekti splošnega pomena, ki pokrivajo področje mladih in njihovega delovanja, varstva človekovih pravic, narodnih manjšin, razvoja civilne družbe, prostovoljnih dejavnosti, mednarodnega sodelovanja in Evropske unije. Društva lahko prijavijo projekte v dveh kategorijah: do 7.000 HRK za projekte do mesec dni in do 30.000 HRK za šestmesečne projekte. Obrazec za prijave je na voljo v Informativnem centru na naslovu Korzo 18 b; rok je 10. maj. m m. Jezersko 2007 Mladinski gorniški tabor 21.–28. julij Tabor že osmo leto organizira Planinsko društvo Snežnik iz Ilirske Bistrice, k sodelovanju pa so pristopili še OPD Koper, PD Slavnik Kozina, PD Piran, PD Šentjošt in PD Kobarid. Skupine osnovnošolcev in srednješolcev bosta vodila dva ali trije vodniki, zagotovljena je tudi zdravstvena služba. Cena je 110 €, vanjo pa so vključeni prevoz, vodenje, prehrana, zavarovanje ter drugi stroški. Rok prijave je 10. junij 2007. Več: www.planin-skodrustvo-sneznik.si/tabor/index. html V PD Snežnik je včlanjena tudi planinska skupina KPD Bazovica, katere člani so v tem okviru v minulih letih dosegli tudi naziv planinskih vodnikov in aktivno sodelujejo pri organizaciji tabora. Objavljamo nekoliko skrajšan prispevek mladih članov na to temo. M. M. Elizabeta Benigar, Andrej Grlica Jezersko 2007 Namen in cilj: počitnice za utrujene od šole in drugih dejavnosti … Je lahko kaj lepšega kot vzeti si čas zase in se odpočiti v naravi; zabavati se in igrati s prijatelji ter spoznati veliko novih; navaditi se življenja v skupnosti in z naravo; spati v šotorih, jesti v šotoru – kuhinji; hoditi na izlete, umivati se ob velikem koritu, imeti večere s tabornim ognjem; oblikovati delovne navade, kot sta pomivanje posode ali priprava tabornega ognja; spoznavati naravo in pridobiti iz- 27 kušnje bivanja v naravi; obiskati bližnje muzeje in mesta …? Za nas ne! Da upravičimo ime planinskega tabora, imamo organizirana najmanj dva pohoda, na katerih se udeleženci zabavajo in uživajo v razgledih na alpsko pokrajino. Kako je na taboru Prvi dan: po prihodu sledi namestitev v šotore, spoznavanje okolice, razdelitev v skupine glede na starost in izkušnje ter igranje spoznavnih iger. Naslednjega dne je po navadi odhod na dvodnevni pohod. Spi se v koči – navadno so vse skupine v isti. Tretjega dne je vrnitev v tabor in po počitku so športne igre za sprostitev. Četrti dan so na programu nekatere tradicionalne igre, recimo orientacijski pohod ali “narobe dan”. Zvečer je zabava pri tabornem ognju, včasih je ob njem tudi večerja. Če je vreme dobro, gremo tudi na nočni pohod ali bivakiranje na prostem. Kadar je noč jasna, najmlajši iščejo različna ozvezdja. Naslednji, peti dan se imenuje “dan civilizacije”; takrat obiščemo najbližje večje mesto. Poleg muzeja je po navadi v načrtu še obisk otrokom najpomembnejšega – trgovin in odhod na pico. Po vrnitvi v tabor so organizirane literarne delavnice, priprava biltena in predavanje o tem, kako preživeti v naravi, izdelati nosila, skuhati čaj na gorilniku ipd. Proti koncu tabora sledi še lažji enodnevni pohod, s katerega se vsi vrnejo srečni, ker vedo, da ne bo več zahtevne hoje. Naslednjega dne so samo še tekmovanja – taboriada, pri kateri velja geslo Pomembno je sodelovati, ne zmagati, zatem pa tradicionalni plezalni vrtec, poroke in krsti pri 28 tabornem ognju. Zadnji in najbolj žalosten dan je dan odhoda. Pred tem se pospravi šotore, odkrije skritega prijatelja in poslovi do naslednjega leta. Seveda si vsi izmenjamo telefonske številke in ostanemo v stiku. Rok za prijavo je 10. junij, v PD Snežnik ali na spletni strani: www. planinskodrustvo-sneznik. si/tabor/, naslov elektronske pošte: Je-zersko2007@gmail.com Pod šotorom. Arhiv KPD Bazovica. Za spomin na tabor 2006. Arhiv KPD Bazovica. ZANIMIVOSTI Najdbišče iz antike Arheološka izkopavanja na trasi nove avtoceste na območju Mošenj pri Radovljici so v začetku aprila odkrila eno najlepše ohranjenih vil rustik iz obdobja antike. Najdba je ocenjena za neprecenljivo. Vila se odlikuje z bogato opremo, kot so talno ogrevanje, mozaiki in freske. Arheologi opozarjajo predvsem na dobro ohranjenost vile, saj je poleg Emone, Celeje in Školarice pri Kopru najbolj ohranjena antična stavba, ki so jo do zdaj odkrili na slovenskem območju. Arheologi so našli tudi vrsto predmetov, od nakita do posodja in strešne konstrukcije, ki so jih umestili v čas od 1. do 4. stoletja našega štetja. Mozaik. Foto: www.rtvslo.si IZ SLOVENSKE DEDIŠČINE Zeleni Jurij Zeleni Jurij pooseblja sončno moč, ki spomladi prebudi zemljo in rastje. V ljudskih šegah (jurjevo se v krajih severno od Drave praznuje 23. aprila, južno od Drave pa 24. aprila) ga predstavlja mladenič, oblečen v zelenje oziroma ovit v bršljan. Sv. Jurij je po legendi svetnik in mučenec iz 4. stoletja, ki je s krščanstvom prevzel vlogo bajeslovnega junaka in rešil sv. Marjeto, ki naj bi jo bil ugrabil zmaj. Med Slovani je nadomestil pomembno pomladansko božanstvo, čigar zasluga je bila, da je narava vsako leto spet ozelenela, da so posevki oživeli in da je mogla živina spet na pašo. Tako je razumljivo, da je jurjevo postalo tudi pastirski praznik, po ljudskem koledarju pa pomeni začetek pomladi. Tako so v Beli krajini začeli šteti tudi “Jurjevo leto”, ki traja, dokler “perje s hrasta ne pade”. Jurjevo se je na Slovenskem praznovalo s posebnim obredjem, jurjevanjem. Nekoč se je jurjevalo po vsej Sloveniji in je šega iz Slovenije segala na sosednjo Hrvaško, najdlje pa se je ohranila v Beli krajini. Zeleni Jurij, jurač, Štajersko, 1890, upodobitev Jurija Šubica. Foto: Slovenski etnološki leksikon. 29 Fotografija tisočletja. Foto: D. M. II. Srečanje planicev – PLATAK 22. 4. 2007 Gostitelj: Planinska skupina Slovenskega doma KPD BAZOVICA organizatorja: predsednik Darko Mohar in Milan Grlica Udeleženci planinskega srečanja število Slovensko planinsko društvo Trst, Trst (predsednica Marinka Pertot) Športno združenje Sloga, Bazovica (podpredsednik Viktor Stopar) 31 Športno združenje Devin, Devin (predsednik Franc Briščak) Planinsko društvo Snežnik, Ilirska Bistrica (predsednica Darinka Dekleva) 11 Planinska skupina Slovenski dom KPD Bazovica, Reka (vodja Darko Mohar) 30 Slovensko kulturno-prosvetno društvo Snežnik, Lovran (predsednik Vasja Simonič) 4 Člani PD Kamenjak, Reka (člana Hilda in Boris) 2 Člani PD Platak, Reka (predsednik Josip Jurasić) 1 Člani PD Opatija, Opatija (navzoč Milivoj Filipović) 1 Za dobro razpoloženje - harmonikarja Feruccio in Janko 2 Družina Malnar, Prezid (Trstje - povabil jo je Rudi Merljak) 4 Podpredsednik Planinske zveze Slovenije Stane Gašparič 1 Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu - Rudi Merljak 2 30 Program: 9.00–9.45 zbiranje na velikem parkirišču na Platku (1111 m), okrepčevalnica in podelitev majic za srečanje, ustanovitev dveh skupin: - hitra: Platak – Lazac – Srebrna vrata – Snježnik – Platak; - manj hitra: Platak – Rimska cesta – Snježnik – Platak; 10.00–14.00 pohod na Snježnik (1506 m), organizator Darko Mohar, vodniki z licenco: Damjan Pipan, Andrej Grlica, Andrej Mohar, Boris Rumac; vodniki za pomoč: Stanko Hrženjak, Zoran Bistričić, Ivica Tota; 14.00–15.00 kosilo v velikem domu na Platku (za dobro razpoloženje sta skrbela harmonikarja Feruccio in Janko); 15.00 15.30 uradni del: nagovor Darka Moharja in gostov Marinke Pertot, Viktorja Stoparja, Franca Briščaka, Darinke Dekleva, Vasje Simoniča, Staneta Gašpariča, Rudija Merljaka ter izmenjava daril; skupna fotografija pred domom na Platku; balinanje (organizacija Ivica Tota in Vojko Pipan); tekmovale so štiri ženske in štiri moške ekipe; - ženske: Bazovica 1: Maja, Zinka, Rezika; Bazovica 2: Jasna, Jasna, Metka; Devin: Elda, Mariza, Milenka; Žabe: Darinka, Marinka, Dolores; rezultati ženske: Bazovica 1 : Devin = 7:5; Bazovica 2 : Žabe = 6:7; finale: Bazovica 1 : Žabe = 7:6; - moški: Bazovica 1: Ivica, Dragić, Boris; Bazovica 2: Vojko, Andrej, Mićo; Snežnik : Mirko, Aleš, Duško; Gomance: Damjan, Marko, Vlado; rezultati moški: Bazovica 1 : Snežnik = 5:7; Bazovica 2 : Gomance = 2:7; finale: Snežnik : Gomance = 2:7; 18.00–19.30 srečanje se bliža koncu (naslednje leto naj bi srečanje pripravil SPD Trst). Športna dogajanja. Foto: D. M. 31 Volitve za manjšinske svete Obveščamo vse zainteresirane, da so informacije o volitvah na voljo v Slovenskem domu KPD Bazovica, in sicer ob sredah od 10. do 13. ure ali po telefonski številki 091 593 6086. Na območju županije so sveti slovenske narodne manjšine že vzpostavljeni na ravni občine (Lovran), mesta (Reka) in županije (PGŽ); zakonodaja pa omogoča ustanovitev svetov tudi v občinah Matulji in Klana ter mestih Opatija in Čabar. Zaradi zanimanja in bližnjih volitev za manjšinske svete znova objavljamo podatke o organizaciji slovenske skupnosti na Hrvaškem, tokrat v nekoliko večjem obsegu in dopolnjene z novostmi iz 2006. ORGANIZACIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI NA HRVAŠKEM (št.: 13.173, popis 2001): - KULTURNA DRUŠTVA: delujejo v okviru krovne organizacije Zveze slovenskih društev na Hrvaškem (1992), leta 2004 včlanjene v Slovensko manjšinsko koordinacijo SLOMAK, ki povezuje krovne organizacije Slovencev v zamejstvu (Italija, Avstrija, Madžarska in Hrvaška); njen predsednik je kot zunanji član v RH vključen v sabor-ski Pododbor za pravice narodnih manjšin, ki deluje v okviru parlamentarnega delovnega telesa, Odbora za človekove pravice in pravice narodnih manjšin; v RS pa je vključen v Strateški svet za zamejstvo pri Vladi RS - SVETI in PREDSTAVNIKI slovenske narodne manjšine: vzpostavljeni so bili na lokalni in regionalni ravni (volitve 2003 in ponovljene 2004); od leta 2005 formalno povezani v Koordinacijo svetov in predstavnikov slovenske narodne manjšine v RH, njen predsednik je kot predstavnik slovenske narodne manjšine v RH član Sveta narodnih manjšin RH, ključnega telesa za manjšinsko politiko in razporejanje finančnih sredstev. Kulturna društva: Krovna organizacija: Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, Zagreb -Slovensko kulturno društvo Slovenski dom, Zagreb -Slovenski dom KPD Bazovica, Rijeka -Slovensko kulturno društvo Istra, Pulj -Slovensko KPD Dr. France Prešeren, Šibenik -Slovensko kulturno društvo Triglav, Split -Slovensko kulturno društvo Lipa, Zadar -Slovensko kulturno društvo Lipa, Dubrovnik -Slovensko kulturno društvo Snežnik, Lovran -Slovensko kulturno društvo Labin, Labin -Slovensko kulturno društvo Slovenski dom, Karlovec -Slovensko kulturno društvo Stanko Vraz, Osjek Sveti in predstavniki slovenske narodne manjšine na Hrvaškem: Na volitvah leta 2003 in ponovljenih 2004 so bili na podlagi Ustavnega zakona o pravicah narodnih manjšin RH izvoljeni: a) sveti slovenske narodne manjšine za: -Istrsko županijo, 25 članov -Primorsko-goransko županijo -Splitsko-dalmatinsko županijo, 25 članov -Mesto Zagreb, 25 članov, županijska raven -Mesto Reka, 15 članov -Mesto Pulj, 15 članov -Mesto Split, 15 članov -Mesto Umag, 15 članov -Občino Lovran, 10 članov b) predstavniki slovenske narodne manjšine za: -Zadarsko županijo -Šibeniško-kninsko županijo -Mesto Samobor -Mesto Zadar -Mesto Karlovec Volitve so bile razpisane tudi za svete slovenske narodne manjšine v 3 županijah (Za-grebška,_ Varaždinska in Medžimurska), 4 mestih (Čabar, Opatija, Buje, Novigrad) in 12 občinah (Zagorska Sela, Hum ob Sotli, Bosi-ljevo, Cestica, Klana, Matulji, Grožnjan, Po-povac, Brtonigla, Sv. Martin na Muri, Gornji Miholjevac, Štrigova) ter za predstavnike v 6 županijah (Osješko-baranjska, Krapinsko-za-gorska, Sisaško-moslavinska, Karlovška, Ko-privniško-križevska, Bjelovarsko-bilogorska) in 4 mestih (Varaždin, Osijek, Poreč, Čako-vec), a ni bilo predlaganih kandidatov. Izjema je mesto Osijek; tam je bil na kandidatni listi sicer predlagan predstavnik slovenske narodne manjšine za mesto, a na volitvah ni prejel nobenega glasu (niti svojega, ki bi mu zadoščal). M. M. Veleposlaništvo Republike Slovenije v RH Alagovićeva 30, 10 000 Zagreb Veleposlanik: dr. Milan Orožen Adamič Uradne ure: ponedeljek - petek od 09.00 do 12.00 tel.: (01) 63 11 000, (01) 63 11 011, faks: (01) 61 77 236, el. pošta: vzg@mzz-dkp.gov.si Konzularni oddelek: tel.: (01) 63 11 014, Konzularni dan na Reki: Slovenski dom KPD Bazovica Ul. Podpinjol 43: Predvidoma 6. junija 2007 10.00 - 13.00 in 16.00 - 18.00. 32 .Številka je bila zaključena 28._apr_ila_2_007