252. štev.' Im M—UMU V Ljubljani, ponedeljek dne 9. septembra 1912. . o' gg-* iiiL^Hr.: Leto 1. Posamezna številka 6 vinarjev. »dan* izhaja vsak dan — tudi ob aedeljah in praznikih — ob 1. nri zjutraj; v ponedeljkih pa ob |8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečna K 1-20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10-—, četrtletno K 5’~, mesečno K 1*70. — jZa inozemstvo celoletno K 30’—. — Naročnina se pošilja upravništvu. ::: r.: •o Telefon Številka 118. st NEODVISEN POT ITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. tt Uredništvo in upravništvo; k Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase ■e plača; potit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju poni pust. “ Za odgovor je priložiti znamko, a a Telefon številka 118. S polnim parom proti časopisju. 'Avstrija je menda ena najbolj nazadnjaških Bržav, kar sc tiče svobode tiska in modernosti časopisja. Razmere, ki vladajo v Avstriji proti časopisju, so znak reakcijonarstva, ki ga niti Turčija ne more več strpeti. Na eni strani staro-iveška cenzura, ki visi vedno kot srednjeveška pošast nad uredništvom lista; na drugi strani grda in zaprašena spakedranka tiskovnega zakona, s katero niti po Sahari ne bi moglo strašiti več moderna država. Tam zopet pošta, ki bi s svojimi birokra-Skimi odredbami raje list dostavlja čez teden 'dni, kakor jutri, in na nasprotni strani omejevanje svobodne kolportaže časopisju, kar je za vsakega pametnega človeka obsebi umljiva stvar, le za državo, ki hoče biti ustavna in mo-tierna — ne. In vendar je časopisje, ki ni podkupljeno od vlade, edini pravi glas ljudskih zahtev, ki bi ga morala moderna država vedno tudi upoštevati, če hoče biti ustavna v resnici in ne samo na papirju. V Avstriji je pa tako, da se upošteva časopisje le tedaj, kadar je potreba ljudstvo tlačiti in mu razglašati nove davke in nove ukaze. Pravic, ki si jih ljudstvo išče potom časopisja, ‘se pa ne upošteva. Poglejmo malo v druge države okrog sebe, pa bomo videli, da je Avstrija glede tega še precej zadej in bo trebalo še mnogo borb, predno se doseže le polovico naprednosti, ki jo uživa časopisje v drugih državah. In sedaj še napravlja nov naskok in atentat na časopisje. Na Dunaju je zborovala sodnijska modrost. Ovreči se hoče še zadnji znak, ki daje Avstrijj ivsaj malo podobe ljudskih pravic, namreč ovreči se hoče poroto. Seveda je časopisje še večja zaslomba narodov in ljudstva od porote, zato se skuša odpraviti še ta jez, ki često zadržuje in prepreči državno nasilje in absolutizem nad ljudstvom Sodniki so se izrekli proti temu, da bi porotniki tudi sodili časopisje. Namesto, da bi odpravili vsekako cenzuro nad časopisjem in bi mu dali popolno svobodo, ga hočejo popolnoma zadaviti. Državni pravdniki že itak dvolj ustava ljajo roko urednikom, da ne morejo dati često tega v list, kar je ljudska volja in kar ljudstvo zahteva; sedaj naj se pa ljudstvu odvzame še pravica, da bi ono sodilo o tiskovnih pravdah in izrekalo sodbo odobravanja ali ogorčenja nad pisovo listov svojega naroda. Na milost in nemilost naj bi se list izročil vladi, da bi ga poleg državnega pravdništva na 'drugi strani obdelavah še sodniki, ki bi bili često primorani nastopati po vladni želji. Narodi zahtevajo pravic in svobode; svoboda se pa zrcali v svobodi svobodnega ljudskega izražanja svojih misli in načel. Ne pa, da za mislijo stoji vedno državni pravdnik in sodnik. Časopis mora biti tako svoboden, da vsakdo lahko v njem pove resnico in razodene svoje nazore in da mu tudi država ne more za-braniti svobodno izraziti mnenje. Porota je ta institucija, ki je sodba naroda in ljudstva, da obsoja ton ista, ne pa, da se skuša s sodnijo preprečiti neodvisnost časopisa uIjb 1---------sss in tem zvijačnim potom priti do uredništva, ter ga strahovati z raznimi paragrafi. Ne paragrafi, čut pravičnosti naj sodi nad časopisjem, javno mnenje naj sodi čez časopisje, ljudski in ne sodnijski glas naj se čuje, in a ljudski glas je ravno: porota. Ce ljudstvo obsodi časopis, naj ga obsodi, vlada pa nima pravice do tega, če spoštuje kaj 'judstvo. Zato država ne greši nad ljudstvom nikjer toliko, kakor če ovira svobodo ljudskega časopisja. In Avstrija je še daleč za pravičnostjo in svobodo časopisja. Nazadnjaštvo vlada v njej glede tega. Potreba bo povabiti avstrijske državnike malo v druge države, da bodo vsaj malo vedeli,; kaj je njih dolžnost storiti za popolno svobodo časpisja. Boj za eksistenco. Vprašanje, okolu katerega se dandanes sučejo vsi dogodki, je boj za obstanek. To vpraša nje je v naši dobi postalo tako aktualno, da so ga jele reševati poleg socijalno-demokratične stranke, vse struje, pa bodisi v večji ali pa v manjši meri. »Borba za obstanek« je klic današnje družbe, posebno klic, katerega se čuje ob vsaki priliki imenovati v nižjh slojih, družnah proletarcev. Vse: draginja živil, podraženje stanovanj in zahteva boljšega in udobnejšega na celi črti pritiska nato, da zahteva družba vseh socijalno nadahnjenili ijudij prejkomogoče rešitev. Grenak očenaš je, ki ga rešujejo naši parla mentarci, in smešno postane skoro, na kakšen/ način se zahteva in hoče preurediti razmere, ki bodo silile ljudi k molčanju. Na eni strani se odpravlja davke po kme, tih, na drugi se nalaga dvojne. Tako se vršijo ti procesi, da jih mora videti sleherni slepec, in se zjokati nad tem norčevanjem. V zadnjih dneh se je poročalo, da so odpravili poročno takso za itbožnejše ljudi. In »Dan« je prinesel članek o vsej tej komediji; popolnoma prav je imel, da je vmešal nekaj satiričnih besed; lahko bi jih z pzi rom na tekoče razmere podvojil. Država vodi vse sloje za nos, tako kmeta kakor delavca, in dobiček ima od tega sama; tepcem pa se smeje v pest! In kdo je navsezadnje kriv vsemu temu? Samo en pogled, na eno polje! Socijalno-demokratična stranka utemeljuje predloge svojih članov na vseh koncih in krajih. In ima prav naš list, ki poroča, da so oni soci-jalno-demokratični voditelji, ki zastopajo v državnem zboru to internacijonalno stranko, sami najslabši. So med njihovimi voditelji možje, ki so sami kapitalisti, sami oderuhi, in sami lastniki hiš. In v teh hišah bivajo tudi delavci, ki niso nič bolje situirani, kakor njihovi sodrugi drugod. Znak propadanja, o katerem se toliko vsepovsod govori, bi nam povedal lahko marsikaj o tem. Krizo rešujejo tisti, ki sami niso nikoli čutili potrebe, ki niso sami videli takih ljudi, temveč samo čitali o njih. In ta boj, o katerem se danes govori kamor se pride, zahteva žrtev; takole sahnejo ostali počasi in nevidno... Ne zadostuje, da se hodi samo na Dunaj; da se konferira o vprašanjih z raznimi ministri, m še morda celo z ministrskim predsednikom; ne? pomaga, da se štrajka, in s tem spravlja mno- gokrat več ljudi in bitij v obup, kateri jih slednjič prisili do padca; hoče se dela, zahteva se rešitve. in ne samo posvetovanj! Če želi in hoče današnje vodstvo človeštva na splošno urediti to vprašanje, in rešiti vse te prošnje, se zahteva najprej združitve vseh strank; samo socijalno-demokratična stranka ne more in ne bode poravnala tega sama; tu se hoče najprej zveze vseh in vzajemnosti! POLITIŠKA KRONIKA. Sestanek Berchtolda in Bethman-Holhvega. V lepem moravskem dvorcu Buhlovice (nemško narejeno Buehlan) sta se sešla na posvetovanje nemški kancler in avstrijski minister zunanjih zadev grof Berchthold. Na vrsti je balkansko vprašanje. Znano je, da sta se na tem dvorcu sešla tudi grof Aehrentlial in Izvolski pred aneksijo Bosne in Hercegovine. Tako bodo Buhlovice dobile nekak pomen v zgodovini balkanskega vprašanja. Ob tej priliki prinaša »Novi jjst« zanimivo skrivnost, kako sta se Aehren-thal in Izvolski dogovorila glede aneksija. Aehrenthal je Izvolskemu povedal, da se aneksija pripravlja in Izvolski je bil zadovoljen — le to je želel, da se aneksija izvrši v soglasju in dogovoru z Rusijo, da ne bo kakih konfliktov. Aehrenthal pa je šel potem preko te zahteve na dnevni red, proglasil je aneksijo in je vzbudil nepotrebne konflikte, katerih posledice še danes čuti država. — To je zanimivo odkritje. Sestanek nemškega kanclerja in avstrijskega ministra zunanjih zadev ne bo imel menda poseb nega uspeha. Vsaj tako se sodi. Ali ni lepo od govoril Kiamil-paša avstrijskemu zunanjemu ministru, ki zahteva za Turčijo decentralizacijo z besedami: Ali imate vi v naši manarhiji decentralizacijo. To se pravi: Koliko je pri nas bojše nego pri vas. Predlog grofa Berchtolda glede Turčije ima v sebi namreč tako zapletena vprašanja, da se ne da uresničiti brez velikih bojev na Balkanu. Zahteve srbskega naroda. V resolucijah, ki šo jih sprejeli na narodnem taboru v Belgradu, se glase: Zbrani udeleženci vseli slojev stolnega mesta konstatirajo: 1. vsled anarhije, ki je zavladala v turški državi, so srbski brati prepuščeni največjemu trpljenju. 2. Zadnji dogodki v novopazarskem Sandžaku, pri katerih je bit ubit llija Popovič in mnogi ugledni Srbi, mnogi pa so bili pregnani iz svojih hiš — so vzbudili nele med Srbi v Turčiji, ampak tudi v kraljestvu srbskem naj večje ogorčenje. 3. Prebivalci glvanega mesta dvigajo svoj glas proti ved-nemu zatiranju srbskega življa v Turčiji. 4. Poziva ves srbski narod svobodnega srbskega kraljestva, da brez obzira na žrtve, stori vse, za obrambo srbstva v turški državi. Srbski vladni glas piše k temu, da je balkansko vprašanje tako zapletno, da je treba največje previdnosti. Srbija mora biti mirna in prevdarna. Ne sme napraviti napake, ki bi sc lahko na nji maščevala. — Piše se, da je bilo zadnje čase v Belgradu več najetih agentov-hujskačev, ki so skušali ljudstvo zapeljati do nepremišljenih dejanj. To bi bilo po volji onim, ki skušajo dogodke od strani Turčije na ta ali oni način opravičiti in pokazati vse kot turško delo za »red in mir«. DOPISI. Lažejo! (Dopis iz Cerknice.) Zavrniti moramo neresnična poročila o letošnjih vojaških vajah v »Slovencu« in nekaj tudi v »Slov. Narodu«. »Slovenec« piše, da je prestolonaslednik z nekim ministrom šel na skrivnem na Bloke opazovat vaje. Navaja razna imena komandantov, o izidu vaj, kar je za javnost najvažnejše, pa ne zine niti besede. Iz tega se spozna, da je bil poročevalec jako koinoden gospod. Naš poročevalec je bil v Topolu pri Begunjah, 5 minut od tukaj pri Anžku so bile vaje končane. Na lastne oči je vse opazoval in videl, govoril z raznimi častniki in moštvom, izpraševal voznike podrobnosti na vsej črti in je poizvedel toliko novosti in podrobnosti, da bi bilo za javnst nemgoče vsega opisati. Nobeden ni videl in zvedel kaj o prestolonasledniku, še manje pa o ministrih. Zakaj bi se ne pokazali, ako so bili tam. Poživljamo torej »Slovenca«, če hoče še V, bodočnosti veljati za najbolje informovani in resen list, da na kak način popravi to napako. Poročevalec »Slov. Naroda« se je pa menda informiral o vajah od vojakov v Ljubljani in sicer od 27. pešpolka — od Belgijcev, ki so bojkotirali g. Strgulca, moža, ki ima tablo na svoji prodajalni z napisom: »Tukaj se prodaja »Slovenski Narod«. Vso čast ogromni večini tega polka! Med njimi se pa dobi nekaj takih zagrizencev, ki ne delajo polku posebne časti. Gotovo je naletel poročevalec »Slov Naroda« na takega človeka. Končal je svoje kratko poročilo s tem, da so judje odirali vojaštvo in je vskliknil: »Ljudje božji, ali ne veste, da je vojak tudi človek?« O tem smo prisiljeni govoriti bolj natančno, ker gre za čast naših trgovcev in ljudstva sploh. Povedali smo, da je bilo središče vaj na Slemenu pri Ulaki. Južna devizija je bila sicer potisnjena nazaj proti Cerknici, ker je bilo prvotno določeno, da se mora tako zgoditi, ker tukaj je čakal vojašvo ves tren s provijantom. Glavni del vojske se je pomikal proti Begunjam, manjši pa proti Grahovem in Cerknici. Po končanih vajah se je bližalo Begunjam in sosednim vasem — ne pretiravamo, ako trdimo — nad 10.000 vojakov. Vojaki niso dobili tri dni nič gorkega jesti, bili so torej silno lačni, žejni, od naporov trudni in tako izmučeni, da so komaj stali na nogah. Sedaj še-le jih je dočakalo najhujše. Dobiti bi morali gorkih jedil, a vojaške kuhinje in ves provijant je po pomoti zašel v druge kraje, jedil torej niso mogli dobiti. Okoli poldne, septembra, je bilo že vse vojaštvo v vaseh. Ljudje so kuhali jedila zase. a jih niso okušali, odstopili so vse lačnim vojakom. Ali ni to lepo' in častno? Nikdo ni prašal, če si Nemec, Madjar ali Lah, vsakdo je dal kar je imel, odtrgal si je vsak od svojih ust in dal lačnim vojakom jesti. Ali kdo bi nasitil tako množico lačnih ljudi? V trenutku je bilo vse izpraznjeno. Sedaj so se dogajali pretresujoči prizori. Lačni vojaki so dajali po 1, 2, 4 in celo po 10 K za hlebec kruha, a to so delali vojaki vsled velike lakote sami med sabo, teh cen niso postavili trgovci niti domačini. Mogoče je, da je kateri v tem velikem navalu in gnječj vzel pretirano in ponujeno ceno, ker nekaj podlih duš se dobi povsodi, a v splošnem so bile nastavljene poštene in navadne cene. Po privatnih in boljših hišah so dobivali vojaki hrano celo brezplačno. Poročevalec je videl na lastne oči dati pooldne lačnim vojakom zadnje skorice kruha, ki jih je mati prihranila za svoje otroke. No, proti večeru sc je množica z jedjo potolažila, ker se je na vsej črti kuhalo in peklo, a nobenega nismo slišali zabavljati o pretiranih cenah. Zvečer in ponoči so komaj prihajali izgubljeni provijantni vozovi s pokvarjeno in neužitno hrano. »Slovenec« piše, da so sc vojaki hranili ---——r:::~7T ....—il7J LISTEK. M. ZEV AKO j V senci jezuita. (Dalje.) ' Magclaleni se vrti v glavi Vse se ruši okrog nje... srce se ji trga v muki... brezmejen gnus ji preplavi dušo... še enkrat se nagne skozi okno, in divja psovka ji bruhne iz penečih ust: »Kralj francoski!... Lopov!... Lopov!...« Njene moči so izčrpane; roke se ji razmahnejo ... zgrudi se kakor mrtva. Feron jo gleda par minut z mirnostjo, ki je sc strašnejša od njegovega srda. Roke se mu treso, drhte mu ustnice, vsa glava se mu maje v pošastnem trepetanju ... Naposled počene k njej in nasloni glavo v dlan, potopljen v nemo ekstazo obupa... Dolgo se ne gane ta strašna skupina: mož, ki blazni od žalosti poleg onesveščene žene... Kaj pomeni Čas v tistih brezdanjih zmedah človeške duše, ko vse beži in vse umira razen bolečine in sovraštva do življenja! Udarci zvona prebude Fcrona iz njegove omame... »Enajst je ura!« zakliče zunaj neki glas. Glas krvnika!... Feron ga spozna, in krut zdihljaj mu dvigne izmučene prsi... Oči mu zablodijo naokoli... Zdajci zagleda na mizi srebrno skrinjico, čudo-tvor florentinske zlatarije, ki jo je pustil kralj prešuštnici... Strašen smehljaj mu zaigra na obrazu, roka mu seže po dragulju... Nato se skloni k Magdaleni, dvigne jo in jo oclnese... Spodaj čaka voz pred vrati... Feron vrže ženo vanj; obrne se h krvniku in mu pomoli srebrno skrinjico. v . »Tu imaš plačilo!« mu veli z mračnim glasom, povdarjajočim dvojni pomen te besede. Krvnik seže pohlepno po skrinjici; pogleda jo in jo spravi z veselim godrnjanjem. Nato skoči na kozla; Feron sede v voz. V galopu skozi Pariz! Dirjaj, kočijaž, dirjaj, krvnik! Peklenska vožnja budi železne odmeve po črnih ulicah; voz izgine pod vrati Sen-Deni, ki se odpro na dano znamenje ... Zunaj obzidja je cesta razorana od kolovozov; kočija vozi počasneje, bližaje se v koraku črni točki tam na daljnem griču... V kočiji se drami Magdalena iz svoje omedlevice. Začne se zvijati in prositi: »Milost! Kam me pelješ? Milost!. .« Feron je skočil na tla in potegnil Magdaleno za sabo. »Milost! Na pomoč! Franc! Franc!« kriči prešuštnica, pozabljaje v svoji grozi oboževan-čevo lopovščino. »Da!« zarohni Feron. »Le kliči ga! Kje je zdaj tvoj France? Kje je tvoj vitez, ki me je dal obvestiti o tvoji nezvestobi? Kje je, tvoj ljubimec. ki te izroča krvniku? Kje je? Potrpi, Magdalena! Najdem ga jaz, to ti prisežem pri svojem sovraštvu in svojem obupu! In moja osveta bo strašna! Najprej ti... za tabo on!...« I o rekši jo pahne krvniku v naročje. Nesrečnica se ozre z blaznim jjogledom. ;rc Oči ji obstanejo na strašni sliki... »Bog nebeški!« zajeclja. »Kje sem!« Pred njosedvigačudna, fantastična zgradba, kamor jo vleče krvnik... strašna zmešnjava sten. tramov in vrvi!... In krik njene groze, njen smrtni krik raztrga pretresljivo molk temne noči: »Groza!... Vešala monfokonskaU * III. Dvorni norec. »Kje je tvoj Franc? Kaj dela tvoj viteški kralj ? ...« »Milost! Usmiljenje!« kriči ona še vedno. Iščimo odgovor na to zlovešče in porogljivo vprašanje goljufanega soproga. Kaj je delal Franc I. ob tej uri? ... Okrog desete ure, ko je vse že spalo v Luvru, je čakal kralj v svoji sobi prihoda treh dvorjanov, ki jih je ljubil tako, da je rad po-vdarjal: «Esč, Sansak, La Šatenjrč in jaz smo štirje plemiči.« Bil je sam s Tribuletom, ki je igral na lutnjo, dočim je hodil kralj nestrpno semtertja; veseleč se že naprej ljubezenske ekspedicije, ki jo je nameraval. Včasih se je ustavil in zamrmral: »2ileta!... Ime ji je Žileta Šantlis!... Luč božja! Lepo ime za tako dekle!... In dodal je v dnu svojih misli: »Ah, ljubim jo resnično!... Nikdar še nisem čutil bolj vročega poželjenja, nikdar še ni slajše in gorkejše Čuvstvo božalo mojega srca!« »So že tukaj, vse tri četrtine njegovega Veličanstva!« je vzkliknil zdajci Tribulet: Ese, Sansak in La Šatenjrč so stopili v kraljevo sobo. »Ali smo pripravljeni, gospoda?« „ ' »Vedno smo pripravljeni za službo vašega Veličanstva, sir,« je odgovoril Sansak. »Samo tega nam kralj še ni povedal, kam gremo,« se je oglasil La Satenirč. »K trahoarskemu obzidju gremo, gospodje; to je blizu ulice Sen-Deni. Tam gnezdi lepa ptičica, ki jo hočemo ujeti... Ime ptičice je Zi-leta ... in ...« Franc 1. ni 'dovršil stavka. Tesnoben krik, podoben kriku živali, ki so jo ranili na smrt, je zadonel v dvorani. In tisti, ki ga jc izustil, je bil Tribulet... »Kaj pa je norcu?« je dejal Sansak porogljivo. »Nič mi ni gospodje, prav nič; samo lutnja mi je padla iz rok ...« Tribulet je bil bled kakor zid. Znoj mu je stal na čelu v velikih kapljah; roke so mu trepetale. In z naporom, ki bi se bil zdel orjaški vsakomur, kdor bi bil mogel citati v njegovem srcu, je vprašal: »Kaj pravi kralj?« »Kralj pravi, da poidemo k Trahoarju,« je odgovoril Franc I. Tribulet se je zdrznil. »K Trahoarju!« je vzkliknil. »Vaše Veličanstvo menda ne misli zares!...« »Kaj hočeš reči, norec? ...« »Spomnite se, sir, kaj je pravil grof Mon-klar ... da se puntajo potepuhi... in trahoarskl zid je tako blizu Dvora Čudežev!... Ne, ne, sir, saj ne boste storili te blaznosti...« »Glej no, glej. ali se ti meša v glavi...« »Sir, počakajte do jutri!... Prosim vas tega kot milosti! Do jutri polovi veliki profos najnevarnejše izmed teh malopridnežev ... jutri, sir... samo ne nocoj!...« »Tribulet blazni, gospodje: pameten izostaja!« »Da, sir, pameten! Nesrečen norec sem, in moja edina radost je, da privabim včasih smehljaj na obraz svojega kralja... Te moje besede pa mi narekuje opravičena bojazen... Sir... sir!... ne hodite nocoj k Trahoarju ...« »Praviš, da je nevarno? Sveta Bogorodica, potem bo veselje ekspedicije še popolnejše! Pojdimo, gospodje! Pojdi, Tribulet!« Kralj »e je obnil proti vratom... Sami. Saj so se morali, ker je bilo vse zamotano, zmešano in v neredu. Iz tega se učimo, v kake velike stiske pride lahko vojska vsled male pomote. ________ DNEVNI PREGLED. 76 volilcev — II poslancev! Kje pa? Ali morda v Indiji Koromandiji? Ne! Ampak na Kranjskem! Dva poslanca iz kurije veleposestva sta odložila mandat, in v vladnem listu stoji zapisano, da se vrši za ta dva izpraznjena mandata 28. t. m. nadomestna volitev. V do-tičnem razglasu je objavljen tudi volilni imenik, ki izkazuje 76 volilcev. ki pa imajo 11 poslancev. tako da pride na vsakih 7 volilcev en poslanec! — Po našem preudarku je med temi 76 volilci zanesljivo Slovencev 26, ostane torej takozvanih Nemcev 50, ki imajo svojih 11 poslancev, zastopajočih kranjsko veleposestvo! Torej pride po tem računu en poslanec na tri volilce. Če pojde to tako naprej, bodo pa trije poslanci zastopali enega volilca! čudno, da niso nato misel prišli že klerikalci, ki imajo za tako volilno »reformo« največ zaslug! Vsi predlogi, ki so bili od 1. 1908. poslani od slovenske napredne strani v prilog reformi takega volilnega nestvora, so našli pri klerikalcih gluha ušesa! Zato pa imamo danes tak deželni volilni red. da mu ga ni para pod soln-cem! Pa ker že imamo tak volilni red, vprašamo, ali ga ni mogoče Izkoristiti v prilog Slovencev? Ali bi se slovenski volilci ne mogli čvrsto organizirati, da si pribore vsaj dva mandata v nemškem veleposestvu? Razmerje 26—50 se da z agitacijo izpremeniti ravno narobe: 50—26! Ali bi to tudi ne bilo pravično? Ali je res vse veleposestvo — nemško? — 'Mi smo storili svojo časnikarsko dolžnost, tisti, ki se jih tiče, na noge in na delo takoj! NeČuvene orožniške preiskave. Deželni šolski svet kranjski je v zadnjih dveh letih prestavil več vzornih učiteljev, n. pr. Žirovnik, Grmek, Petrič, Blagajne. Zgur i. dr. in sicer, ker ni šlo kazenskim potom — iz službenih ozirov. Vsem tem učiteljem je pa treba povrniti potne in selitvene stroške. Iz zanesljivega vira vemo, da niso ubogi preganjanci še dobili povrnenih selitvenih stroškov, kajti deželna blagajna je seveda suha kakor cerkvena miš. Žandarmerija je dobila nalog, da preiskuje po vaseh in hišah pri posameznih — seveda zanesljivih ljudeh — ali so sc vsi prestavljenci iz službenih ozirov res selili in zadostno stradali. Za vsak učiteljev računček natančno poizvedujejo orožniki, ki imajo itak drugega dela črez glavo. Jasno je. da želi pobožna stranka iz ljubezni do bližnjega spraviti kakega naprednega učitelja v kriminal. Ali niso torej krasne razmere v naši ljubi kranjski deželi. Gore so pokale in rodili so se — sami klerikalni okr. šol. nadzorniki. Da bi Prešeren vstal iz groba, bi zapel sedaj vnovič: »O zlati ,vek zdaj muzam kranjskim pride«. Iz zanesljive strani smo izvedeli, da aspirirajo na nad-zorniška mesta sledeči gospodje: J. Slapšak: Radovljica. Fr. Lavtižar: Kranj, J. Jeglič: Kamnik, F. Gabršček: Ljubljanska okolica, K. Simon: Postojna in Logatec, J. Novak; -Novo mesto, Stijasny: Kočevje. Tako so si blom-škarji razdelili med seboj nadzorniška mesta. Fr. Gabršček počaka še kot okr. šol. nadzornik toliko časa, da bo imenovan profesorjem na učiteljišču, potem postane deželni solski nadzornik. Na njegovo mesto postavijo baje Antona Smrdelja. Kakor je videti, bo še smrdelo klerikalnih značajev po Kranjskem. Vodstvo Ciril Metodove Družbe je imenovalo za voditeljico dekliške šole pri Sv. Jakobu v'Trstu gospo Miro Engelman in za voditeljico dekliške šole na Acquedottu gospodično Rozo Goli. Novo podržavijenje na Cini Metodovi soli v Trstu V X. činovni razred so pomaknjena c. kr. učitelja Fr. Kos in Ciril Petrovec, v XI. činovnem razredu pa na novo imenovani državnim učiteljem oz. učiteljicam Ivan Dimnik In Avgust Waschte ter R. Golii in P. Hočevar. Ciril Metodova Družba je torej s tem podr-žavljenjem pridobila zopet štiri učne moči, ki jih bo plačevala sedaj država. Tako ima Družba sedaj na svoji šoli štirinajst državnih učiteljev. Prvi sneg na Notranjskem. 6. septembra je silno deževalo. Proti večeru je potegnila mrzla burja. Poncči se je napravila nevihta; grmelo, treskalo in lilo je naprestano. Proti jutru se je razvedrilo, a kape višjih gor so pokrite z belim, prvim snegom. Zgodaj se obeta zima! ' V vednost odboru za cvetlične dneve. Prejeli smo: Po slovenskem se prirejajo sedaj cvetlični dnevi, kar upamo, da bode imelo za narodno stvar dober vspeh. Pozivamo pa gori imenovani odbor in narodne dame naj se obrnejo pismeno tudi na vse amerikanske Slovence (potom ameriških časopisov!) da tudi slednji v Ameriki zbero kaj za cvetlične dneve, kakor pri nas, kjer ne prirede cvetličnih dnevov. Ker poznamo blaga srca ameriških Slovencev, njihovo radodarno roko ter ponos milih naših slovenskih bratov v daljini in tujini, zatorej je od njih pričakovati mnogo uspeha in obilne denarne podpore. Vpisovanje na ljudski šoli Mladike bode še danes teden v ponedeljek. 16. sept. t. 1. dopoldne od 9.—12. ure v poslopju mestnega dekliškega liceja na Bleiweisovi vesti št. 23, pri tleh. Popravek. V članku »Dneva« z dne 6. septembra, ki se tiče tržaškega slovenskega gledališča, pod naslovom »Nekaj opomb«, se mora citati vmesni stavek: »Izvolite nekaj imen resničnih dram, in ne pamfletov v našem slovstvu a — Izpuščena je torej besedica »ne.« Olajšave na srednjih šolah. Naučno ministrstvo ‘je poslalo na vse srednje šole navodilo kako naj se sestavijo učni načrti, da ne bodo dijaki preobloženi z učenjem. Posebno se priporoča, da se za prostimi dnevi in popoldnevi ne določijo ure, ki zahtevajo največ domače priprave. , Krali vsled nesposobnosti v klerikalni stranki. Klerikalna stranka se ruši vedno bolj-| inbolj. Že zadnjič smo poročali, da je polom med klerikalnimi občinskimi svetovalci v Ljubljani neizogiben. Danes je krah že tu! Klerikalni občinski svetnik dr. Fran Detela je namreč že odložil svoj mandat v občinskem svetu. Ta klerikalni občinski svetnik je odložil svoj mandat le vsled tega, ker se sramuje nastopa lastnih pristašev v občinskem svetu. Taka je torej, tista »resna« opozicija, vi jo je klerikalna stranka oznanjala v občinskem svetu. Zaradi nepričakovanih ovir se ustanovni občni zbor društva absolventov kranjskih kmetijskih šol ne vrši v hotelu »Štrukelj«, temveč se bo prostor za zborovanje še pravočasno določil. Uspehi prireditve vseslovenskega cvetličnega dneva se kažejo na vseh straneh. Ne samo. da je centralno vodstvo že prejelo iz Velikih Lašč 100 K, iz Ormoža 128 K, iz Tržiča na Gorenjskem 163 K, iz Metlike 30 K, jz Kranjske gore 154 K, iz Ribnice na Pohorju 26 K in iz Zagorja ob Savi 120 K. se vrši v nedeljo, 8. t. m. zopet cela vrsta cvetličnih dnevov. Tako je priredila CM. podružnica in Sokol in akademiki cvetlični dan na Viču pri Ljubljani, narodne dame cvetlični dan v Šmartnem pri Litiji, moška in ženska podružnica CM., Sokol in akademiki cvetlični dan v Kranju, moška in ženska podružnica CMD. in Sokol v Ajdovšičini in Šelu na Vipavskem cvetlični dan, podružnica CMD.. Sokol in akademiki cvetlični dan v Spodnji Šiški, »Sokol« cvetlični dan na Proseku, moška in ženska podružnica CMD., in akademiki cvetlični dan v Ribnici. moška in ženska podružnica CMD. in Sokol cvetlični dan v Gaberskem pri Trbovljah in moška in ženska podružnica CMD. cvetlični dan v Radovljici. — Ljubljanski cvetlični dan se bo vršil 14. in 15. septembra. Upati je, da bodo ljubljanske dame kot prodajalke cvetk ravno tako dobro rešile svojo nalogo, kakor akademiški odbor svoje obširne in trudapol-ne priprave. Istega dne je priredilo v korist cvetličnega dueva nogometuo društvo »Ilirija« iz Ljubljane nogometno tekmo s »Hrvatskim akademičnirn športnim klubom« iz Zagreba. Dne 29. septembra t. 1. priredi obrtna zadruga na Bledu preizkušnjo obrtnih vajencev v pisarni zadružne bolniške blagajne na Bledu Mlino št. 3. Vsi vajenci, kateri so učno dobo dovršili in nameravajo napraviti preizkušnjo, naj vlože pismeno prošnjo na obrtno zadrugo na Bledu, katera je koleka prosta Prošnjo ima podpisati tudi učni mojster in se mora najpozneje do 20. septembra doposlati. Vajenci, kateri so člani obrtne zadruge na Bledu, vplačajo obenem s prošnjo znesek K 5 kot pristojbino; vajenci od mojstrov, kateri niso člani zadruge, pa imajo vposlati K 12 kot pristojbino za preizkušnjo. Tudi obrtni pomočniki, kateri še nimajo te preizkušnje in imajo že učno spričevalo, se sprejmejo k preizkušnji. V tem slučaju so pristojbine enake ter se ima učno izpričevalo prošnji priložiti. Ta preizkušnja je za vsakega rokodelca zaradi tega potrebna,, ker brez te svoj čas ne dobi obrtni list za samostojnost mojstra brez ozira na to, ali se je učenec učil v takem kraju, < kjer obstoji obrtna zadruga ali ne. Ako je bil učenec dolžan obiskovati obrtno šolo, priložiti se ima prošnji tudi izpričevalo obrtne šole. Včerajšnja veselica C. M. podružnice na Grosupljem je lepo uspela. Na okrašenem vrtu pri g. Koprivcu se je že popoldne zbrala obila množica domačega ljudstva In gostov iz Ljubljane in bližnjih krajev. Igrala je novomeška godba. Pii veselici so sodelovale gospodične in gospe v paviljonih iti pri srečo-lovu. Veselica se je zaključila zvečer po prihodu vlakov. Čevljar kot državni pravdnik. Med nekim zidarskim mojstrom iz Kobilje glave in med posestnikom Filipičem iz Senožeč je prišlo zaradi neke stavbe nesporazumljenje. Zidarski mojster se je hotel na vsak način poravnati, Filipič pa se ni hotel. Da bi imel večji uspeh, je zidarski mojster našel nekega čevljarja iz l r-sta in ga je pripeljal s seboj kot državnega i. • kip. rilinim Hnkas -t—A— pravdnika. Državni pravdnik je Filipiču dokazoval, da je najboljše, akc se poravna. Filipič pa je kmalu spoznal, da državni pravdnik ni posebno dobro podkovan v paragrafih in je zapodil njega in zidarskega mojstra iz hiše. Zaspanka v Oknu. Na majhnem švedskem otoku Okno se je pripetil pred kakimi štirimi leti čudežen dogodek, ki je segel vsled svoje neverjetnosti in čudežnosti daleč preko mej ozke otoške domovine. Vse je govorilo o glasovih »zaspanki«, ki je celih 32 let ležala v smrti sličnem stanju na tem otoku pri svoji materi. Karolina Olsson, to je ta imenitna zaspanka v Oknu je zagledala luč sveta meseca oktobra leta 1861. Sitirinajst let je živela popolnoma zdrava pri svojih starših. Začela je hoditi v šolo, a je morala pozneje vsled nenadne bolezni učenje pustiti. Malo pred božičnimi prazniki je pričela tožiti nekega dne vrnivši se domov iz 5 klm oddaljene šole, da jo boli glava in zobje. Legla je v posteljo, kjer je kmalu nato občutila splošno slabost, ki je polagoma prešla v popolno otrpnjenost. Delovale niso ne oči ne ušesa, tudi na vbodljaje z ostrimi iglami ni kazalo njeno telo nikakega odgovora. Tako je ostala kakih 30 let. Samo enkrat je zašepetala na obupno prigovarjanje svoje matere: »Moj Jezus, usmili se me.« Tekom 30ih let je le parkrat zlezla iz postelje, a to le za nekaj tre-notkov. Drugače je vedno ležala skrčena pod posetljno odejo. Vsa njena hrana je bila baje na dan v dveh mericah mleka. Materino smrt je baje Karolina zaslutila, kajti naenkrat Je začela iskati, a drugače ni kazala nobene iz premembe. Nato ji je stregel njen brat. ki je pa že čez dve leti umrl. Tudi ob njegovi smrti le dekle žalostno plakalo. Nato je bolnica dobila postrežnico, ki se je z malo večjo vnemo žrtvovala za nesrečno žensko. Uredila ji je raz-kuštrane lase, postrigla dolge nohte na prstih in ji vsak dan popravila ležišče. Zadnji čas je potrebovala bolnica vedno več hrane. Čez 'nekaj mesecev je Karolina nenadoma prašala, kje je njena mati, a ko so se vstopili okoli postelje njeni bratje, jih je ona odrivala od sebe z besedami: »Vi niste moji bratje, kajti oni so bili vendar čisto majčkeni.« Od tega časa je čudežna zaspanka popolnoma okrevala, spominja se živo svoje mladosti, a o bolezni ueče nič vedeti in govoriti. Dr. Froderstrdin, ki je bolnico zdravstveno preiskal, ni mogel dati drugega mnenja o čudni 32letni »smrti« kakor to. da je bila bolezen od njenega 14ega do 46ega leta bržkone posledica kakega živčnega napada, ki v tej dobi ženske plodovitosti pri severnogermanskih plemenih niso nič redkega. »Slovan«, mesečnik za književnost, umetnost in prosveto, je v svoji 10. številki priobčil krasno sliko Bleda, delo naše goriške umetnice Melite Rojčeve (večbarvno). Izmed beletristike je posebe imenovati črtico »Umrl je«, eno izmed najboljših stvari, kar jih je napisal g. Milan Pugelj. O letos umrlem velikem Švedu Strindbergu je napisal g. Fran Albrecht; njegov spis ie prav gladko čiten in zanimiv. (Tudi slika Strindbergova je priobčena.) — Prošto-slav Kretanov nadaljuje svoj spis o Aškercu (osnovan na podlagi korespondence), istotako g. Govekar, ki nam izvrstno pojasnjuje razvoj Aškercev v zadnjih letih njegovega življenja. — Zelo obsežni listek bo zbudil zanimanje v najkullurnejših slojih našega naroda. Vijesti hrvatskog društva inžinira i arhitekta u Zagrebu i društva inžinirjev v Ljubljani. Vsebina 9. številke. Ing. Valentin La-painc (Zagreb): Bega i Tanuš dvije zanimljive rijekc. lug. Miroslav Kasal (Ljubljana): Obte-žilna preizkušnja železobetonskega mosta v Mojstrani, (konec). Prof. dr. Mihajlo Joanovič (Zagreb): O čiščenju pitke vode ozonom (5 slik). Vladna zakonska predloga za inženirske komore v avstrijskem parlamentu (konec). Ing. A. Carnelutti. (Zagreb) Analytički proračun kontimirnog nosioca preko tri stvora (5 načrtov). Lička zcljeznica (1 načrt). Književnost. Osobne vijesti. Društvene vijesti: Zapisnik XI. edborove seje Društva inžinirjev v Ljubljani. Različito: Mostogradnje godine 1912. Cestograduje godine 1912. Valjan papir za svjetlo pauze. Izjveštaj o regulaciji Save kod Zagreba za lipanj i srpanj 1912. Voda in nosite-Ijica epidemičnih kali. Pregled časopisa. Objava društva inžinirjev v Ljubljani v društve-nom lokalu. Grozota cinične šale. Pred okrajno sodnijo v Beziercsu se je vršila pred nekaj dnevi sen-začna razprava proti dvema surovežema, ki sta si dovolila nečuveno šalo, da se maščujeta nad svejitn starim sovražnikom. V mali vasi blizu Bezieresa stanujoči Žan Carratier je naročil dne 10. avgusta t. 1. svojemu hlapcu Bar-dyju, naj ukrade sovražnemu sosedu, svojemu stricu klasnega velikega psa. Hlapec je odšel na sosedovo dvorišče in kmalu pripeljal seboj ujetega psa. Tedaj je prinesel Carratier iz hiše stekleničko hudičevega olja in začel z njim polivali psa, ki ga je hlapec Bardy držal za vrat. Ko ie bil pes skozinskoz premoCen, je vzel Carratier škatljico vžigalic, jih zažgal in posu' z gorečimi vžigalicami poterpentinjenega psa. Žival je bila takoj v plamenu. Besno je divjala po dvorišču, a podivjana možakarja sta surovim smehom dajala duška notranjemu zadovoljstvu nad to divjo dirko. Slučajno se je igrala na dvorišču 6letna Marjetka Bonhomme, ičerka hišne dekle. Goreči pes je začel plesati okoli preplašenega dekleta in ji zapalil oblekeo. sla krik plamenečega otroka je prihitela na dvorišče njena mati, se vrgla s svojim telesom na plamen in ga tako pogasila. Bilo je pa že prepozno, kajti nedolžno dekletce je kmalu nato vsled velikih opeklin izdihnilo. Vaščani so bili nad surovima kmetoma tako razjarjeni, da so ju hoteli linčati s kamenjem. Ona dva pa sta ušla splošni jezi v bližnji trg Bezieres in se sama prijavila policiji. Na splošno ogorčenje sta debla od sodišča le vsak po dva meseca zapora. . , . Obupni čin matere. Pred kratkim so našli v neki berolinski hiši zastrupljeno 331etno vdovo Jenny Otkengia in njenega Sletnega sinčka Kurta. Otrok je bil že mrtev, a mati se je ravnokar borila s smrtjo. Prenesli so jo takoj v mestno bolnico. Samomorilka je bila vedno vzornega življenja, pridna in delavna ženska. Dolgotrajna bolezen je pahnila vdovo v velike dolgove in pripravilo nesrečno ženo do obupnega koraka. Nekega večera predno je legla v posteljo-je odprla strupeni plin, ki je kmalu napolnil ves zrak tesne sobice in udu-šil mlado mater in njenega otroka. Sosedje so kmalu začutili zoprn vonj plina in so vdrli v njeno sobo. Bilo je pa že prepozno. Nedolžni otrok je ravnokar izdihnil, a za mater tudi naj-brže ne bode več rešitve. Stara ljubezen ne zarjavi. Pariški listi poročajo o romantični ljubezni in žalostni smrti nekdaj glasovite pariške plesalke Marjete Bail-lif. V svojih mladih letih je žela mlada umetnica s svojo lepoto in umetnostjo čast in slavo po vseh evropskih cdrih. Na prste je štela bogate oboževalce in je vživala s polno kupo mladost in življenje, ki ji je bilo sojeno. Toda od glasovite krasotice so jo pripeljala leta do zarjavele device. V šestdesetih letih svoje dobe je prodajala Baillif po pariških vežah in dvoriščih metle in ometače. Nič druzega ji ni ostalo ,iz mladih let kakor ime in skrivnostna umetnost privlačevati moška srca. In posrečilo se je stari umetnici v jeti enega v svoji sivi starosti. Star, dobrodušen ključavničar Noeppel. ki je imel v žepu prihranjenih 3000 frankov se ni megel upreti toplim naskokom stare grlice. Vzela mu je srce, pamet in denar. Živela sta precej dolgo skupaj in vživala medene tedne stare ljubezni. Ampak ljubezen, gre skozi želodec, a Julij Noeppel je moral skozi vrata svoje izvoljenke na cesto. Zmanjkalo mu je denarja, a sivolasi Marjetki srca in ljubezni. Ona je dobila mlajšega in bogatejšega kavalirja. Julij je obupan taval po pariških ulicah. Videlo ga je nazaj v prejšnji paradiž, a vrata so mu bila trdo zaprta. Le zdajpazdaj mu je trdosrčna Marjetka dovolila, da je smel! par hipov vživati v njeni bližini. To ie Julija spravilo iz ravnotežja. Zadnjih 10 frankov je nesel v orožno trgovino. Nato se je podal pred vrata svoje golobice. Trkal je in prosil, a vse zaman. Dve uri je čakal pred vratini. Naposled mu je tidosrčna le odprla. Mesto pozdrava in poljubčka je pa dobil nesrečni ljubimec v lice zaničevalni pljunek. Šest strelov je odgovorilo na ta ljubeznjiv pozdrav. Na vogalu Rue Poliveau je obležale dvoje ustreljenih trupel. Pridelovanje in razpečavanje namiznega grozdja ter vzgoja trt na špalirju. To je naslov. 12. zvezka »Kmetijske knjižnice«, k jo izdaja c. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani. Knjižico je z znano natančnostjo in zelo pregledno spisal gospod Bohuslav Skalicky, c. kr. vinarski nadzornik za Kranjsko, ter jo je opremil z 41 podobami, tako da knjižica ne opisuje le vzgoje trt ter pridelovanja in razpečavanja grozdja, ampak vse to tudi nazorno kaže v podobah. Čudno je, da se v naših vinorodnih krajih, ki se že izdavita pečajo z vinstvom, še zmeraj tako pomanjkljivo ravna s trtnimi špalirji, za pridelovanje namiznega grozdja se pa vinogradniki tako malo zanimajo, da ga v veliki meri k nam uvažajo iz drugih dežel, celo v vinorodne kraje same. Kako se vse to umno uravna, je gospod Skalicky natančno opisal v, svoji knjižnici. Opisal je posamezne trtne vrste, pripravne za pridelovanje namiznega grozdja in za vzgojo na špalirju; potem ameriške podloge, ki so pripravne za te vrste; kako se pripravi svet za saditev; kako se trte sadc, goje, oskrbujejo in gnoje; kako se varujejo škodljivcev in bolezni; kako se grozdje trga. razpošilja in spravlja; in končno, kako se grozdje tudi rabi za zdravilo. Ce je knjižica koristna že vinogradnikom, koliko bolj potrebna in koristna je onim ljubiteljem grozdja, ki si iz veselja goje po nekaj trt na prikladnih, soln-čnih tleh. Marsikdo si zasadi ali bi si zasadil nekaj trt, pa ne ve, kako naj z njimi ravna. Iz te zadrege ga reši knjižica Skalickega, ki mu za vsa opravila nudi potrebnih navodil. — Navzlic temu. da knjižica obsega 64 strani in ima 41 podob, stane vendarle samo 50 h. da jo pač vsak vinogradnik ali ljubitelj vinske trie lahko kupi. Denar je treba naprej poslati, ker se knjižica na upanje ne daje, po povzetju pa preveč stane. Naroča se pri c. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani Maščevanje strupenjaka. Iz Pariza poročajo, da je glasovitega strupen jako vca Sonffe-reau. ki je v gozdovih v okolici Dallona vjel tekom enega leta nič manj kakor 2000 strupen-jakov zadelo maščevanje zalezovanega gada. Strupenjak, ki je imel v svojem zobu nenavadno veliko količino hudega strupa se je zeletel predrznemu lovcu v roko in ga smrtno, ranil. Dasi je Souffereau takoj dobil zdravniško po-inoč je vendarle podlegel sili hudega strupen-jaka, ki je na ta način osvetil smrt svojih tisočerih skalnih bratov. , Strela udarila v cerkev. Iz Rima javljajo, da je udarila v Ciotu strria v tamošnjo cerkev. Zadela jc pred altarjem župnika, ki ie nevarna poškodovan padel na tla, ubila je dve ženski in 7 drugih oseb nevarno ošinila. Med množico v, cerkvi je zavladala silna zn.c., .va in je bilo ob silnem navalu skozi vrata več žensk m otrok pomandranili. _ „ Na straži ustreljen. \ noci med eetrikom m petkom, ko se menjajo vojaške straže, so opazili blizu smodnišnice v Tropa\ i neke temne človeške sence, ki pa niso prišle tako blizu, da bi jih zaustavili. Cez kako poldrugo uro je prišel poveljnik nadzirat straže in je našel na tleh inianterista I3tega pešpolka Haida rmt-vega. Bil je prestreljen skozi srce s krogijo iz samokresa. Poleg njega je ležala njegova puška, iz katere je bila izstreljena ena ostra patro-na. Uvedli so takoj preiskavo, ki bo dognala, da li gre za umor ali za samomor. Na vojaških vajah ranjen. Med vojaškimi vajami v Boberki v Galiciji je zadel oster strel knnifi nekega ulanca in je tudi jahača ranil na konja nekega ulanca m je nogah. Uvedena je stroga preiskava. 40 vojakov so prepeljali v svrho poizvedovanja v, ° Nadučitelj lakote umrl. Na deželni Cesti pri Stade v Hanoverju so našli nadučitelja dr. Ernesta Spiederja mrtvega. Izvedenci so ugotovili, da je mož umrl od lakote. A kaj jc bilo taki smrti povod in kako je prišlo do zagonetne nesreče, dozdaj še niso mogli dognati. Redovnik okradel cerkev. Budimpeštan-ska policija je izvršila v noči med preteklo sredo in četrtkom zanimivo aretacijo, ki je vzbudila med meščani splošno radovednost m senzačnost. Prijela je mestnega kateheta, kai-mclitskega redovnika Karla Zejka, ki Je o sum-ljen da je izvršil v cerkvi karmeljtsl pga samostana veliko tatvino. Pred kratkim je namreč izginilo iz imenovane cerkve mnogo dragocenega srebrn, in zlatega nakita. Samostanski m-ior ie prijavi! takoj tatvino mestni policiji, ali vse poizvedbe so ostale dolgo časa brez uspeha Pred kratkim so pa istaknili poizvedujoči detektivi ukradene dragocenosti v lokalu nekega budimpeštanskega starinarja, la je izpovedal, ko so ga poklicali na odgovor, da je srebrnino in zlatnino kupil od nekega karmelit-skega redovnika. Starinarja so peljali v samo-stan kjer je on konfrontiran z vsemi elani sa-mostana spoznal Ze*a ^.t P™Malca cerkv -nega posodja. Zejk, ki pripada eni od najsta-rejšfh in na odličnejših plemiških rodovin je spočetka dejanje tajil, PO^je pa tatv.no priZnKlnenmatografa»Ideal«. Še danes izborni vsoored. Omeniti je posebno dramo iz nern-ško-francoske vojne »Madelaine« in komiko »Moric snubec«. Jutri »Klovn« ameriška drama iz cirkusa. Ljubljana. Posneto iz poročil »Slovenca« »n »Slovenskega Naroda« se seja občinskega sveta Vi Ljubljani ne vrši v torek ampak v četrtek, 12. It. in. To poročilo smo za danes posneli iz drugih listov. Pri Dev Alar. v Polju je umrla včeraj znana gostilničarka gospa Antonija Kuhar. N. v m. p.! V soboto zvečer je igral dr. Vidmar v kavarni »Evropa« 21 šahovih partij obenem. Od teli jih je dobil 18, — 2 sta bili remi — eno je izgubil. Edino g. Vagaji se je posrečilo, da jc dobil igro. Igralo se je od 9. zvečer do ene po polnoči. V verandi kavarne »Evrope« se je zbralo veliko število kibicev. ki so si belili glave nad zapletenimi situacijam. Med igralci so bili nekateri najboljši ljubljanski- šahisti. Veselica političnega naprednega društva za dvorski okraj, ki se je vršila včeraj »pri Perlesu« se je zelo dobro obnesla, vkljub temu * x ,\ \ \ ^ \VV \ Stoletnica Napoleonovih vojsk. Bitka pri Borodino. (5., 6. in 7. septembra 1812.) Napoleon je izprevidel, da imajo Rusi zelo ugodne pozicija, zato je hotel takoj pridobiti par važnih točk. Tako se je razvnel že popoldne 5. septembra hud boj za Ševardino. Francozi so lahko takoj pri tem prvem spopadu Videli, kako odločno hočejo Rusi braniti svoje utrdbe. Trikrat so ruske čete vrgle napadalce nazaj, šele pozno zvečer se je Francozom posrečilo zasesti ševardinske utrdbe. Rusi so ta dan izgubili 6000 mož, Francozi pa 4000 mož. Noč je bila mirna. Le ognji na obeh straneh reke Kaloče so kazali, kako daleč segata oba tabora. Po noči je padel mrzel dež, ki je oznanjal jesen. Drugi dan je bil dan pred glavno bitko (6. septembra). Napoleon je bil na vse zgodaj na nogah ( in je cel dan pregledoval svoje čete. Tudi ruski generali so pregledovali svoje pozicije. Na obeh straneh se je nestrpno čakalo napada Obe armadi sta Si bili približno enako močni. Napoleon je od svoje polmiljonske armade izgubil že toliko ljudi, da je imel po bitki pri Smolensku še okoli 160.000 mož. V bitki pri Smolensku je izgubil 20.000 mož. Kako velike so bile francoske izgube na poti v Rusijo, kažejo te številke: čez Njemen je šla francoska armada, močna 303.000 mož, pri Smolensku pa je bilo samo še 185.000 mož in 32.000 konjenikov. V 51. dneh, odkar se je vojna začela — je izgubil Napoleon 107.500 mož, ki so padli 'deloma v boju. deloma od vročine in od raznih bolezni. Leto 1812. je bilo namreč zelo podobno letošnjemu. Poleti je bila velika vročina, ki ji je kmalu sledilo neprestano deževje, prišla je kmalu mrzla jesen in za njo snežena žitna, ki je uničila francosko armado. i Tako je francoski cesar lahko rekel — da | so ga zmagale naravne sile — ne ljudje. Pri Borodino je bilo torej 130 do 140 tisoč francoske armade. To so bili vojaki, ki so bili vajeni bojev, in vseh bojnih težav. — Rusi so imeli okoli 110.000 moštva, 640 topov in 7000 Kozakov. Ker so dobili Rusi v zadnjem času nove pomoči, moskovske brambovce iri Milo-radovičev oddelek sta si stali obe sili nasproti precej enaki. Mnenja o tem so različna. Clausevvitz trdi. da je bilo Francozov 130.000, Rusov 120.000. — Chambray pravi, da je bilo Francozov 120.000. Rusov 130.000. Gotovo je, da js bilo 6. septembra na malem prostoru okoli Borodina 250.000 ljudij, in nad 1200 topov, ki so se imeli drugi dan boriti za življenje in smrt. Odkar se je v bitkah rabil smodnik — si niso stale tako mnogoštevilne čete nasproti. Bojevala sta se dva svetova: Evropa in Rusija. Napoleon je z bitko 5. septembra dobil boljšo pozicijo in v splošnem se more trditi, da je bila njegova armada močnejša od ruske. * Napoleon je hotel izbojevati odločilno zmago. kajti le ta ga je mogla rešiti. Videl je namreč, da j^ njegova artrnda tem manjša, čim dalje gre v Rusijo, dočim je ruska armada vedno večja, čim bolj se bliža Moskvi. Zato je bil zadnji čas za odločilno bitko in Napoleon se je zelo bal, da bi se nui Rusi zopet ne umaknili. Njegov strah jc bil nepotreben. Tudi Kutui zov se je moral spustiti v odločilno bitko, kajti zato ga je poslal car na čelo vojne — in na poti do Moskve ni bilo nobenega več primernega kraja, kjer bi lahko zabranil nadaljno pot sovražniku. Da bi bolj navdušil svoje vojake za odločilni boj. je dal Kutuzov pred četami nositi podobo Matere božje iz Smolenska, ki je bila znana kot čudodelna podoba. Ko so Francozi zavzeli Smolensk. so jo popi vzeli iz oltarja in armada jo je vzela s seboj. Kutuzov je bil sam pobožen človek in je hotel uplivati tudi na verski čut svojih vojakov. Zato je izdal sledeči poziv, ki se je četam čital vpričo podobe smolenske Matere božje: Bratje in sobojevniki! S to oodobo, ki jo vi častite, kličemo nebo na pomoč, da se zveže z nami ljjudmi, proti tiranu, ki cel svet vznemirja. Ni zadovoljen s tem. da je uničil miljone ljudi, ki so ustvarjeni po božji podobi^ta nasilnik je vdrl proti vsem božjim in človeškim zakonom z oboroženo roko v naša svetišča, onečašča jih s krvjo, prevrača naše oltarje, in izpostavlja celo skrinjo zaveze, ki jo častimo v tej podobi, v nevarnost, da jo slučaj, elementi ali brezbožne roke onečastijo. Ne bojte se, da ni z vami Bog, katerega oltarje je onečastil ta črv, ki ga je njegova vsegamogočnost dvignila iz prahu. Ne mislite, da se bo obotavljal razprostreti svoj ščit čez vaše vrste in da se bo proti svojemu sovražniku bojeval z mečem sv. Mihaela. V tej veri hočem udariti, zmagati in umreti v prepričanju, da bodo moje umirajoče oči videle zmago. Vojaki! Storite svojo dolžnost, spomnite se na žrtve vaših sežganih mest in na svoje otroke, ki vas prosijo rešitve. Mislite na svojega carja, svojega gospoda, ki vidi v vas svojo silo in jutri, predno bo solncc zašlo, bodete svojo vero in zvestobo potrdili na tleh svoje domovine s krvjo napadalca in njegovih bojevnikov.« Tako je navduševal Kutuzov svojo vojsko. Nekaj dni pred bitko pri Borodino sta prišla v francoski tabor dva poslanika iz Francije. Eden iz njiju d_e Bosse je prinesel žalostno vest, da je bil v Španiji premagan pri Salamanki maršal Marmont, bivši general ilirskega kraljestva. Ker mu je ravno Španija delala velike skrbi in je vedno potrebovala novih sil. Maršal Marmont, ki se je izkazal v Ljubljani zelo zmožnega — Špancev ni mogel pomiriti • francoske čete so bile poražene. To je imelo biti slabo znamenje. Drugi poslanec je prinesel pozdrave iz Pariza in lepo sliko, ki je predstavljala malega poldrugo leto starega Napoleonovega sinčka. Sliko je poslala cesarica. Napoleon je sliko z veseljem sprejel, gledal jo je dolgo in je vzkliknil »rimski kralj«. Napoleon je čutil, da stoji pred" odločilnim trenutkom. Na svojo armado je izdal Napoleon sledeči oklic: »Vojaki! Pred vami je bitka, ki ste si jo tako dolgo želeli. Zmaga je odvisna od vas. Zmaga je potrebna. Prinesla nam bo zakladov, dobro zimsko bivališče in skorajšnjo vrnitev v domovino. Bojujte se kakor pri Slavkovem, Friedlandu, Vitebsku in Smolensku, da se bo pozni svet spominjal vašega današnjega boja. Da se bo o vas reklo: Tudi on je bil v bitki pod obzidjem Moskve.« Ta oklic se jc bral v več jezikih in je vzbudil veliko navdušenje med vojaki. Zavedali so se, da morajo zmagati. Sledila je mrzla noč. Vse je bilo mirno; le nekatere čete so še na skrivnem izpremenile svoje stališče. Obe armadi sta prebili noč na prostem in sta pričakovali jutra. Ruska armada je bila v tem srečnejša. Prišlo je mnogo jedi in pijače iz Moskve in Kutuzov je dal vso'armado pogostiti. Tudi so si napravili ognje in so se greli. Francozi pa niso imeli s seboj nobenega provijanta — dobili so ie večerjo za silo in so prebili mrzlo noč le v lepi nadi, da bo drugo noč boljše, ko bodo po dobljeni zmagi dobili v roke velike zaloge svojih nasprotnikov. Napoleon je še v pozni uri dajal povelja svojim generalom. Tudi ruski vojni svet je zboroval. Konec. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. MRLIČA UKRADLI IZ BREZDNA NA GORJANCIH. Novo mesto, 8. septembra. Pri voditelju ekspedicije na Gorjance se je danes zglasil neki fant iz Zajčjega Vrha, ki sc je med tem časom nahajal med Vlahi blizu jame, ker so Vlahi pustili ležati bržčas umorjenega in oropanega Šimča. Ta priča je povedal, da so kratko pred prvo ekspedicijo iz Kranjske, se Vlahi spustili v jamo ter vzeli mrliča vun. Zanesli da so ga nekam v bližino ter ga tam skrili. Orožništvo je začelo zasledovati ta skrivnostni slučaj. Zaslišal se je neki Šimčev tovariš, ki je bil zadnjič skupaj s pogrešenim Šimčem. Danes popoldne je odšla druga ekspedicija na vlaško stran iskat mrliča. Poročilo o prvi ekspediciji sledi. PROTEST CEHOV PROTI ODLOČBI JU-STICNEGA MINISTRA. Praga, 8. septembra. Mladočeška stranka bo jutri zavzela stališče proti škandalozni narodni odredbi justlčnega ministra dr. Hochen-burgerja. V čeških poslanskih krogih se deluje na to, da vse stranke skupno nastopijo zoper narodno nasilje. Dunaj, 8. esptembra. Danes ob 10. uri dopoldne je konferiral grof Thun z ministrskim predsednikom grofom Stiirgkhom o češkonem-ški spravi. Ostro je kritiziral tudi zadnjo jezikovno odredbo justičnega ministra Hochenbur-gerja, ki je naperjena proti Čehom. Rekel je, da bi lahko sedaj vse take zadeve izostale, ki povzročajo na eni ali drugi strani vznemirjenje. BERCHTOLDOV PREDLOG — KOT SOD VODE PRI VELIKEM POŽARU. Petrograd, 8. septembra. Dopisnik »Kol-nische Zeitung« je imel razgovor z odličnimi osebami iz ministrstva. Isti sodijo situacijo na Balkanu silno pesimistično. Tako, da je katastrofa prav blizu. Predlog avstro-ogrskega vnanjega ministra grofa Berchtolda, da je za sedanjo napetost tolikega pomena, kakor sod vode pri velikem požaru, tako sodijo v Rusiji. VSTAJA IN UPOR V RUSKI ARMADI. Petrograd, 8. septembra. »Nova Reforma« poroča, da se je izvršila vstaja med pijonirskim oddelkom v armadi. Proti vstašem je bil poslan neki imaiiterijski regiment. Med četama ie prišlo do dolgega boja. pri katerem je bilo 100 vojakov mrtvih in 200 ranjenih. Vstaja je bila ko-nečno.zatrta. Petrograd, 8. septembra. V Čumnu v Sibiriji je bilo v zadnjih dneh aretiranih deset oseb zaradi revolucionarnih stremljenj. Na sledu so večji revolucijonarni zaroti. MINISTRSKA KRIZA V SRBIJI. Belgrad, 8. septembra. Včeraj se je vršila ministrska konferenca. V par dneh je pričakovati demisije vlade. Pasič želi na vsak način pred sestavo novega kabineta izredno sklicanje skupščine. »ZAHTEVAMO SVOBODO MACEDONSKIH BRATOV!« Sofija, 8. septembra. Voditelji tukajšnje narodne stranke so se izjavili, da je macedonsko vprašanje prišlo do skrajne točke svoje rešitve. Izrekajo se tudi za svojo stranko za vojno Narodna zahteva po svobodi macedonskih Bolgarov postaja po tridesetih letih vedno močnejša. »Kakor je Rusija osvobodila Bolgarijo, mora sedaj Bolgarija osvoboditi svoje sobrate v Macedoniji. ALI SE NAPOVE TURČIJI VOJNA. Sofija, 8. septembra. Jutri skliče ministrski predsednik konfernco ministrstva, h kateri povabi vse načelnike strank. Reševalo se bo vprašanje, če se napove Turčiji vojno. TURČIJA PRETI. Carigrad, 8. septembra. Danes je zboroval ministrski svet. Porta se je odločila, če se bodo velevlasti in balkanske države nadalje vmešavale v notranje zadeve Turčije, tedaj prekine v diplomatske zveze. Belgrad, 8. septembra. TurŠk minister vnanjih zadev je izjavil srbskemu poslaniku na porti Nenadoviču, da bo vlada zaprla solunsko luko za ransport z orožjem, ako ne bo prenehaa Srbija s kampanijo, ki jo je uprizorila proti Turčiji. OPOZICIJA V OGRSKEM DRŽAVNEM ZBORU. Budmpešta, 8. septembra. Opozicija v ogrskem državnem zboru hoče boj zoper vlado najostreje nadaljevati. Večina opozcije je zato, da s boj prenese iz parlamenta tudi v delegacije. AVTOMOBIL IN VLAK TRČILA. Pariz, 8. septembra. Danes zjutraj ob 8. uri je zadel vlak v avtomobil univerzitetnega profesorja v Marseilu Jaubcrta. Avtomobil je odletel deset metrov daleč in je bil takoj v plamenu. Profesor in šofer sta bila takoj mrtva. Profesorjeva žena in brata, ki so se tudi vozili v avtomobilu, so težko poškodovani. Listnica uredništva: G. B. v T.: Jutri! Se priporočamo. — Metlika: Se je vrinila neka pomota, ki je povzročila zakasnelcst. — Clrilme-todar: Vsled preobilice poročil nedeljskih prireditev smo odložili za jutri. Nehvaležnost je plačilo sveta. (K razpravi pred okrajnim sodiščem v Litiji.) G. Medvedova se nekaj časa ozira po sobi, petem vstane, hodi goriindoli, slednjič se ji zdi pa le malo predolgo Stopi k vratom — bila so zakljenjena! — Prestraši se! —- Še enkrat poskusi — pritiska kljuko — nič — vrata se ne dajo odpreti! — Roka ji omahne! — Hitro stopi k oknu. Tu pa še kljuke ni in okno je gosto zamreženo! — Zopet je pri vratih. Tu ruka, trka, kliče sedaj Malko sedaj g. M. •— Nič odgovora! Strašna misel ji šine v glavo! — Kje sem? — Kaj hočejo z menoj? — Zopet trka, ruka, bije po vratih, kliče! _ 792 — • gospod d’ Abret in vojvoda de Bar; grof d’ Alengon. ki je klel, kakor pagan in v duhu metal vejvodovo srce svojim psom; gospod de la Trčmoille. Helion de Lignac. Cohin de Puisieu, Uoul de Brisač, in drugi baroni, znani po svojem plemstvu, po mogočnosti, ponosu in nasilnosti ... Proti poldnevu je vstopil nov sel in zašepetal grofu na uho Par besed. D’ Armagnac se je zdrznil in težko zahropel. Nato je strašno namršil obrvi in se šiloma umiril. — Gospoda, je dejal z ledenim glasom, otvarjam posvetovanje. Vsakdo govori po svoji volji! „ . , , . — Pri križanem Kristu! je zarubil grof de Namur, ni treba niti sveta niti besedi! Na konje in smrt Burgundcu. Krikoma so pritrjevali zbrani tem besedam. D’ Armagnac je vzdignil roko. Leden smehljaj mu je sedel na ustnice. —- Grof de Namur, je dejal, in vi vsi. ki ste zbrani t Lahko rečeno, težje storjeno... Do današnjega jutra se nismo menili za spletke vojvode Ivana Neustrašnega. Zdaj je že prepozno, da bi se ubranili! Vse ulice, vsa utrjena mesta so v rokah nasprotnika. Prišlf ste in ne preostaja nam druzega, nego slavne umreti! — Pa pravkar smo se hoteli v Hišo Saint-Pol. je menil vojvoda du Bar, in se tam utrditi. V kialjevi palači se moremo držati celo leto in v tem času nam pride ostalo plemstvo Francije na pomoč. Gospoda, idimo braniti prestol, kralja Francije! D' Armagnac je stopil korak naprej in se presunljivo ozrl v navzoč© — 789 — njim Tanncgny in potem Poiifer. zapovedujoč s kratkim, piskajočim glasom svojemu peklenskemu krdelu.... Trg je hrumel in besnel, kakor od neurja bičano morje. Kdor se ni umaknil, je padel... Živi klin si je delal pot, kakor ladjin rilec v morskih valovih... V tem hipu je zamolklo zabrnelo, bronast glas je dušeče legel na vik in krik... Za trenutek je vse utihnilo, a že v naslednjem je zabučalo po celem Parizu, kakor iz enega grla: — Znamenje, znamenje! Bilo je znamenje Ivana Neustrašnega! Bil je glas velikega zvona notredamskega! Dvakrat, trikrat je podmolklo zaječal In težko napolnil ozračje, nato pa je jel naglo, gromeče doneti, tuliti v višave, klicati ljudstvo na krvav ples. Rjoveče je zvenela njegova pesem pod svinčenim nebom. — Kaj je to? je zakričal Tannegny. — Znamenje vojvode burgundskega! Smrt Armanjčanom! je odgovoril Poiifer. -- Prokletstvo! je zahropel kapitan in začel še besneje biti na levo in desno. Krdelo jc klalo. Prerilo se je na kraj trga in se stisnilo k zidu, da si oddahne od napornega izhoda. MeŠčanje so se srtnili v čete in hiteli na odločena jim mesta. Na trg je prihrumel z divjim topotom škadrott vojvodovih jezdecev. Železo oklepov je brneče rožljalo. — Burgund! Burgund! — Smrt Armanjčanom qe odgovarjal ttie-Ščan. Svoboda, svoboda!.., HiSa Safnt-PoL MO Malka! Malka! — Odprite! Odprite! Bije po vratih s pestjo, kolikor je imela moči. Sapa ji zastane za nekaj časa srce ji bije, kakor bi imela kovače v prsih, prsa se ji dvigajo grozovito, oči se ji bulijo izpod čela. Kakor res blazna stopa po sobi in si puli lase! Jezus. Marija. — Jezus, Marija — kaj so storili z menoj, kaj hočejo z menoj! — Zopet gre k vratom. Tolče po njih z rokami, buta ob nje z nogami, vpije na vse grlo in kliče ljudi napomagaj. Glas ji postaja hripav, usta se ji penijo, žile ob sencih in na vratu se ji napenjajo, obraz postaja zabuhel! Od nikoder pomoči! V svoji obupnosti stopi k oknu. z dvema udarcema sta bili notranja in zunanja šipa razbiti. — Kliče v temno noč. Pomagjte! Pomagajte! Nič odgovora! — Zopet gre k vratom. Roke so jo skelele! Zagrabi stol in z njim tolče po vratih. To je pomagalo. Vrata se odpro. Dva močna paznika vstopita, za njima nekaj usmiljenk. Strašen prizor se jim nudi! G. Medvedova stoji tu s stolom v roki, lase so ji razmršene, oči krvave, žile napete, obraz zabuhel, usta penasta — kdo bi sedaj dvomil, da ni blazna!? A na tak način blazen bil bi vsak, ki bi bil na njenem mestu! Paznika sta ji vzela stol iz rok, prijela za roke in odvedla nekam drugam. Šla je z njima brez upora. Došli so v majhno sobico; tam so io slekle usmiljenke do nazega, potem pa porinile v soseden prostor, ter zopet zaprle vrata za njo. G. Medvedova se onesvesti. Koliko časa je tu ležala, ne ve. Predramil jo je hud mraz. Bila je v takozvani hladilnici. Zeblo jo je, tresla se je po vsem životu. Upila ni več. njena moč je bila ubita. Spravi sc pokoncu. Sedaj šele zapazi, da je popolnoma naga! Vsled mraza in sramu samo pred seboj, se splazi v kotiček. Tam počene in se stisne skupaj. Pa kljub temu se ne more ogreti. Zebe jo posebno v noge in te si je grela z lastno vodo, ki si jo je spuščala po otrplih stopalih*. Mali oglasi. * To je pripovedovala g. Medvedova sama. Sedaj je hotela zopet zbrati nekoliko misli. Kje sem? Kaj delajo z menoj? — Kaj hočejo z menoj? — In zopet ji šine strašna misel v glavo: V norišnico so me dali, za blazno me imajo —- zato so me zaprli tu notri! In kdo je to storil — kdo je to storil? — Koprivec in Malka — Malka in Koprivec! — Pred očmi se ji stemni. glava ji omahne in zopet se zgrudi nezavestna na tla. Odgovorni urednik RadivoJ Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom 'n zna' c<-m, da je umrla dne 8. t. m. v starosti 64 let gospa Antoniia Kuhar nadučlteljeva vdova. • Pogreb drage ranjce bo v torek, dne 10. t. m. ob 8. uri zjutraj iz hiše žalosti na tuk. pokopališče. Drago ranjco se priporoča v molitev in blag spomin. Dev. Mar. v Polju, dne 8. sept. 1912. Leopold, Avgust, Anton, Franc, Janko, sinovi. Ivanka, hči. 615 Blagajničarka za modno trgovino, ne izpod 25 let stara, ki je že tako službo opravljala, se išče. Nastop takoj. Ponudbe na pošni pre-dal 38, Ljubljana. 567—3 Radi drugega podjetja se proda krojaška obrt v kateri delajo 3 do 4 delavci, eventuelno se sprejme tudi kompanjon. Natančneje v »Prvi anončni pisarni.« 591—10 Dva gospoda se sprejme na hrano in stanovanje. Križevniška ulica št. 9. II. nad. levo. 603—2 Proda se že dobro vpeljano zastopstvo za pokončavanje stenic, grilov, ščurkov itd. Naslov v »Prvi anončni pisarni«. 614 Glavno zastopstvo dunajske družbe za gradbo centralne ventilacijske kurjave s svežim zrakom v Ljubljani, Nova ulica štev. 3 prevzema vsa v to stroko spadajoča dela, kakor novo in delno vpeljavo in montiranje te kurjave v nova in stara poslopja. — Centralna ventilacijska kurjava s svežim zrakom je najidealnejša, najcenejša, najsnažnejša in najzdravejša kurjava za stanovanja, urade, trgovske lokale, vile, šole, gostilne, cerkve itd. 8EAZA, glavni zastopnik za Kranjsko in Primorsko. Svoje zdravje podkupljujete in razmetavate svoj prisluženi denar, ker Vas Je podjarmila moč navade, ker pijete še dandanes drago, brezredilno. živce razburajočo kavo. čaj ali njih nadomestilo, ki niso druzega kot barvila. Vzdramite se. in pijte sladnl čaj. to je tekoči kruh pripravljen po predpisih doktorja pl. Trnkoczy. V promet pride pod varstveno znamko Sladin. Sladnl čaj Je originalen, priprost in nov v toliko, ker daje kri, moč, zdravje, zato se priporoča posebno tistim, ki se čutijo bolne, oslabele, revne, namesto silno dragih Somatose. Sanatose. Biocitina. redilnih soli, mesnih ektrakt i. t. d., ki je po obenem okusen in redilen zajtrk ali Južina in prihrani 50% na denarju v gospodinjstvu. Sladnl čaj na) se vzame tri Četrt, mleka en četrt, sladkorja pa le pol toliko, kakor za kavo. 2e tu je prihranek na mleku in sladkorju. Pri dojenčkih in otrokih kot ceno hranilo tisočkrat preizkušeno. Ravnotako pri doječih materah in dojkah. Vse to potrjujejo zahvalna pisma, ki prihajajo dnevno. kar je notarielno potrjeno. Zavoj četrt kg 60 vin. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah, tudi pri trgovcih. Sladnl čaj ni zamenjati s sladno kavo. — Tovarniške zaloge v lekarni Trnkoczy v Ljubljani Kranjsko. Poskusi zavoj 70 vin., ki se naj vpošljejo v znamkah v pismu. Po pošti najmanj 5 kg. Na Dunaju v lekarnah Trnkoczy. VIII, Josef-stadterstrasse 25, III, Radetzkyplatz 4, V, Schonbrunnerstrasse 109; v Gradcu: Sack-strasse 3. TA" Kavarna se proda v Ljubljani iz proste roke. Pisma je pošiljati pod šifro »kavarna" poštno ležeče Ljubljana I. Naznanilo. Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel brivnico na Rimski cesti št. 19 v hiši g. Marčana. Skrbel bodem vedno za snažnost in dobro postrežbo. Za obilen poset se priporoča Fran Loborec, brivec. Pošljite naročnino, ako je še niste! čiste vrste »Bralnna* odlikovani na razstavi, ima na prodaj 607 M. Kanc, Ljubljana, Linhartova ulica 3. Krojaštvo Ivan Kersnič v Ljubljani 249 Sv. Pelra cesta št. 32,1. nad. (poleg kavarne .Avstrija") najnovejše mode, solidno delo, zmerne nizke cene, znano pohvalna postrežba. Ravnokar došla velika izbera oblek za šolsko mladino za deklice in dečke. — Najnovejše obleke, površnike in raglane za gospode. Najmodernejšo in največjo izbero damske konfekcije, kakor paletoje, raglane, kostume, jopice, krila in bluze po priznano najnižjih cenah priporoča »Angleško skladišče oblek" O. Bernaiovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5. -i ■ ’ t ■ ’ S Moderna damska konfekcija kakor plaščif kostumihišne halje, vrhnja krila v krasni izbiri po zelo solidnih cenah v modni in športni trgovini P. Magdič, Ljubljana nasproti glavne pošte. - /90 — * ReŠifev obsojenca se je bliskoma raztresla po Parizu. Vojvodovi vojaki so trumoma hiteli na pomoč na grevski trg. Tristo lokostrelcev je že naskakovalo Passavanta Tannegnyja in rokovnjače. Strašen metež se je razvil ob kraju trga. fTelesa so se božjastno gibala, roke se dvigale in padale, sekale, davile, trgale; obličja so se spremenila v drgetajoče spake, oči so bliščale, usta bruhala hropeče krike vzpodbude in bolečine ... Passavant je stal spredaj, ves okrvavljen, raztrgan, bled, težko sopeč. Po rokah, po obrazu mu je curljala kri. Z desno Je prediral srca, z levo udrihal in odbijal. Hlad-dnokrvno je preudaril, da se mora prebiti iz trga, in se umakniti v prvo bližnjo ulico. Videl je. da prihaja vedno več burgundskega vojaštva, ki je z vso silo pritiskalo četi v boke. Hrbet so imeli zavarovan od hiš. Ravno nasproti preko trga, kjer so bili pritisnjeni na zid. je zapazil ozko ulico, v katero bi mogli Vštric komal štiri možje. Niti trenotek ni pomišljal ... — Hardy! Hardy! je zatulil in bliskoma nakazal z mečem kapitanu in Poliferu smer preko trga. Razumela sta... V nerazumljivem jeziku je kriknil poglavar svoji tolpi. Stisnila se je v črno kepo, ki je v naslednjem hipu predrla vrste lokostrelcev, ki so se od te strani najmanj nadejali izpada. Novi curki krvi so začeli brizgati iz odprtih žil. telesa so padala ob poti, ki jo je ubrala tolpa besnih vragov Dosegli so ulico in stekli po njej. kakor hudournik. Ko so zadnji izginili iz trga med temnimi zidovi, je pridrvela na trg armanjaška konjenica in se takoj sprijela z Burgundci. 'i- 791 — Passavant in fokovnjaški trop je bil rešen. Nihče več se ni zdaj menil za nje, Meščanske gruče so jim puščale_prosto pot. Prispeli so k reki in. se ustavili. Plemič in kapitan sta se prisrčno objela... . ... — Rešeni ste: je dejal Polifer in obrisal svoje orožje ob capo, ki je visela od njega. — Hvala vam. je rekel Passavant m mu trdno stisnil roko. i ... — Zdaj šele so najini računi v redu! sc je posmejal rokovnjač in jel pregledovati svoje ljudi. Več nego polovica je ostala na bojišču, Nato je pokazal na ostanek m ie dejal: — Gospod, s temi sem vam na razpola-go. Kam naj vas popeljem'? V Hišo Saint-Pol! je podmolklo kriknil Passavant. ,. . , Ceta se je v naglem diru odstranila v na^ značeni smeri... ’ T XXV. Vdova Orleanska. V armanjaški palači je bilo zbranih tisto jutro proti enajsti uri kakih petdeset plemenitašev. Od časa do časa so prihajali brzi sli in ogleduhi, donašajoči poročila iz mesta. Grof d’Armagnac. do vratu pokrit z železjeirt jih je sprejemal in jih odpravljal. Bil Je bled togote in ob vsakem novem poročilu je jezno tresknil s peto ob tla. Okoli njega je molče stalsg Visoka gospoda, vsak s svojim oprodo, s čelado in mečem v roki. Ves cvet kraljestva je bil zbran tam in se tresel jeze nad predrzno-stjo vej vode Ivana Nevstrašnega. Bil je tam grof de Namur in se besen grizel v pesti in Škripal z zobmi; bil je tam gospod de Concy, Spominjajte se dijaškega društva »Domovina*! „DAN“ se prodaja po 6 vin.: 1. V Oorlcis Karol Schmelzer. južni kolodvor Ter. Leban. Corso Verdi 20. Jan. Sardagna. Gosposka ul. 9. U. Likar, državni kolodvor. 0, V Kranju: Adamič. Glavni trg; Rant; Šifrer na kolodvoru. Na Bledtl: Pretnar in A. W61fling. V Bohlnlskl Bistrici: M. Grobo tet V Radovljici: Oton Homan. V Škofji Loki: M. Žigon. V Idriji: tiskarnar Sax. . * V Cerknici: K. Werli. Na Rakeka: A. Domicell. V Gor. Logatca: Josip Ras. V Postojni: I. Marinčič. V St Petru na Krasu: K. Schmelzer,? V Novem Mestu: Josip Kos. V Opatiji: A. TomaSič. V Reki: J. Trbolevič A x V Divači: K. Schmelzer. A ? jgRS*/SLiJ Na Zidanem mostu: M. P« V Cefta: Zvezna trsovimi. V Mariboru: Vilko !Weixl. Solkan: F. Kovač. a A 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. ia 19. 20. 21. 22. 23. Trnovo: Jos. Brinar.