jt. 34._______________ Iihaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ,ib II. uri predpoldno ter stane z izrednimi prilogami i(.r t; »Kažipotom«, ob novem letu vred po poŠti pre-i^mana ali v Gorici na dom posiljana: ' v,y \vto .......13 K dO h. ali rM. G-60 ,„,! leta........•', . 00 » » » 3-30 6,tit lrtta........3 » 40 » » » 1/70 p.iv,i!iii8n3 številko stahejft' 10 'vin. " ¦"•"*" ."**.¦¦•.' -* SaroBniuo sprejema upravništvo v Gosposki ulici" jev. T. v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Oabrscek vsak dan od S. \w zjutraj do ti. zveSev, ob nedeljah »a ul s. d<> 12. utv. Na naročila brez doposlane na totnine se no oziramo. Oglasi in 'poslanice si? račuuijo ' po~*pi.'tit-vn>fa1r Co tipkano 1-krat 8 kr.. 2-krat 7 kr., .'!-krat 6 kr. vsak? vrsta. Wčkrat po do^ndbi. — Vt-čjo črk«' po [i:o.stnrr. _ [{. iliime i" spi.si v uredniškem didu 1."» kr. vrsta _ Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako od-^urnost Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, V Gorici, v soboto dne 28. aprila 1906. Tečaj XXXVI. Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici st. 7 v Gorici v I. nad.tr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne tor od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Uprav niš t v o se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Varofoino in oglase je plakati loco Gorica. Dopisi naj se posipajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in druge re5i, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le cpraraiStvn. _^_ • »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stano vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soda« in »Primorec« se prodajata v Gori ci v naši knjigarni, v tobakarni Sehwarz v Šolslri ulici, Jellersitz v Nunski ulici in v Korenski ulici št. 22 ; — v Trstu v tobakarni LavrenSifi na trgu della Casenna. Teiafon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. GabrSČek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. ZaLavričevo številko! Ponouno se obračamo do oseh onih gg. rodoljuboo u deželi in izuen dežele, ki so poznali nepozabnega dr. K. h a u-[rita ter ž njim občeoali, s prošnjo, t naj nam ali napišejo ali pa ustmeno | sporočijo spomine nanj, da jih priobčimo u posebni šteuilki, posuečeni njegouemu spominu ob tridesetletnici, odkar je ta uelmož legel u grob. Pripominjamo, da smo že dobili nekaj lepega gradioa, nekaj pa nam je še obljubljenega. fla nekatera uprašanja, do kedaj je čas poslati rokopise, odgo-uarjamo, da hočemo izdati posebno šte-uilko tekom 2 ali 3 tednoo; utegnemo pa tudi še make počakati, ako kdo obljubi še kasnejši prispeuek. Obračamo se torej z noua do prizadetih rodoljubou s prošnjo, da pomagajo pri slaunoslni Šteuilki, obračamo se do oseh mož, ki bi mogli kaj napisati ali povedati, tudi do takih, ki morda dandanašnji ne stojijo u naših urstah — saj gre tu le za proslauo takega uelikega moža, kakor-šen je bil Uaurič, in za nič drugega! torej na delo u s\>rho proslave uzor- rodoljuba dr. Karo.« baoriča! Volilna reform in Slovenci. Vedno bolj se kaže, kako grdo bomo opeharjeni Slovenci potom Gaut-scheve volilne reforme. Kaj se je zgodilo s Štajersko in Koroško, je našim čitateljem v dobrem spominu; kar se tiče Kranjske, se razglaša sedaj, da dobi malo nemško Kočevje tudi svojega poslanca. Za to, da so ogoljufani Slovenci na Štajerskem in Koroškem, tudi s pomočjo klerikalnih poslancev, katerim je vladala rada ustregla glede" njihovih želja za Kranjsko, dobijo Nemci namesto Slovencev mandate ne le v omenjenih dveh deželah, marveč znali so si izpo-slovati tudi enega poslanca za Kočevje na Kranjskem. Najbrže je stalo že v paktu med vlado in slovenskimi klerikalci, da če Nemci le ne odnehajo od zahteve, da mora imeti tudi Kranjska enega nemškega poslanca, se tej zahtevi ugodi — saj klerikalci so že tako ali tako dobro preskrbljeni! Glede primorskih dežel smo že morali konstatovati, koliko tisoč in tisoč Slovanov je žrtvovanih v Istri Lahom. Sedaj se obeta atentat na Goriško -GradišČansko. Kadarkoli je prišlo kaj v javnost o tem, kako krpa Gautsch volilno reformo ter vstvana nove mandate, vselej se je culo, da Lahi dobijo še enega ali dva poslanca. (Da bi mi še kaj dobili, se ni Culo nikdar nič.) Za Goriško - Gradišuansko so prav odločno zahtevali še enega poslanca, tako da bi imeli tri, kakor so določeni Slovencem. In sedaj čujemo, da jo skoro gotovo, da se ugodi laški želji ter da se razdelijo volilni okraji po njihovi zahtevi. Doslej je bila razdelitev taka-le: I. volilni okraj: sodn. okraj go- riški brez Golice in Ločnika z občinami Biljana, Kožbana, Medana. Prebivalstva 42.000. II. volilni okraj: sodn. okraji Aj- dovščina, Komen, Sežana, občini Doberdob in Devin. Prebival-*stva 44.900. | III. ifVlilni okraj: sodn. okraj Oer-vinjan, Gradišče, Tržič, (izvzet Doberdob in Devin.) Prebivalstva 53.000. IV. volilni okraj: sodn.okrajKrmin z Gorico in Ločnikom (izvzete: Biljana, Kožbana, Medana.) Prebivalstva 42.000. V. volilni okraj: sodn. okraji: Tol- min, Cerkno, Kanal, Kobarid, Bovec. Prebivalstva 49.500. N6, to je bilo še precej prav razdeljeno, kij ubu temu, da je biS tudi potom take razdelitve žrtvovanih nad 10.000 Slovencev Lahom. če pa pride do nove razdelitve, kakor jo hočejo Lahi, potem pa ostane za nas vse pri starem, Lahi pa bi imeli poslanca: za Gorico-Ločnik pri 27.800 prebivalcih; za červinjan-Tržič pri 40.700 prebivalcih; za Krmin-G rad išče pri 27.000 prebivalcih. Torej glede" nas ostane: I. to je goriški volilni okraj z 42.000; IL to je sodni okraji Ajdovščina, Komen, Sežana, z občinami Doberdob in Devin s 44.900; V. to je sodni okraji Tolmin, Cerkno, Kanal, Kobarid, Bovec s 49.500. Številke: 42.000, 44.900 in 49.500 proti 27.800, 40.700 in 27.600 govorijo pač dovolj jasno. s Taka razdelitev bi bila vnebovpi-joča krivica. Ako se pa že da Lahom tri poslance, potem naravno moramo zahtevati mi v primeri z Lahi še najmanj enega poslanca. Pa zakaj tako delajo z nami? Lahi so se pridno gibali doma in na Dunaju, dr. Žlindra je s prodajo štajerskih in koroških Slovencev ustvaril pri vladi mnenje, da se sme delati s Slovenci, kar se hoče — pa tudi iz naše dežele se ni culo nič na morodajnih mestih, kakega mnenja so goriški Slovenci glede laških zahtev. Seveda potem, n6 potem so lahko Lahi vedno nad nami. Korenito besedo izpregovoriti v tem pogledu je Še čas, in sicer v parlamentarnem odseku za volilno reformo. Upajmo, da se to zgodi! dopisi. Z dežele. (Zapor m 1 ade n i če v radi nasil stva; obč. straža, zapori.) — »Soča" je že poudarjala pred nedavnim časom, da je več obsojenih mladeničev v prvih 2 mesecih tega leta, nego lani celo leto, in da je mnogo teh zaporov kriva obč. straža, kar je tudi res. Med občinskimi stražarji so tudi oholi in naduti, tako da če ga mladeniči le križem pogledajo med tednom, se v nedeljo preoblečen v uniformi maščuje nad njimi. To velja tudi za nekaterega župana in vso žlahto do tretjega kolena; če jih uboga mla dost ne pozdravi kakor kake turške paše, že dobi straža migljej, kdo in kateri mu ne ugaja, potem halb po njem! Ob kratkem rečeno: obč. straža je tuin-tam za nadlogo in stroške občinam, in ža to, da polnijo zapore z ljudmi. Če pogledamo nekaj let nazaj, so se mladeniči tako bali zaporov, da se je tako rekoč štel izoliran obsojenec, tudi dekleta so se ga ogibala, zdaj pa si štejejo v nekako čast, se vozijo s fiakarji domov in prepevajo kakor od nabora. Če se ne smatra zapor za kazen in nečast, čemu pa ' je V Za ogromne stroške sodnije in vzdrževanje zaporov, da tamkaj obsojenci pohajajo, namesto, da bi delali v korist sebi in sploh človeštvu vsemu! Da je tako daleč padla morala mladosti, je več vzrokov. Ali za preustrojitev bi se moralo skrbeti, da bi se postave preustrojile po potrebi časa, da bi vse one mladeniče, ki so drugače nepokvarjeni in so nagnjeni k lepemu vedenju, skrbno varovalo kot zrcalo očesa; naj se jih varuje, dokler koli je mogoče, zapora, naj se jih v denarju kaznuje magari do Grof Monte Cristo. flaplsal fllexandre Dumas. i (Dalje.) „Torej vidite, stvar se bode že dala narediti, če nista proti temu gospa baronica in gospica Danglarsova. Na ta način bi imela stopctinsedenideset tisoč liber rent. Bilo bi mogoče, na mi da oče mesto rente takoj ves kapital, da, da, morda bi se dalo storiti, dasi vem, da ne bo šlo lahko. V vaših izurjenih rokah bi ti trije milijoni gotovo donašali deset od sto." i -Jaz ne dam nikdar več kakor tri, oziroma izjemoma trii m i>o! odstotka," pravi bankir. »Moj zet bi bil seveda izjema,' [lal bi mu pet in dobiček bi si delila." n Krasno, izbor no, tast!" vsklikne Cavalcanti, katerega aizka narava se je kljub vsemu prizadevanju včasih pokazala fcpod aristokratskega plašča, s katerim se je skušal odeti. Toda kmalu se zopet zave. nOprostite, gospod baron,8 prosi, „vidite, da me že zgolj ^pMje dela čisto blaznega. Kaj bi šele zmoglo uresničenje tega klanja!« , »Toda," pravi Danglars, kotd priti na prejšnji predmet, -,e vam vaš oče tudi ne da res vsega kapitala takoj, vam V|1'i'lar ne more odreči vsaj jednega dela vašega premoženja." »In katerega?" »Materine dedščine." «Ah, da, prav imate, to, kar imam po svoji materi Leonori ("i>inari.M »In koj mislite, koliko je tega?" »Koliko V Ah, pri moji duši, nikdar se nisem tako zelo brigal za te zadeve, moj ljubi gospod, toda biti morata vsaj dva milijona." Danglars začuti ono skoro dušečo radost, ki se polasti skopuha, kateri najde izgubljen zaklad, ali utopljenec, ki začuti mesto negotove globočine pod svojimi nogami trdno zemljo. „Torej," vpraša Cavalcanti, poklonivši se spoštljivo, da, skoro z otroško ljubeznivostjo, »ali smem upati?" »Gospod Andrea," pravi Danglars, »upajte in bodite prepričani, če ne bode ovirala razvoja te zadeve kaka ovira od vaše strani, da je stvar s tem rešena ugodno." „Ah, gospod, vi me delate najsrečnejšim med umrljivimi." »Toda," vpraša bankir pomišljaje. »kako pride, da grof Moate Cristo, vaš pokrovitelj, ni prišel v tej zadevi vprašat za vas ali vas vsaj spremil k meni?4 Andreo oblije lahka rudečica. »Pravkar prihajam od grofa, gospod," pravi; »brezdvonino je to ljubezniv mož, toda nerazumljivo originalen. Pogosto mi je rekel, da niti trenotek ne dvomi o tem, da mi moj oče izplača ves kapital naenkrat, da, celo obljubil mi je, da mi to izposluje, toda brez vsakih ovinkov mi je izjavil, da v moji ženitveni zadevi ne more storiti za me čisto nič, ker tega sploh ne ljubi. Toda ker moram govoriti resnico, moram priznati, da je bil tako dober ter je pristavil, da mu je pri tej priliki žal, da je nasprotnik takih stvarij, ker je prepričan, da je ta zveza v vsakem oziru izborna. Sicer vam pa kljub temu, da noče storiti nobenega formalnega koraka, odgovori, kakor mi je zatrdil, če ga kaj vprašate." »Ah, jako je bil dober." »Zdaj," pravi Andrea s hvaležnim smehljajem, »sem se nehal pogovarjati s tastom in Želim govoriti z bankirjem." »In kaj želite od tega?" vpraša Danglars smehljaje. »V nekaj dnevih bi mi imeli plačati štiri tisoč frankov, toda grof, ki vidi, da bode bodoči mesec zahteval morda večje izdatke, kakor jih morem pokriti s svojimi malimi mladeniškimi dohodki, mi je dal to, kakor vidite, lastnoročno podpisano nakaznico za dvajset tisoč frankov. Ali lahko dvignem ta denar pri vas?" „Ah," vsklikne bankir in vtakne nakaznico v žep, „če hočete, vam dam milijon. Določite uro, ob kateri naj vam prinese jutri jeden mojih blagajničnih uradnikov teh dvajset tisoč frankov in zraven še onih štiri tisoč, o katerih ste govorili, in ki itak kmalu zapadejo." »Če vam je prav, ob desetih dopoludne. Čim preje, tem bolje, kajti jutri nameravam napraviti izlet na deželo.'' »Torej ob desetih, hotel des Princes, ali ni res?" »Da." Drugo jutro ob določeni uri je imel mladi mož denar v rokah in je takoj zapustil hišo, ostavivši dvesto frankov za Caderoussa. Andrea je upal, da se s tem zgodnjim izletom izogne obisku svojega nevarnega prijatelja. Iz istega vzroka se tudi zelo pozno vrne. Toda komaj stopi v hišo, ko mu pride naproti vratar s čepico v roki. »Milostivi gospod," pravi, »prišel je mož..." »Kakšen mož V" vpraša Andrea malomarno, kakor da je pozabil na onega, katerega se je spominjal le predobro. »Oni, kateremu dajate malo rento, i^kscelenca." *„Ab, tako, stari sluga mojega očeta. In vi ste mu seveda dali dvesto frankov, določenih zanj?" »Da, Vaša Ekscelenca." Andrea se je dal imenovati ekscelenco. »Toda," nadaljuje vratar, »ni jih hotel vzeti." tretjega, samo da ne padejo v blato in nečast zapora, a hudobneže, kakor jih ima že vsaka občina, nekaj pa v zgled drugim, naj bi se jih brez pardona zaprlo ; po tej poti bi nastale 2 kategoriji ljudstva, in zmagala bi gotovo dobra stran. Toda zdaj, žalibog, se godi ravno nasprotno. Posebno v novejšem času se cesto dogaja to zlo, — ko ima vsaka Se tako mala občina po 2 stranki, po 2 društvi i. t. d., in gorje oni stranki, ki ni z njo župan in obč. stražar. Najnovejši slučaj kaže dejstvo v pravi luči, ko je v neki občini obč. stražar denarničar enega društva, kateremu je neki mladenič lepega vedenja dolževal 2 mesečnini. Stražar ga je tirjal, in mladenič nič hudega sluteč je odgovoril: „nisem več v Vašem društvu." — Stražar se je nato razsrdil rekoč: „Če sem pretečeno nedeljo to vedel, bi ti že pokazal, t. j. prejšnjo nedeljo je bil nekaj vesel, na korajži, je kaj popeval, in to je bilo stražarju žal, da ga ni dal zapreti, ker je izstopil iz društva i. t. d. Brez komentara! Konečno mi je še omeniti najvažniše, da tudi v zaporih je nujno potrebno preustro-jitve. Pred nedavnim časom mi je pravil reven mož, a drugače popolnoma značajen in neomadežen, kateri je bil v zaporu radi zamude šole lastnih otrok: V istej celici sta bila tudi 2 nepokvarjena dečka IS—17 let zaprta malo časa radi kraje suhljadi v erarskem gojzdu, in poleg teh sta bila 2 sprijena stara Tržačana zaprta, katera sta vganjala najhujše reči v pričo take mladine. Je-li bi ne bilo bolje, če jih je gozdar vstrelil tamkaj, kakor v tak pekel pohujšljivosti jih spraviti. Potreba je, da se i v hiši pokore izločuje posebej še mladost, ker drugače žuga gorje vsemu človeštvu ! . Domače in razne novice. . Zt šolo pevskega in glasbenega društvi je družina Lokar izplačala iz zapuščine pok. gosp. Ivana Hausnerja 100 K, za kar jej bodi izrer cena iskrena zahvala! Za ponesrečene Macedonce i. Malnicu je darovala gospa Josipina Dominko K 3. Srčna hvala! Soška podružnica slovenskega planinskega društva Odsek Gorica, naznanja, da bo v nedeljo 29. t. m. izlet na Jenčarijo (1154 m) nad Šempasom. Pristop skozi Ajševico, Ozeljan mimo cerkvice Device Marije nad VitovljamL do Krnice, od tod na vrh. Odstop na Trnovo, Ravnico, Krom-berg, Gorico. — Hoda za turiste 8. ur. — Odhod iz Gorice ob 5. zjutraj, zbirališče kavarna »Central". Dne 6. maja bo skupen izlet ajdovske soške in tržaške podružnice na Trstelj. ilttf M družiti sv. Cirila in Metoda v zadnjem izkazu čitamo tudi darilo »Goriške ljudske posojilnice" v znesku 100 K. Pili d» »ajfllki v Gorici. - Tukajšnje delavstvo hoče proslaviti letos prvi dan majnika kar mogoče sijajno. Zberejo se v jutro ob 9. na Telovadnem trgu, od koder odkorakajo kakor navacbo po glavnih mestnih ulicah z rdečimi zastavami in godbo na Čelu. Obhod se ustavi na Tržaški cesti v vrtih Gorupovih. Ob istem času bosta tam dva govora slovenski in laški; govorilo se bo o tem, da prole-tarijat hoče splošno in jednako volilno pravico. Proč s privilegiji! Po govorih pojdeta dve deputaciji k županu oziroma k deželnemu glavarju Pajerju s spomenico, da goriški proletarijat je sklenil soglasno, d& hoče doseči pravico delavstva v parlamentu, v deželnem zboru in v občini; ako se mu to odreče, poseže po bolj energičnih in občutljivejših sredstvih v svrho, da to doseže. Popoludne ob 4. uri bo ljudska veselica z godbo, plesom, umetoimi ognji itd. Sredi vrta postavijo Marsov kip. Vrtovi bodo krasno razsvitljeni. Zabava neha o polnoči. Delavstvo dela na to, da bi imeli prosto vsi cel dan. Bralno in pevske društvo »Miren" v Mirnu je izvolilo na svojem občnem zboru ta-le odbor: Henrik Vuk predsednik, Jos. Marmolja podpredsednik, Jos. Beltram tajnik, Alb. Mozetič blagajnik, Ferdinand "Vodopivec, Lovrenc Bla-žič, Anton Pahor in Franc Vovk odborniki. Trgovci Z JestVlnami so sklenili, da zapro 1. dan majnika prodajalnice opoldan. Zi zastavo »Pevskega la bralnega dmitvau v y„ Andrefil so darovali v Gorici gg.: dr. Dinko Pflc K 10, dr. Dr. Treo K 1Č, Dr. Gilčvevt K 6, Siman ValtriČ K 4, dr. IV. Pavletič K 4, dr, Sket K 2, Peter DraSčik K 4, Jos, Kerševani K 1, El.čukKl, Iv. Druibvka K 2, Iv. Meljavec K 1, Karol Drašftik K 4, A. Koren K 5, Anton Fon K 2, Al. Zajec K 10, dr. Al. Franko K 4, Miha Komel K .-i, Avr. Bisail 4, A. Fiegl K 1, Fr. Knučič K 2, Iv. KaučiČ K 2, A. Čermelj K 2, GaŠpar Hvalic K 1, Pregrad & Černetič K 2, 1. Medved K 3, Peter Birsa K vJ-20, Saunig A Dekleva K 3, Cigoj K 2, dr. H. Turna K 10, Ant. Klavžar K 5, dr. Podgornik K1, Goljevšček-K 4, Al. Schiwitz K 2, Ant. Crnigoj K 1, Jos. Kranc K 2, Ferd. Makuc K 10, Leop. Budal K 3, Andrej Fajt K 3, A. Krušič K 1, Jos. Rovan K 2, Fr. Makuc K 2, Ant. Pečenko K o, A. Jeretič K o, Blažon K 1. — Kari Tnrri iz Št. Andreža plačal 15 K. Priloga. —* Opozarjamo na današnjo prilogo j,Mizarske zadruge" v Gorici-Solkanu, iz katere je razvidno delovanj« te zadrug, ki si vedno uspešneje širi svoj delokrog. . Vojaški nabor. Okr. glav.: Sežana. -Naborni okr.: Komen. Prišlo k naboru iz občin: Komen, Gabroviea, Gorjansko, Kobilja-glava, Škrbina, Velikidol, Brestovica, Plisko-vica in Šempolaj skupaj 13 3. T 61 r j e n i h: Komen I. r. 8, II. r. 2, III. r. 2; Gahpvica I. t. 1, II. r. 1; Gorjansko I. r. 8f II. r. 1 ; Kobiljaglava I. r. 6, II. r. 2; Škrbina I. r. 1; Velikidol I. r. 5; Brestovica I. r. % II. r. 3 ; Pliskovica I. r. 2, III. r. 1; Šempolaj t. r. 4; skupaj 49, od teh 40 v stalno službo, 9 pa v nad. reservo. Prišlo k naboru iz občin: Temnica, Kostanjevica, Štanjel, Hruševica, Kobdilj, Na-brežina, Slivno, Selo, Višovlje, Mavhinje, C'e-rovlje, Sesljan, Brje in Tublje skupaj 124. Potrjenih: Temnica I. r. 5, II. r. 4, III. r. 1; Štanjel I. r. 4, II. r. 1, III. r. 1; Nabrežina I. r. 2, II. r. J; Slivno I. r. 2; Selo I. r. 1; Mavhinje I. r. 3, II. r. 2; Brje I. r. J, III. r. 2; skupaj 30, od teh 25 v stalno službo, 5 pa v nad. rezervo. Umrl jS v tukajšnji bolnišnici usmiljenih bratov v noči na četrtek g. Iv. Dermastia, vikar v Plaveh. Dne 31. marca t. 1. si je zlomil nogo, na kar so ga pripeljali v Gorico. Ko je prestal unetje pljuč in je bila odstranjena nevjirnost zastrupljonja krvi, se je pojavila krčna bolezen tetan, kateri je podlegel. Pokojni je stal v prvih bojnih vrstah klerikalcev in bil. tudi dlje časa urednik „Prim. lista". Rojen je bil v Ljubljani 1. 1371. t Edvard vit. Klndlnger. — v četrtek popoludne je po dolgi bolezni umrl tajni svetovalec, bivši pravosodni minister i« vpokojeni predsednik deželne nadsodnije v Trstu dr. Edvard vit. Kindinger, v starosti 73 let, .Dr. Matej Campitelli umrl. — v sredo popoludne je po kratki bolezni umrl v Rovinju člen gosposke zbornice dr. Matej Campitelli. Pokojnik je bil rojen leta 1828. ter je od leta 1870. pripadal deželnemu zboru istrskemu kakor člen laške stranke; od leta 1889. do lani je bil tudi deželni glavar. Lansko leto je bil pozvan v gospodsko zbornico. Pokojni je bil neizprosen politični nasprotnik istrskih Slovanov! Parlameniarizovanje mliiisterstva in prezirale Jugoslovanov. — Kakor posnemajo čitatelji iz političnih notic, se ima izvršiti v kratkem par-lamentarizo vanje ministerstva. Pri «.jm je "govora le o nemških, čeških in poljskih poslancih, o Jugoslovanih ne črhne nikdo niti besede, kakor da bi jih ne bilo. Sicer je res, da se Jugoslovane v taki reči navadno prezira, .ali bili pa so vendar že časi, ko je šlo za to, da vstopi slovenski poslanec v ministerstvo. Takrat so klerikalci z dr. Žlindro na čelu napeli vse moči, da so preprečili znanemu poslancu ministerskiportfelj. Sedaj pa je položaj tak, da Jugoslovani štejejo prav malo ali nič v zbornici, ker so zašli tisti, ki stojijo v ve- čini jugoslovanskih poslancev, na kriva pota. Vlada rabi »lepi klub" le takrat, kadar je treba glasov. Te pa plačuje sproti. Kako, jo tudi znano. Največji jugoslovanski klub je pač Šusteršičev. Kdo pa naj bi bil minister iz tega kluba V Ne rečemo, da med vsemi jugoslovanskimi poslanci ni moža, ki bi bil sposoben za ministerski sedež, ali na manjšino bi se vlada ne ozirala, iz večine pa bi kandidiral za ministra edinole — dr. Žlindra! N6, v Avstriji je sicer marsikaj mogoče, korupcija in nemorala sta visoko razviti, ali tako daleč pa vendar še nismo, da bi mogel biti avstrijski minister — dr. Žlindra! Kak drug iz „lepega kluba" bi ne prišel v po-štev; ako bi so le drznil misliti na minister-ski sedežno bi ganagnal dr. Johann L Kdo torej naj bo jugoslovanski minister V Vlada ima poleg prejšnjega preziranja sedaj še to ugodno okoluost, da nT moža na razpolago za ministra s slovanskega juga, ker dr. ŠusterŠič pač ne more biti minister, drugemu pa bi ne dopustil v kabinet vstopa. Torej kaj hoče storiti vlada nasproti Jugoslovanom V Pač le to, da jih zopet prezira. Coklja je povsodi ožlindrani sorodnik sv. Duha! »Slovenec" se huduje, da vlada prezira Jugoslovane pri parlamenta-rizovanju ministerstva, ali tako se jezi le na zunaj, v notranjem pa kuha jezico radi tega, ker dr. Šusteršič zopet ne bo minister, da bi »ustavljal ure na Dunaju", kakor bi rekel krščanski vojščak dr. Lampe." Le z resnico na dan, in ta je, da je Šusteršič korenito zavo-zil politiko »lepega kluba", kar se je prodal vladi, kateri hlapčuje za Judeževe groše. Taki ljudje, in vrhu vsega še tak mož, katerega je parlament tako obsodil, kakor Šuater-šiča, pa ne tičejo v ministerstvo. In dokler bo Johann Šusteršič strašil po Dunaju, tudi ne bo drugače, nego tako, da bo vlada Jugoslovane vedno bolj in bolj prezirala. Taka je resnica! K občinskim volitvam v tretjem razredu v Gorici. — Slaba prede gospodujoči laški stranki v Gorici. Le s težavo so spravili na volitve 140 volilcev od 900. Še tu so se morali posluževati laži, d* če ne pojdejo volit, bo izvoljen dr. Oodermaz, urednik lista „11 GaZiSettino Popolare", pred katerim imajo velik strah. Pa tudi za kandidata je šlo trdo — kajti ni posebna čast biti mestni svetovalec v Gorici pri sedanjih razmerah. Le s težavo so pridobili trgovca Papisa. Mestni svet goriški potrebuje živahnosti, delavnosti, življenja, katerega bi mu mogli dati le Slovenci! Porotne razprave v Gorici. — Doslej so določene za prihodnje porotno zasedanje te-le razprave: 1). proti Iv. Gabrovcu radi goljufije; 2). proti Pečenku, Colombo, Siglich, Pe-rissini in Černigoj radi tatvine pri Joni vlia-štelu; 3). proti Jos. Gorjaou radi umora; 4). radi uradnega poneverjenja; C>., 0. in 7. radi razžaljenja časti potom tiska. Dopolnilne volitve v drugem razredu v Gorici. Včeraj je volil drugi razred. Izvoljeni so kan-didatje Iv. Brarao, Alfr: Bozzini, dr. Pinavčig, Ed. pl. Savorgnani. Dobili so glasov po 165—1G8 od 171 došlih volilcev. Volilcev v 11. razr. je 84.0. -— Za prvi razred so kandidatje dr. Bader, K. Bonne in Fr. Marzini. Izvanredrt! oošni zbor goriškega okraj, učiteljskega društva bode v četrtek, dne 3. maja 1906. ob 9y8 uri zjutraj v gornjem prostoru kavarne ,,Central" v Gorici. Dnevni red: l. Zavezino zborovanje: a) Volitev delegatov, b) Razdeljen in nerazdeljen pouk v ljudski šoli. 2. Učiteljski konvikt. 3. Tolmačenje novega zakona. 4. Razni predlogi in nasveti. K pol-noštevilni udeležbi vabi uljudno odbor. Vozni red krajevne železnice Gorica-Ajdovščina veljaven od 1. maja 1906. naprej. Nti. ti. 851 m. vi. 853 . m «i. 855 km: 9.10 9.23 9.36 M8 9.58 10.09 1C>.J 10,29 10.37 10.45 7.251 11.23 318 6.25 7.17 6,60 7.54 , 8.G0 2.27 2.40 2.53 3.03 3.13 3.46 3.34 3.41 3.50 1.15 9.05| • 4.47| 8 65 10.02 14.-10.29 1.20 18.55,9.07 111:5 145 6.3U|llf|| 7.15| 7.27 7 40 7.531 8.031 8.13 8.2« 8.34 8.41 8.5(M i0.35| r,50 12.58 4,45 5,20 5.10 5.49| (ilit| Postaji rit Gorica . . . . . Št. Peter pri CJosici , Volejadraga . . . *Pn'aMoa . . . , Dornberg . . . , Batuje . . . . . Ka fnnje . . , , . -.„ * DobiMvlje . '. . . 25 f Sv. KrižO>i;>. 28 Uh Ajdovščina I odb, Dunaj j. ž. "* Grudec \,% . Ljubljana j. i,. Trst j. ž,. . . Nabrežina j.'/.,, Červinpn , , Tf*i6j.i. ¦..-, .Kormin j. %. , Priklopi: .loli, 0ork« !dS. /otlli, Hei t!. 852 m. vi. s:>6 tt.SH r».if, 6.10 5.351 9.61 2.37 ; 10.28 , 10.42 1 11.30 I »46 7.64. 1.30 l 19 1.07 13.33 12.48 12.38 12 24 12.1« 12.10 t?.- »W5 2.011 9.4;, • 4.15 (5.47| 3,10 3.05 (J 201 o.Ofl 5.51 5.3i» 5.34 5.21 5.1 )t> 4.3S 4.52 4.40 4. ii.vj] , S.3B ! 7.571 10 40 I 7.29 «.50| uaui 1 Tudi I er je f |9.03 7.U8, 2.15 2.49] i M| 13S| 14 letni deček Izginil, — izginil je u letni deCek Jakob Cirman ; deček je visok, okroglega obraza, širokih ust. Kdor more dati kako sporočilo o njem, naj se obrne do tuk. redarstva, Društvo »Naprej" v Dornbergu priredi im-o majnikovo nedeljo 0. maja letos plesno zabavo z dvojno vojaško godbo. Povodom izleta tržaške, ajdovske in soške (odsek Gorica) {»o-družnice „Slovenskega planinskega društva« na Trstelj nad Crnubergom si dovoljuje omenjeno društvo vabiti tudi drugft društva v skupno svidenje v Dorubergu. Iz Podpre, — V torek sta slavila zlato poroko g. Klavčič Franc in njegova soprog Katarina, oba še čila in zdrava, ou je prekoračil žo SO leto. Uog jima daj še veliko zdravih in srečnih let! TriaŠM dijaki « GorlCl. — Več dijakov tržaškega občinskega gimnazija pod vodstvom dveh profesorjev se je mudilo v četrtek v (lorici. Ogledali so si med drugim tudi novi znameniti železniški most pri Solkanu. Vedno ti Lahi iz Italije! — Na 7 dnij m- pora je obsojen 2)1 letni Štel". Negri iz Italija, ker je razsajal h predi pijan v neki gostilni proti pokopališču v Gorici. Kaj se zdi Čudno dr. Lampelu? — Dr. ju«i- potu se strašno čudno zdi, kako je to, da se je podpisal g. Gabršček s svojim polnim imenom pod znano notico, naslovljeno na dr. Gre gorčica. Tako je citati med vrstami v „Slovencu". Je pač tako: kdor se bori pošteno in neustrašeno, kdor ima resnico na svoji strani pa čiste roke, ta se lahko podpiše — klerikalni lumpki pa tajijo celo svoj rokopis! Kako komandirata g, župan In 9, nune v Škrblnj na KraSU. — Občinsko starašinstvo v Škrbiui na Krasu je sklenilo na pritisk nunca in župana, da če kdo ustih, ki Še niso plačali svojega deleža za nove zvonove, ali pa kak član družine teh umrje, mu ne bo z\o-nilo, dokler ne bo plačan delež. Kaj se je zgodilo? Umrl je neki mož, ki pri zadnjih volitvah v državni zbor ni volil z nuncem iu županom. Nune in župan nista pustila zvoniti, dokler ni prinesel hišni gospodar obroka. Tako se je zgodilo napredni hiši. Potem je umri deček nekemu posestniku in čevljarju. Tudi ta je bil dolžan delež za zvonove. Ali ker dobro zapisan pri nuncu in županu, sta d»- ' volila zvonenje ter nista nič silila, naj plača delež. Dela njima tudi čevlje. Menda sta s? bala, da jima ne napravi preozkih, da bi;'/// za pokoro preveč ozebki boleli — za to %\& dovolila zvoniti. O čem klerikalci nočejo govoriti ? — Trdovratno molčijo o svojih velikih grehih glede narodnega radikalizma in ponosa. O tem nočejo spregovoriti nikake besede — pač pa iščejo grehov tam, kjer jih ni. Strašno radi bi našili drugemu take grehe, da bi tako krili sebe, ali ne gre pa ne gre, pa čeprav pomagajo celo pobožnjaki okoli ljubljanskega BSlo-venca". Ti ljudje/ki so krivi, da je iz deželne hiše skoro že docelo spojena slovenščina, hočejo govoriti o narodnem radikalizma in ponosu! Tam, kjer je njih naloga in sveta dolžnost, se boriti za to, da vsaj ostane. kar smo imeli, če že ne morejo pridobiti nii novega — ne storijo niti najmanj svoje dolžnosti; niti govsnili r-iso še proti tiranjtt slovenščine iz deželnega odbora ali vendar so zleknili sedaj svoj hudobni jezik na dan, da bi blatili ž njim svojega bližnjega z grdo lažjo in ostudnim podtikanjem. Saj pišejo celo tako. kakor da je popolnoma prezrl slovenščino, in prepričani smo, da se dobijo brumne klerikalne duše, ki bodo to trdile! Tako globo/\> v luži propada tičijo že izvestni klerikalni matadorji • Ob tej priliki vprašamo .»Slovenca1*, ti1 se straši njegova „ Katoliška Bukvama* /¦ nemškim napisom »Katolische Buchhandlungu sredi bele Ljubljane?! „Zma slovanskih perckih društev" naznanja zveznim društvom, da se bo letošnja redna skupščina zveznih odposlancev vršila v Ljubljani dne i:$. maja ob 9. uric predpoludne v dvorani „Glasbene Matice", Ako želi katero zveznih društev staviti kak predlog, tičoč se zveze, ali ako bi želel kateri členov predavati o ktir:. pevsko-glasbeni stvari, mora v smislu S .(•' zveznih pravil najmanj osem dni pred zborovanjem, prijaviti upravnemu odboru do-tičuo predavanje ali predlog. Na predvečer, to je v soboto dne 12. maja, bo pomladanski koncert f(,Glasbene Matice", na katerem se bodo izvajali večinoma novi slovenski in slovanski moški in mešftiii zbori. Tako je omogočeno zveznim odposlancem udeležiti se tega koncerta. Zato prosi upravni odbor „Zvezo slovenskih pevskih društev" podpirajo hinavsko farško vzgojo! I Mi ne očitamo čisto nič cest. damam, M sede* sedaj v odboru, toda, kar pišemo, je res — izginil je iz zavoda uekdanji duh in prevladal je farški, kateri si je vse uredil po svoje. Celo nedolžna ,}Slov. knjižnica" jo bila preveč liberalna ter je morala ven ! - To je res hudo, kar delajo brezvestni posvečen«. S silo se polastijo kake reči, in potem ko zavladajo kje, se spuščajo na splošno stališče, trdeč, to ia to je samo slovensko in nič drugega, kadar so že na gorkem ..... poprej pa so rili in rili ter delali zgago, dokler niso dosegli svojega cilja. Le čudimo se, da se jim je dopustilo tako delati z omenjeniu zavodom v Trstu! i -- Sedaj je njihova last, torej tudi dolžnost njihova! Ali pa ua staro potil Tatvtot na »taste* tri«. — M. Bukovcu iz Kida je bilo ukradenih na živinskem trgu ftfi K. Sum leti na 4 dečke, katere so zaprli. Y tukajšnji mDfil|ski cerkvi bo govoril v nedeljo 2i>. t. m. zvečer ob 7 Vi ev. župnik A. liiderraann iz Potsdama o vprašanju: Ali s« spoznamo med seboj na onem s v e t u V Vleskl um\, eseje* z ikNfce foskušnjo v Postale!. - - Da se povzdigne vinska kupčija s kranjskimi vini, zlasti z vipavskimi, ter da tudi Širši krogi spoznajo kranjska vina glede njihove dobrote, se priredi v nedeljo, dne 0. maja ob 3. uri popoldne vinski semenj, spojen t vinsko pokušajo, in sicer v plesni dvorani Postojnske jasne. Razstavljenih bo več sto raznih vinajjnh vzorcev, med temi tudi najfinejša namizna in buteljska stara in nova vipavska vina. Jjpaa bo slavnostno razsvetljena. Med prireditvijo bo &viraja godba ter »astopijo tudi postojnski pevski zbori. Priredba se bo vršila po naslednjem sporedu : .»,, Ob polu 4. uri otvoritveni pozdrav po c. kr. okrajnem glavarju gosp. Štefanu La- pajnetu. 2. Strokovni nagovor deželnega vinarskega komisarja v Ljubljani gosp. Fr. Gom-bafia. 3. Godba. 4, Petje. 6. Prosta zabava. Da se omogoči čim večja udeležba, se je določila vstopnina le na 50 viij. za osebo. Naj torej te vsestransko ugodne prilike nihče, zlasti gg. gostilničarji in vinotržei, ne ^amHdi^in-aaj. vsakdJkšft svoje znance privabi s seboj. Prihod tržaškega postnega vlaka v Postojno ob 1 uri popoldne — odhod iz Postojne, proti Trstu ob 7. uri 1;"> min. zvečer. Prihod dunajskega poštnega vlaka v Postojno ob treh popoldne — odhod iz Postojne proti Dunaj-* ob 9 uri 89 min. zvečer, odnosno 10 uri 30min. Zaključek po šestih. Izpred SOdnije. — Radi krivega pričevanja pred sodnijo je bil obsojen Jos. Dolpjn iz Podgore na 5 mesecev težke ječe s postom vsak mesec. Radj tjažke telesne poškodbe storjene J. Šorliju je kaznovan Andrej Ferjaačič iz Ko-ritnice na 18 mesecev ječe; odškodnine mora plačati Šorliju 240 K. Ker je kvaril prodajne jedilne reči, je bil obsojen 37 letni A. Kastelie na 50 kron globe. Tatvine sta bila obdolžena 23 letni Fr. JerkiČ in Al. Tonon, oba iz Dobravelj, in sicer sta kradla perilo in druge take reči. Škoda znaša 63 K 57 v. Obsojena sta Jerkič na 5 mesecev težke ječe, Tono« na G mesecev. Pevsko bralno društvo „Zarja" v Koprivi na Krasu priredi veliko veselico s plesom v pro- j slavo desetletnice dne 6. maja 1.1. na obširnem dvorišču g. Antona Lovrenčič-a s sledečim vs- j poredom: 1. Slavnostni govor, govori g. Avg, Peček. 2. »Pozdrav iz daljave", koračnica godba, A. Radič. 3. ,, Opomin k petju", mešan zbor P. Hugolin Sattner. 4. »Narodni Berberi", godba, J. Furlan. 5. „0j slovenska zemlja", možki zbor, Fr. Ferjaačič. G. »Škrjančeva radost", godba, J. Furlan. 7. „ Kadar mlado leto", mešan zbor, J. Laharnar. S. „Sirenski valček", godba, E. Valdtaufer. 0. „Trobojnico", možki zbor, Hr. Volarič. 10. „Odmevi", godba, .). Furlan. U. „Dve tašči", veseloigra v enem dejanju. 12. »Mladi vojaki", godba, Parma. Ples in prosta zabava. Pri veselici kakor pri plesu svira Kri-žanska narodna godba. Odbor. ŽlviftlM tr§. — Na živinski trg v Gorici je bilo prignanih v četrtek G2t glav goveje živine, 10 konj, 573 prešičev. Radi trpinčenji živine je ovaden oblasti Štef. Hvalic iz št. Petra. Odgnali SO nekega 42 letnega Karola Za-iaznika, brezposelnega natakarja, kateri je prestal radi beračenja kazen 48 ur. iz Gorice domov; baje je pristojen v Baden pri Dunaju. Pade! jO 3 m globoko 18 letni zidar Al. Zucco v Krminu ter si zlomil nogo. Sedaj se zdravi pr! usmiljenih bratih v Gorici. Ustanovni obtal zior ,Omštta slovenskih profesorjev" se je vršil v nedeljo predpoludne v Ljubljani in je bil jako dobro obiskan. Zborovanja se je udeležilo nad 50 profesorjev, ne le iz Kranjske, ampak tudi iz drugih slovenskih dežel. Na volitvah je bil per acclamatio-nem izvoljen za predsednika g. prof. Orožen, odborniki pa gg. : dr. Iiešič, dr. Opeka, dr. Požar, dr. Tominšek in Vajda vsi v Ljubljani, dr. Ozvald v Gorici za Koroško in Goriško, dr. Vlad. Nazor v Pazinu za Istro in Henrik Schreiner za Štajersko. Namestnika sta gg. dr. Lončar in Peterim. Pregledovalca računov pa gg. Fajdiga in dr. Korun. Društvo ima že 120 členov. Orprtf leidlgi. — Jutri popol. bosta odprti v Gorici lekarni Pontoni-Kttrner. POBOČM itllttl V lltarina, ~ V času od 29. t. m. do. G. maja t. L bo ponočna služba v lekarnah Poutoni-Kilrner. ostane razmerje tako kot doslej ter da dogodki na Ogrskem ne bodo uplivali na splošen po-litičui položaj. Na. to so razpravljali o nujnem predlogu Vsenempev glede* neke češke sodnjj-ske obravnave v Ašu. Razprava jo bila, burna. Ko je Stein utemeljil svoj predlog, je bila seja končana. Prihodnja seja v torek. Delegacije bodo sklicane -najbrže v prvi polovici meseca junija t. 1. Odsek za VOlllnO reformo je pričel zopet zborovati 24. t. m. Posl.'Kramar je izjavil, da so Čehi pripravljeni za pr/vični kompromis v vprašanju volilne reforme, ali ne dopuste, da bi se ž njimi postopalo kakor z manj vrednim narodom. Izjavil se je za parlamenfcariziranje kabineta, ker je treba, da stoji močni ogrski vladi nasproti močna avstrijska vlada in močan avstrijski parlament. — Posl. Iro je izjavil, da bodo Vsenemci najodločneje pobijali vsako volilno reformo, ako se Galicije ne izloči. — Posl. Gross je pritrdil Kraniaru, da zamoremo proti Ogrski le tedaj kaj opraviti, ako nastopimo tako složno, kakor nastopa složno Ogrska. Tudi v tem daja prav posl. Kramafti, da je edino možna politika bodočnosti: poravnava med narodnostmi. Z idejo splošne volilne pravice mora računati vsak realni politik. Nemška napredna stranka more glasovati za predlogo le tedaj, ako se popravi krivica, storjena Nemcem. — Posl. Pastor se je izjavil za splošno in direktno volilno pravico s pluralnim sistemom. Ni mnenja, da izgubi plemstvo s splošno volilno pravico svojo veljavo. Tudi se ne boji za katoliško cerkev, ki obvlada tudi splošno volilno pravico. Govornik se je potegoval za izdatno pomnožitev mandatov za Galicijo in za razširjenje avtonomije. — Posl. Začek je protestiral proti izvajanjem posl. Grossa. Govornik bi se zamogel sprijateljiti s pluralnim volilnim zistemom, ne da bi se ustvarilo pro-vizorij, marveč v splošnem interesu. Govornik meni, da se more izobrazba češkega naroda Razgled po suefu. BrilVI«! ZbOf. — Včeraj je odgovarjal mi-nisterald predsednik na interpelacijo glede" razmerja med Avstrijo in Ogrsko, rekoč, da rdeče - bele - zelene listke z napisom: Viva 1'Italia! — Za župana so glasovali tudi slovenski odborniki. Pivsko društvo „Kolo" V Trstu vabi na pomladanski 'koncert s petjem,' igra 'in plesom, katerega priredi v prostorih „Nar6dnega Doma" pri sv. Ivanu v nedeljo, dne 29. aprila 1906. Treska mestija (jejega$lja je darovala 4000 lir podpore za ponesrečence po katastrofi. i Sekiro PO glavi. — V Trstu sta sespric-kala 40 letni ribič Iv, Furjan in 58 letni težak K. Smerdu. Ta slepci je prosil Furlana.'naj mu posodi 20 v. ter mu jih ni .hotel dati; ga je udaril po glavi z nekim orodjem. Furlan pa je skočil po sekirp ter udaril ž njo K. Smerdu po glavi kar trirrat. Smeinhi je sedaj v bolnišnici, Furlan pa v ječi. Obsojena na smrt na vajallh. - Kakor smo že poročali na kratko, sta 'bila pred' tržašto poroto Anton Vitez iz Doline in čevljar Ivan Tul obsojena na smrt na vešalih. Obtožena sta bila zločina zayratnega umora, storjenega na A. Prašeljnu. '" ' '"^ ¦ Iz te razprave podajemo še to-le: Dne 17. dec. lani so v desnem jarku ob cesti,' ki vodi od »orehov« do Ospa, našli mrtvega nekega Andreja Prašelja. Ležal je na zobeh v blatu, in dognalo se je, da je i|mri vsled za-dušenja. Na vratu je pa bil opraskan, kakor bi ga bil kdo tiščal za vrat. Iz tega so sklepali, da ga je moral kdo vreči v jarek in ga tam — tiščati v blato, dokler ni izdihnil. Sum je padal na zakonska Vitez in na Tula, ki je bil v prijateljskih odnošajih ž njima, Prašelj je b|l dne 26. marca 1. 1902. sklenil z Antonijo Vitez pogodbo za dosmrtni užitek. Ker pa zqkonska Vitez nista tako ravnala ž njim, da bi bil zadovoljen, ker je moral trpeti glad in ker — kakor je trdil — sta'gab|la skušala zastrupiti, je z ulpgo na okrajno spdpijo " Kopru zahteval — nuj se Antonijo Vite'z obsodi, da mu mora, poleg stanovanja, mesto na Moravskem enačiti z izobrazbo Nemcev v hrane in obleke, dajati K 1. —na (jan. Vspei ¦„; a^v. «_«, :„ „.,.„*..„ ..„ „..,.«„„ » te PraSyeve t0gbe k je ^ ^ .fl '^ Aptpn|ja I Vitez obsojena plačevati Prašljn zahtevano krono na dan. Na ppdlagi teh podatkov se je sklepalo, da sta iia umqrstyu gojpyo kriva zakonska Vitez. Naprej je bU arejpvan Anfpn Vitez, a kjnalu za tem je aretovan tudi' tul Dpčim je Vitez y preiskavi trpiovratno ^1, da jo šel dne 16. decembra j^pat že okolV p. tej deželi. Govornik je odločno za splošno voliluo pravico, le zavarovati se hoče proti vsaki narodnostni krivici nasproti Čehom, predlagati namerava v specijelni debati, da se za češki narod na Moravskem pomnože mandati. O pomnožitvi nemških mandatov ne more biti govora, kajti taka pomnožitev bi utegnila pro-vzročiti, da volilna reforma izpodleji. Posl. dr. Grabmayer je dejal, da ne more razumeti, kako da se morejo Nemci zadovoljiti s ponujenim kompromisom ppmnpžitve nemških in slovanskih mandatov, vsakih po 12, rekoč, da b.l mu bila najljubša izvedba principa splošne volilne pravice, ako bi se volilce uvrstilo v skupine. V prvo skupino naj bi se uvrstilo osebe z visim davčnim cenzusom, v drugo skupino bi prišli mestni in kinoteki prebivalci, v tretjo pa drugi vplilci, ki niso v prvi iu drugi. Prvima dvema skupinama bi se morala dati vsaki po en Četrt, zadnji skupini pa poiovico mandatov. Na ta način bi bila ustvarjena splošna volilna pravica na pv?-Hni podlagi. — Posl. dr. Adler je rekel, da ima govor posl. Grabmayer namen, da bi se nameravano mirovno delo oviralo. Govornik je svaril, naj se razprava ne zavlačuje. Pariameitirlzlra»je ¦leistersrva. — Kakor poročajo z Dunaja, provzroča parlamentarizovanje kabineta velike tež/ive. Nemci zahtevajo štiri ministerske stolice, čemur se upirajo Čehi in tudi Poljaki. Nemci zahtevajo, da bi dr. Gross postal finančni, dr. Derschatta pa železniški minister. S tem predlogom pa niso zadovoljni ni Čehi ni Poljaki. Ti poslednji kandidirajo baje za mesto naučn.ega ministra grofa Dzie-duszyckega. Čehi kandidirajo v ministerstvo baje dr. Pacaka in dr. Začka. Največje ovire pri parlamentarizovanju delajo Poljaki, ki nočejo več Gautscha. Poroča se, da na nikak način ne vstopi nijeden Poljak v ministerstvo, Če ostane Gautsch. VtlltOV ilipana I frsjU se je vršila v sredo. Izvoljen je dr. Scipijon Sandrinelli: podpredsednikoma mestnega sveta sta izbrana dr. Ve-nezian -jjn vdr. Valerio. Vsi trije so imeli govore, .po katerih je galerija sipala v zbornico ure iu pol, je Tul prjznal, da sta šla on in Vitez nasproti Prašlju. Po tem' priznanju je bijo vse drugo samo pb sebi razumljivo. T>»:¦...aka Antonija Vitez je odločno trdila, da ni nikdar nagovarjala ne svojega moža^ ne Tula k umoru. Res,' da ji je inlo težko plačevati Prašlju krono na dan, ali' radi tegaT ga vendar ni sovražila, še manj pa mjisiiPV n"a to, da bi koga nagovarjala, naj gu umori'. Glede Prašlja je rekla, da je bil prve Čase dober)" a pol^m neznosen: prepiral se\jeI nejprestano, ra;!ijal in vedn-/ in povsodi je slabo govoril o njej in p njenem soprogu. Tožbo za plačilo ene krone na dan da ni Prašelj uložil vsled lastnega prepričanja, ampak le vsled ^čuvanja drugih ljudij. Povedala je dalje, da je fvl nekdaj dejal, o\a bi bilo treba Pranja stisniti tako, da bi se ne ganil več. Zatem je bjjlo za-sMšanih 10 prič. Vseh vprašanj je bilo 13, in sicer 5 za toženca Antona Vitez, 6 za toženca Ivana Tul in 2 za toženko Antonijo Vitez. 1. in .glavno za tpženca Antona Viteza: je-li on kriv zločina zavratnega umora, izvršenega z utoplrje-njem na qsebi Prašlja! 2. je-li Vitez vsaj sodeloval na tem umoru? Za Ivana tula je bilo prvih 5 vprašanj enakih onim, ki so bila stavbena .za Viteza, a šesto vprašanje se je glasilo: Je-li :toženec Ivan Tul kriv, da ni za-^ranil Vitezu zločin: Za Antopijc Vitez se je pa prvo in glavno vprašanje glasilo: Je-li ona ščuvala k umoru, in drugo eventualno vprašanje, je-li .ščuv4ala, sicer ne z ^pienom, da tbi bil Prašelj uniorjen, apak z "drugim sovražnim namenom. Pravorek porotnikov se je glasil: na I. in glavno vprašanje za Viteza': 12 ne, & na II., oziroma 1. eventualno vprašanje 11 da (a Kolika sre5a Je v teh besedah, objednam pa tudi iHru^ naprtit, n! 1*68oL dojiti otroka VaVto,* *>flft2U^^ ; kolika akrb,, Mlada mati afcji na mah pred čisto novo;resneje in Ktfavneje je pa¦ P^Jgo Y^f^^ -^f^a nalogo, mlad Zemljan je priSei s stoterimi potreba;«?, mator^ k\ same ne ^.^J^* j*^?L&^f ^elfiS™* 1*W<* & črevSh 4at ,yspesno I « jih ne more izraziti In raiodeti, a jih mora umeti težko dobi dobro in /»ILLWTO^^ ^ipU ^jpy^no. ~j materina bistroumnost, tfurava.pa je ,to .Jako rodfe. sebno v velikem meatu, Da yidr«mo' ^^^ *Lj9f^? iKSaSSS^MfcS m* Y dandanes udoma.fea v <*a prodre mati s bvojo bistroumnostjo kmalu v na J. se moramo v tem slutou poslužiti onih ^^S^Lm j^« rotaJ^SniMVnA wSvi^«^CTH%»-*»**«» rariUca^avrfaga oWa. to tfa razume jdlnih prnomockov, kinam jihi nudi^ P^J^?^ f^f^S ^oSljfbiie^tVkr^ko vUW, kf je ielje fnfdtf male*negodn? Stvarce 1 ^«6 ° *k^^ tlilMeffltt bolelinim iri - slabotnim povzroča otrokova reditev. Tak mali zemljan je tako da bi v resnici zadostili avoj-emu nainanu., In&i njo-SS? &lVW- *•/!¦.* l_:-.;_. ;:—„—.-„------2--------- s prištavkom) da umor ni bil zavraten) in 1 ne. Enako se je glasil pravorek za toženca Ivana Tula. Za toženko Antonijo Vitez so pa porotniki soglasno zanikali na obe nje tičofii se .vprašanji. Na podlagi tega pravoreka je sodišče Antonijo Vitez oprostilo obtožbe, toženca, Antona Vitez in Ivana Tul je pa obsodilo v smrt na vešalih. V sredo so sodili 26-letnega sodarja P. Sivitz iz Trsta, ki je bil obtožen, da je dne 21. jan. letos med nekim shodom v gledališču Politeama Kossetti vrgel z galerije letake anarhistične vsebine. Na koncu letaka so bile besede: Evviva V anarchia! Obsojen je v globo 100 K, oziroma 10 dnij zapora. Volilna proton za ženske. — Dne" 25. t. m. zvečer je sprožil v angleSki poslanski zbornici neki poslanec predlog, da se da tudi ženskam volilno pravico. To se je zgodilo okoli 107«. Po novem poslovniku pa zbornica ne sme zborovati dlje nego do 11. ure. Ob času razprave se je dvignila z ženske galerije zastava z napisom : Volilna pravica ženskam. Ko je začel govoriti poslanec Evans, ga je prekinil silen krik žensk na galeriji. Rekel je potem, da je prav ta dogodek najboljši dokaz proti volilni pravici za ženske, ker kaže vse njihovo politično nezrelost. Prizori povodom katastrofa v San Franclscu. — Pripovedujejo se med drugimi ti-le prizori: Neki človek se je bil zapletel med razvaline tako, da ga vojaki niso mogli izvleči iz njih. Vse je gorelo okoH njega. Začeli so mu goreti lasje. Ubogi človek je prosil vojaka, naj ga ustreli. Ko je le prosil in prosil, ga je res ustrelil. Prigodili so se tudi smešni prizori. Neki človek je zbežal iz hotela v spodnjih hlačah, gornje hlače je nataknil na roke. Ko ga je minil prvi strah, je še le videl, kaj je storil ter obul hlače. Ljudje so bežali iz hiš kakor nori ter jemali s seboj, kar jim je prišlo v roke: kuhinjsko posodje, gramofone, in jeden je bežal z velikim bobnom. — Neki prodajalec sadja, katerega prodajalna je bila skoro razdejana, je štel v največjem miru denar; vojaki so ga s silo odgnali. Nekega človeka, ki je hotel skozi vojaški kordon, so ustrelili. Jugoslovanska razstava v Sofiji se otvori, kakor znak), v drugi polovici meseca avgusta t. 1. Priprave za njo so velikanske. Bulgarsko mi-nisterstvo je votaralo svoto 6000 levov zvezi ' jugoslovanskih umetnikov jjLada" v svrho pokritja troškov pri razstavi slik. Voliina reforma.'— V nedeljo je imelo politično društvo ^Naprej" v Celju shod, na katerem se je govorilo tudi o volilni reformi. Sprejeli so tako-le resolucijo: „Štajerski Slovenci nikakor nismo zadovoljni z volimo reformo, ki. jo je predložila vlada, in protestu-jemo odločno proti temu, da bi v tej obliki postala zakon. Mi zahtevamo, da se število slovenskih mandatov za Spodnje Štajersko zviša na osem in število koroških mandatov na dva." V poslanskih krogih dvorni^, da bi vlada zadovoljila stranke s svojimi kompromisnimi predlogi. Na nemški strani priznavajo dobro voljo barona Gautseha, niso pa zadovoljni s številom pomnoženih mandatov. Ako se med strankami doseže sporazumljenje o vladnih predlogih, prestopi se takoj k parlkmentarizo-vanju ministrstva, za kar je krona že dala privoljenje. Voditelj čeških agrarnih poslancev je izjavil, da je vladna volilna predloga za njegovo stranko nesprejemljiva. Ako se število čeških kmetskih mandatov ne pomnoži, pač pa se pomnože enostransko nemški mandati, bodo agrarci nastopili proti predlogi z vso brezobzirnostjo. Na volilnem shodu, ki so ga priredili poslanci demokratične frakcije poljskega kluba v Lvovu. se je sprejela resolucija, ki poziva demokratične poslance, naj delujejo z vsemi sredstvi za uresničenje vladne volilne reforme. 54.000 vrač rita. — V torek je priplul y tržaško luko parnik ^Proteo" s 54.000 vrečami riža. — Na FraOCOSken — Papež je prepovedal duhovnikom, da ne smejo kandidirati v parlament brez dovoljenja škofov. — Tu se spominjamo, kako goreče je priporočal »Slovenec" francoskim duhovnikom udeležbo pri volitvah — sedaj pa iz Rima taka prepoved I Kdo ima torej prav: ali „Slovenec" ali nezmotljivi papež ?! Svečanih 6apM. — Londonski listi so objavili brzojavko iz Petrograda, da je svečenik Gapon, ki je izginil na skrivnosten način, in o katerem se govori, da je bil umorjen, baje zaprt za kazen v nekem zamostanu. Razglašanja mmm proiaoz v Istri in flal- MCljI, — Valed naredbe ministeretva za trgovino se tudi v Istri in Dalmaciji uvedejo raz- glašanja vremenskih prognoz. Ta razglašanja bodo pričenjala vsako leto dne 1. aprila in bodo nadaljevala do konca oktobra. Proti pokopavanlu živih, - Od looo teles, katera se smatra mrtva, je 10 vedno živili. Da se zapreči pokopanje. prej nego je določena smrt, v tako avrho se je osnovalo v Londonu posebno društvo. Švedska gospica Lind-af Hagebv, duša tega društva, je rekla nekemu novinarju: Na Angleškem umre na leto 100.000 oseb, ali od teh je 7000 živih pokopanih, kar se more tudi dokazati^ Na nekem pokopališču, kjer je bilo izvlečenih 400 trupel, so tri kazala znake življenja. Najboljši dokaz je dalo newjorško pokopališče, kjer je vsaka krsta spojena s signalnim strojem, ki zvoni na najmanji gib pokopanega. Razmerje najdenih živih je 6 na 1200 pokopanih. Da se ne bi pokopavali živi, hoče društvo napraviti začasna skladišča za truplarj vsakakrsta bi bila preskrbljena z aparatom, ki bi dal znamenje na vsak gib trupla v krsti. Izsellenci. — Te dni je dospel na Reko parobrod društva Cunard-črte »Slavonia" z 276 potniki. Od teh se jih vrača 101 iz New-jorka, 175 se jih je ukrcalo v Trstu, da odidejo v Severno Ameriko, na Reki se jih je ukrcalo za AmeJko sedaj še 1800. Potopil SB 18 parobrod .Florida" na potu iz Singapora v Hamburg. 26 ljudij je našlo smrt v morju. VOZOV miruje, le semtertje se pripeti kako neznatno pihanje vi kraterja. Profesor Mate-ucci je bil Že na vrhu Vezuva. V San FrandSCU so čutili v noči na 2n. t. m. zopet precej močan potresni sunek, ki je porušil nekaj zidov. Potres so čutili tudi v Oaklandu. Pn7fll*f Samo Templjev in Styria-vrelec i ULvl . sja postavno zavarovana kisla studenca! Vse druge izdelke, kateri ne nosijo znamenja „Templjev"-vrelec ali „Styria"-vrelec ter se nahajajo kot ponarejeni v trgovinah, naj se ne sprejema, Oskrbništvo Rogaških vrelcev. Gospodarstvo. Soriška ljudska posojilnica. „G oriškr ljudska posojilnica" v 22. poslovnem letu 1905. izkazuje sledečo delovanje: Koncem leta 1905. je bilo 1790 zadružnikov, katerih deleži znašajo K. 108.852. Stanje hranilnih vlog koncem leta 1905. znaša K 1,593.128-33. Stanje posojil koncem leta 1905. znaša K 1,599.64739. Naložen denar in vrednostne listine so znašale K 23.338-41. Čisti dobiček za leto 1905. znaša K 15.298*26, iz katerega se je izplačala zadružnikom 572% deležnina v znesku K 5.947-10. Preostali čisti dobiček K 9351-16 se je razdelil naslednje: Načelstvu 5% tantijemo .... K 469-55 „ vsakoletna običajna nagrada ...........„ 60O-— Pevski in glasb, šoli v Gorici . . „ 600-— Telovadni šoli „ Sokola" v Gorici „ 300—-Družbi sv. C. in M. v Ljubljani „ 100-— Narodni prosveti v Gorici . . . „ 300 — Narodnemu skladu v Gorici . . „ 1000-— Uradniškemu pokojniškeinu skladu „ 2000.- - K 5369-55 Ostanek čistega dobička K 398161 se je^pripisal rezervnemu zakladu, ki znaša koncem leta 1905. — K 79.082-62. Skupni promet je znašal v letu 1905. K 2,444.712-75. Posojilnica rešuje prošnje za posojila v rednih tedenskih sejah vsak torek in izvršuje ysa potrebna opravila po svojem lastnem uredništvu. Posojila se dajejo na 578% in C% obresfcovanje. Hranilne vloge se obrestujejo po 41///), večje in stalne vloge po dogovoru. Zakon proti umazani konkurenci. — Vlada je predložila zbornici poslancev zak. načrt v obrambo pred umazano konkurenco. Že leta 1901. se je zbrala enketa zastopnikov trgovine in industrije, ki je izdelala vse potreb ao gradivo. Zakon ima kazenske določbe proti neresničnemu kupčijskemu priporočanju, nadalje proti vsemu, kar bi moglo provzročiti zamenjavo v kupčij8kem prometu, neresnične vesti o tujem kupčijskem prometu, ki škodujejo kreditu ali odjemu pri tujem podjetju, končno pa tudi proti izdaji in vsakemu krčenju kup-Čjgakih in prometnih tajnosti. Ravno tako je kazniva vsaka neopravičena lastitev odlikovanj hi izrednih pravic (kolajne, ceiardri orel itd. v naslovih tvrdk, naslov dvornega ali drugega založnika). Prestopke kaznujejo ali trgovinske, okrajne sodnye ali politične oblasti, Kojižetfoosr. Pri našem cesarju. — Spisal Rud. K. Peerz, c. kr. profesor. Poslovenil Ivan Kruleč, c. kr. vadniški učitelj v Ljubljani. Izdalo in založilo društvo za zgradbo nčiteljskega konvikta v Ljubljani. Natisnila „Narodtia tiskarna" v Ljubljani. Cena 10 v. Izjaua*) Ker se mi je večkrat in od več strani predbadvalo, da zadržujem dovršitev ceste od mosta do vasi Avče, izjavljam na tem mestu, da sem vedno podpiral dovršitev te ceste, da se je celo vže sklenil in določil komisijonelni ogled za zgradbo ceste, a da je bil isti od predsedstva zopet preklican ter je menda zopet obležal cel referat v zaprašenem arhivu cestnega odbora, kjer naj ga prizadeti poiščejo. Toliko blagohotno na znanje. Plave-ltodež, due 24. aprila 1906. And. Konjedic. *) Za vsebino pod tem naslovom je od govorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. Oglas. Na pokritem trgu (trg- Sv. Antona* se prodajajo kuhani vampi iz Trsta. ¦ 1 kg 32 kr. Išče se soba z 2 posteljama za dve bolehni osebi. Hrana in postrežba kakor tudi uporaba vrtov. Ponudbe na upravništvo „Soče". > Postavno zavarovano. Vsako ponarejanje in ponatis jo kaznjtv. »ledino pristen je THIERRY-Lev balzam z znamko zelena nuna. Rajatarejc in nejrckosljivo sredstvo proti motenju prebave, fcelocleiiim krčem, koliki, katarju, prsnim boleznim, iufhiend itd. itd. Cena: 12 malih ali 0 dvoj« BHtib steklenic sili 1 velika posebna steklenica s patentov, zaniaškom K. 5 poštnine prosto. THIKItUY-jevo Centifolijno mazilo anano kot neprekos^ivo sredstvo proti zastarelim ranam, vnetjem, poMcodbam, oteklinam vseh vrst. Cena: .2 lontka.K 360....poStnine prosto se razpošilja proti povzetju ali predplačilu zneska, lekarnar i. THIERET v Piegradl pri Rogatca-Slatini. Brošura s tisočerimi originalnimi zahvalami je na razpolago zastonj in por t ni ne prosto. Dobiva se skoraj v vseh večjih lekarnah in niirodilnicah. Velika zaloga zlatih, srebrnih in kouinskih ur, vseh vrst nazid-nih in ur z ni-halom, budilk, ild. itd. Bogata zaloga zlatih in srebrnih drajotin. Zaloga vseh optičnih predmetov. Za Vsako uro se jamči 1 leto. Y samo, ampak tudi skusiti se mora lilijno miečnafo milo Bergmann & C.o, Dresdcn in DeCm eb Labt prej Bergmarmovo lilijno mlefinato milo (znamka 2 hribovca) za dosego nežne polti in odstranitev peg. Prodaja komad 4 80 vin. = JOSIP ZORNIK V GORICI. = Rimske toplice » Iržiču (nionfalcone) na Primorskem so odprle slaunemu občinstuu od 1. junija do konec septembra 1906. slikarska obrt v Gorici, ulica Morelli št. 9. I Najzanesljiveje izvrševanje ples- J karskih, lakirarskih, napisnih in sobo- slikarskih, strokovnih del. Speeijalitote v imitaciji lesovja. Svojim rojakom v mestu in na deželi se za mnogobrojna naročila toplo priporoča I udani i Alojzij Požnič, I naslednik JOS. MAKOVEC Adolf Fey v GORICI Via Leoni na voglu fTekališča Frana Josipa : prej pa|TraVt>ikti == Za? tna znamka: ..Sldro" Liiiiment. Capsici comp. Nadomestek u Paln*Exp«ll«r je splošno priznano kot izvrstno bol hUžuJoče maillo; cena 80 vin., K 1*40 Ta K 2 ie dobiva v vaen lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domaČega sredstva, naj se jemlje le originalue steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko .Sidro* iz ttlchtcrjco lekarne, potera se ie gotovo prejelo originalni izdelek, fl^RICHTERJBVA I.EKARNA Wj0 *| Jj k „Uatem leva" v Pragi fi |j \ 1 ^^/ji Elisabetligass© št. 5 nova. |\JJ |Sn^i Dnerno mpeSiljanje. K^y^ m I Skoraj nov stroj za kositi travo, deteljo ¦sploh senožeti K_____— -t um r»«/v/"* 1 \sr\r z vprego 1 konja ===== je rta prodaj pri m i* N N m N m H 55} J{| M m M M \t%\ iiiiiii Gorica # Gorica Hčtel Jri eli v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. DomaČa in ptuja vina. Izvirno pilzensko >prazdroj>-pivo. amE Ht » fi«81 ft % $8 W ©žjasi. Kdor trpi na božjaati, krCih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico, o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v prtv. Scnwanneii • Apoteke, Fraokfnrt a. tt Ceniki zahtevano brezplačno. •*j*<-M*k*m^^^^^^~u±m>> Dr E. Dereani prakt. zdravnik in speeijalist za očesne, ušesne in nosne Zdravi v Gorici, Stolni (stari) trg štev. 9.1. bjudska pijača Inguer-piuo najboljši pripomoček proti pijančeuanju; pri tem zelo po ceni. Čisti kri, napravi lahko glavo le je ugodno za zdravje in žep. Šumeči limonadni bonbončki svetovnoznane kvalitete priporoča prva češka tovarna akcijske družbe za orijentalske eukrenlne in čokolade prej fl. ttlaršner. Kralj. Vinogradi (Plzenka). I Glavni dobitek kron..- 3O.000 — kron Žrebanje nepreklicno 17. maja 1906. Srečke doma cesarice Elizabete npr-* a i k ~m* = priparačajo: 6. Bentilli i MicheUtaiHer, menjalnica v Carici, — Odllkouana pehanja in stadtltarna. pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu v(lastni hiši.) Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Prodaja tudi različne moke. S kron in & več zaslužka na da Družila za domača dela in strojev za pletenje. . _ Iščejo se osebe obojega m spola za pletenje na našem % stroju. Lahko in hitro delo ^ ^ skozi celo leto na domu. Ni treba nobenih znanosti]. Se ne gleda na oddaljenost in delo prodajamo mi. Dražba za domaČa dela in strojeo za pletenje Thos. H. Wnltttck in drag, Budimpešta, IV. Havas ulica 3-484. — Prte* trg sv. Petra 7.-434. RAZGLAS. Podpisan« A usojata naznanjati, da smeta od 1. avgusta tekočega leta dalje — vsled pridobljene koncesije cd obrtne oblasti — sprejemati vsa naročila električne luči A A A M M in gonilnih naprav, kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko. Z oziram na dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdkah te stroke (Schu-ckert, Siemens & Balke) pritakneta da, se bode slavno občinstvo ravno tako zaupno obračalo na podpisanca kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno izvršitev vsakega naročila spadajočega v našo stroko. Sprejemata cenj. naročila ter dajat« razna pojasnila spoštovanjem udana Ivan Potočnik & A. Hugel Mehanična delavnica. VpeljATt plina, vode in električne luč!.