VZGOJA IN IZOBRAŽEVAN J\F
4 2001 XXXII
UVODNIK
UMETNOST V ŠOU?
To je vprašanje, ob katerem smo stkali tokratno številko Vzgoje in izobraževanja.
Posebej smo se posvetili likovni in glasbeni vzgoji. Načeli pa smo tudi splošnejša
vprašanja o položaju umetniških predmetov v kurikulumu in o njihovem pomenu
za razvijanje ustvarjalnosti in različnih vrst doživljanja, procesiranja in izražanja
pri mladih ljudeh. Dovolili smo si kar najbolj svoboden razmislek in začeli tudi z
objavo korespondence dveh umetnic o smislu obstoja umetniških predmetov v šolah.
Pri razmisleku o umetnosti v šolah se nismo mogli ogniti učnim načrtom. Tako
predstavljamo najpomembnejše poudarke v zvezi z učnim načrtom za likovno
vzgojo. Trpko zgovorna je zgodba o njegovem nastajanju, ki sledi, predstavljamo
pa tudi prve izkušnje z njim. Učiteljica, ki je sodelovala pri
nastajanju učnega načrta in ga ima že dve leti možnost
preizkušati v praksi, opozarja na pasti, ki jih prinaša. S
primerom iz prakse pa prepričljivo utemelji potencial
predmeta za povezovanje z drugimi predmeti in za razvijanje
umetniškega doživljanja in njegove refleksije. Čaka pa nas
tudi nekoliko hudomušen, pa zato nič manj resen kritični
pogled na nekatere vidike učnega načrta za glasbeno vzgojo.
Umetnost pa ni nujno navezana le na estetsko izkušnjo, ampak
je lahko tudi sredst\’o za samoizražanje in samospoznavanje.
Tako izvemo, kako je lahko likovno izražanje sredstvo za
upodabljanje lastne samopodobe, in kakšne so možnosti, ki
jih ponuja glasba, ne le za razvijanje ustvarjalnosti učencev,
ampak — nekoliko presenetljivo - učiteljev.
Svež pogled na medpredmetne povezave prinaša aplikacija Gardnerjeve teorije
o sedmih inteligenčnih področjih. Na primeru učnega načrta iz glasbenega
področja uvidimo, kako ozko predmetno pušča specifični pristop ob strani
nekatere pomembne vidike. Z upoštevanjem medpredmetnih povezav je mogoče
vključevati vseh sedem inteligenc na prav vseh predmetnih področjih. Tako tudi
umetniške vsebine, sredstva in spretnosti niso več le zadeva izoliranih predmetov,
ampak legitimen način procesiranja pri vseh predmetih.
Skupiti imenovalec vseh razmišljanj je vzgoja za ustvarjalnost, za katero dr. Robi
Kroflič v svoji obsežni teoretični razpravi pravi, da mora temeljiti na razvidni
avtoriteti, ki otroka spodbuja k razvoju potrebnih kognitivnih zmožnosti,
pripravljenosti za empatično vživljanje v svet zunaj njega ter odgovorno iskanje
odgovorov na etične dileme.
Ker obljuba dela dolg, v tej številki že lahko berete nekoliko naostreno kolumno
in spremljate komentarje strokovnjakov ob primerih iz prakse. Tudi vas vabimo k
predstavljanju trdih orehov iz vaše prakse.