asgas 'kupine Drosa december 2004 ^o\jcue\^o ^f^cAAJp \J OVBCrjO) H • VeOeM&PA 2f?f) ob 19- or.i i/ tee&rAVPAcJji OlMOfJoi/ Z^L/^ hJAV Vt^ŽjO SAhJ^>(MOK/ l/ \XOLl- O^R^OtJJ VOGfOOefc \J&jeRj\ 'BO WVEUp£\/ ?Pj'-£aJAa/J NJAJBOLj^M 'O^OGjt/JIM \rOO\/JB\Oftfžh ■ ZABM/AM ^ BOMO SfcOpiJ Z. GjCA^&eMč* Sf^ZP/MO N ir^nJO 'pou Me zAMOprje ?r,i lozjJošji za rtjjei-Mo V(uj?&i]e' ★ Uvodnik 03 Kazalo december 2004 Samo tisti, ki ima pri svojem delu in ustvarjanju vizijo, ne bo utonil v pozabo. (Gustav Guzej, politolog in publicist) Decembrske praznike pričakujemo z radostnim nemirom. Razsvetljene izložbe preženejo z ulic zimsko sivino in mehko donenje zvonov poraja tople misli. V tem času se naše veselje iskri bolj kot druge dni v letu in naše žalosti so lahko bolj gluhe in pekoče... Dišeče smrečje in preprosta milina jaslic nas neslišno prestavita v praznike našega otroštva in v čase, o katerih so nam pripovedovali, mi pa smo iz tistih lepih, toplih besed vpijali njihovo pomirjujočo podobo, četudi jih nismo doživeli, ker so bili pred nami. Lepota decembrskih praznikov se običajno prepleta z zaključevanjem poslovnega koledarskega leta: analize, pregledi, inventure, priprave na nove zakone, ki stopijo v veljavo januarja. Mrzlično se lotevamo zadnjih delovnih nalog in misli nam uhajajo k seznamu božičnih daril; krasimo dnevno sobo in zaskrbljeno pomislimo na spremembe v svojem delovnem okolju. In pri tem ugotavljamo, da smo pravzaprav od rojstva do smrti razpeti med željami in dolžnostmi. Neke zakonitosti vodijo naša življenja in nanje ne moremo vplivati; lahko pa se z njimi sprijaznimo, živimo z njimi v sožitju in jih obrnemo v svoj prid. Ko nam to uspe, se v naša srca vrne mir. V Drogi, d. d. je letošnji december prežet s posebnim vzdušjem. Zamisel, ki je počasi klila in rasla, je dobila svojo končno podobo: združitev s Kolinsko, d. d. V zadnjem, skoraj poldrugem desetletju, je beseda združevanje tudi pri nas dobila pozitiven prizvok. Nismo namreč več v obdobju, ko je - v prejšnjem režimu - izključno politika določala pravila trga in je podjetja, ki so bila na robu finančnega zloma, brez vsake ekonomske logike enostavno priključila tistim z dobrimi poslovnimi rezultati, kar se je kasneje gospodarstvu hudo maščevalo. Zdaj se tudi v naši državi - kot drugod v poslovnem svetu -združujejo le dobri. Gre za skrbno pretehtane poslovne odločitve, katerih cilj je predvsem izboljšanje skupnih strateških položajev. Slovenski trg ni dovolj velik, da bi si spričo izkušene in agresivne tuje konkurence lahko brez škode privoščil drobnjakarstvo; naš gospodarski položaj in položaj zaposlenih lahko zaščiti le skupen nastop trdnih, velikih podjetij, ki imajo pri tem tudi zelo jasno, nepogrešljivo vizijo prihodnosti; kajti brez vizije, kam vodi pot, je vsak korak tvegan. Združitev dveh pomembnih podjetij je odmeven dogodek. Seveda pa odmeva na borzi in v javnosti precej drugače kot med zaposlenimi. Ne glede na ekonomsko upravičenost: vsako združevanje podjetij kjerkoli na svetu sprejmejo zaposleni s cmokom v grlu; drugače tudi ne more biti. Morda se popolnoma strinjajo z novim položajem in morda ga povsem odobravajo, toda če imajo s svojim delokrogom dobre odnose in čutijo močno pripadnost podjetju, potem je zbodljaj v prsih nekaj, česar zvestim zaposlenim ne more nihče zameriti; posebno še, če se bližajo prazniki, ko smo ljudje bolj občutljivi... Želim vam vesele praznike in dosti sreče v novem letu! Sonja/Požar Poslovne vesti Pogovor s predsednikom 04 CEOKA Standard BRC 09 Nova mikrobiološka tveganja v živilih 10 Tehnologija v praksi Informacijski sistem za obveščanje o izjemnih dogodkih 13 Sejmi SIAL 15 Blagovne znamke Novo zapiranje vrečk in ostale zanimivosti 18 Nagradna igra 1001 CVET tudi za zaposlene 19 Predstavljamo vam... Matevž Bambič 24 Jasmin Zulčič 26 Diploma Branke Zakrajšek 27 Smeh ... v pisarni in doma 32 Naslovnica: Jadran Rusjan Droga Portorož, Živilska industrija, d. d.. Industrijska cesta 21, 6321 Izola, Slovenija Predsednica uredniškega odbora Polona Vagaja. Glavna in odgovorna urednica: Majda Vlačič. Uredniki: Sonja Požar, Manuela Ferenčič Meden, Silvija Benčič, Alenka Kolarič, Nataša Gladovič, Liljana Hrvatin, Blažka Škorc, Andreja Vidic, Janja Križman, Gregor Rustja, Gregor Moljk, Peter Ovnič in Vasja Rebec. Lektoriranje: Sonja Tončetič. Oblikovanje: Armando Tul. Tisk: ČukGraf, Postojna. Naklada 1400 izvodov. Glasilo dobijo zaposleni v Skupini Droga brezplačno. Tiskano na okolju prijaznem papirju. Vivo, d. o. o., Prečna 4, 1000 Ljubljana, Slovenija ★ Droga d. o. o., Digitronska 33, 52460 Buje, Hrvatska ★ Lasago d. o. o. Buje, Digitronska 33, 52460 Buje, Hrvatska * Droga d. o. o., Vrazova 22, 71000 Sarajevo, Bosna i Hercegovina ★ Konzum d. d., Haliloviči 4, 71000 Sarajevo, Bosna i Hercegovina * Apora A o. o., CKonje, Cnynn 37, 1000 CKonje, MaKeaoHMja * Droga Prishtine, Zona industri-ale p. n., Prishtine, Kosove ★ Droga d. o. o. Beograd, Milentija Popoviča br. 9, 11070 Novi Beograd, Srbija i Cma Gora * Droga livsmedel AB, Vagnamakaregatan 14, 41507 Goteborg, Sverige * Sandri S. p. A., Via Madonnetta 7 a, Nervesa della Battaglia (TV), Italia Poslovna uspešnost — odraz tržnih deležev in ujetih poslovnih priložnosti Z letom 2004 zaključujemo Drogino jubilejno leto. Praznovanje naše štiridesetletnice je bilo kar se da slovesno. Ta pomembni jubilej smo predstavili najširši družbeni skupnosti. Pripravili smo razstavo o razvoju podjetja, v okviru dneva Droge smo imeli dan odprtih vrat, v Piranu smo gostili Slovensko filharmonijo z znanimi solisti, ki so nam priredili nepozaben koncertni večer z Beethovnovo Odo radosti. Izdali smo brošuro ob 40-letnici in organizirali številne druge aktivnosti. Našteti dogodki bodo zagotovo ostali v spominu delavcev Droge, predvsem tistih, ki so pri aktivnostih sodelovali, in upokojencev, ki so nas ob dnevu Droge obiskali in se radi vračajo vsakokrat, ko jih povabimo. Jubilejno leto 2004 pa bo ostalo v spominu drogovcev (in tudi širše javnosti) tudi kot zelo burno in naporno leto. Začelo se je z novo upravo in novim nadzornim svetom, s Kolinski-nim nakupom Droginih delnic in številnimi ugibanji, kaj temu sledi. Nadaljevalo se je s ponovno zamenjavo uprave, z Istrabenzovim nakupom delnic, vstopom Slovenije v EU in z vsemi posledicami, ki jih ta vstop prinaša, vključno s pripravo študije strokovnih podlag za združitev Droge in Kolinske. In še bi lahko naštevali. Ob vsem tem pa je bilo treba trdo delati (in delavcem ni prizanesel niti koledar, ki je večino letošnjih praznikov postavil med vikende) in slediti potrebam in namigom trga, ki je s prvim majem postal evropski, kar pomeni veliko večji in v vseh pogledih zahtevnejši od domačega. Kaj vse nam je staro leto prineslo in kaj nam zapušča, predvsem pa o tem, kaj od novega leta lahko pričakuje- mo, smo povprašali predsednika uprave Droge, Roberta Ferka. Kako ocenjujete letošnje poslovanje Droge, d. d. ? "Na osnovi rezultatov devetmesečnega poslovanja ocenjujemo, da je letošnje poslovanje relativno uspešno. Dobiček naj bi bil 1,2 mrd SIT, kar je sicer manj kot smo načrtovali, vendar bomo imeli po drugi strani za 500 milijonov tolarjev odpisov oziroma slabitev naših naložb, česar v letnem poslovnem načrtu za 2005 nismo planirali. Imeli smo tudi nekaj objektivnih stroškov (odpravnine), na katere nismo računali Če bi vse te oslabitve prišteli, bi krepko presegli pričakovani dobiček. Vzpodbudno je tudi, da je realizacija prodaje podjetja v skladu z načrtovano in presega lanskoletno. Uspeli smo ohraniti tržne deleže naših blagovnih znamk in njihovo tržno moč, kar je v tem trenutku najpomembnejše." Kako poslujejo povezana podjetja? Smo izboljšali pogoje za sodelovanje? Kaj v zvezi s tem še načrtujete? "Povezana podjetja poslujejo slabo. So tudi svetle izjeme, v celoti pa je stanje zaskrbljujoče. Zato smo v drugi polovici leta pričeli s sanacijskimi programi v Drogi Švedska, Drogi Beograd in v Drogi Skopje. Ponekod se že kažejo pozitivni učinki. Doumeli smo, da so potrebne temeljite spremembe, če želimo obvladovati povezana podjetja in trge, na katerih le-ta delujejo. To pa je pomembnejše kot le obvladovanje podjetij. V smernicah za poslovanje do konca leta smo najavili, da se pripravljamo na odprodajo naložb v nekaterih podjetjih. Želimo se posvetiti naši osnovni dejavnosti, zato bomo poskušali prodati vse dejavnosti v povezanih podjetjih, ki niso del našega osnovnega delovanja." So predvidene naložbe v povezana podjetja? "V Bosni imamo za naslednje leto velike načrte. Ne govorim o Drogi Sarajevo, temveč o bosansko-herce-govskem tržišču. Intenzivno pripravljamo investicijski elaborat o upravičenosti naložbe v "tovarno Arge-ta", kot smo jo delovno poimenovali. Gre za naložbo, ki je velika tudi za bosanske razmere, ne le za naše podjetje. Z njo naj bi dobili status domačega proizvajalca in okrepili tržne deleže. Od tam naj bi oskrbovali celotno območje nekdanje Jugoslavije in koristili vse njihove interne sporazume o prosti trgovini. S pomočjo teh trgov naj bi tudi lažje prodrli na trge Bližnjega vzhoda. V okviru povezanih podjetij načrtujemo le nekaj manjših naložb, ki naj bi pomenile korak naprej na področju distribucije." V Kakšna bo politika blagovnih znamk? "Obstoječe blagovne znamke so na domačem trgu in na trgih, na katerih so se doslej pojavile, močne, vendar je to za podjetje, kot je Droga, premalo. Žal smo v preteklosti zamudili marsikatero poslovno priložnost. Podjetje je namreč vredno toliko, kolikor so vredne njegove blagovne znamke in kolikršen tržni delež dosegajo. Slovensko tržišče je majhno in se z vrednostmi, ki jih dosegamo doma, ne moremo postavljati visoko. Zato bo naša najpomembnejša naloga povečati tržne deleže blagovnih znamk v tujini. Če želimo to doseči, bomo morali vanje tudi vlagati. Gre pa predvsem za blagovne znamke, pri katerih smo zaznali največji tržni potencial: Argeto, 1001 cvet, Barcaf-fe, Maestro in Zlato Polje" V intervjuju, ki je bil objavljen v našem poletnem glasilu, ste izjavili, da morajo biti vsi naši nadaljnji koraki posvečeni predvsem trženju. Kako to, da še nimamo člana uprave, ki bi bil zadolžen za to področje? Je to povezano z združevanjem s Kolinsko? "Da, vsekakor je to povezano z združevanjem s Kolinsko. To je edini razlog, da nimamo tretjega člana uprave, ki bi bil zadolžen za trženje. Opravili smo razgovore s sedmimi kandidati in dva od njih, eden notranji in eden zunanji, sta prišla v ožji izbor. Zaradi napovedanega združevanja pa se nismo odločili za nobenega. Počakati moramo na združitveni proces." Naši prvi uspehi na tržiščih EU? Kje so nam potrošniki najbolj naklonjeni? "Že nekaj časa opažamo naklonjenost v Nemčiji, Avstriji in Švici. Našim distributerjem prinašam s teh območij dobre vesti: obetajo se nove možnosti distribucije v okviru programa 1001 cvet ter Maestro" Kako je s trgi Bližnjega vzhoda? Prva odprema (Dubai) bo izvedena v/ decembru. Kakšni so načrti za naslednje leto? "Če izmerim želje za naslednje leto v tonah, je moj odgovor 150 ton. V primerjavi s prejšnjimi leti je bil letos na teh trgih narejen velik vsebinski zasuk. Kolega Matevž Bambič, svetovalec uprave, ki se nam je pridružil junija letos in pozna Bližnji vzhod, se je namreč dela lotil sistematično. Prvič obstaja realna možnost, da bomo na te trge res izvozili načrtovane količine izdelkov. V preteklosti smo planirali le na pamet in nismo imeli trdnih temeljev za naša pričakovanja." Kolikšne prihranke so nam prinesli poostreni nadzor nad stroški in drugi varčevalni ukrepi? Se bodo le-ti nadaljevali in na katerih področjih bodo najstrožji? "Posledice varčevalnih ukrepov se bodo pokazale v rezultatih poslovanja v naslednjem letu. Menim, da ne gre za kakšne posebne varčevalne ukrepe, ampak predvsem za racionalizacijo stroškov na področju nabave. Prav nabavni stroški namreč predstavljajo visok delež v strukturi stroškov. Tu smo že lani ugotavljali velike možnosti za prihranke, ki jih pa nismo dosegli v celoti." O združevanju s Kolinsko Bo zamenjava oblasti v Sloveniji kakorkoli vplivala na dogajanja v Drogi oz. na odločitve o Drogi, d. d.? "Ne, zamenjava oblasti ne bo vplivala na dogajanja v Drogi oz. na združevanje Droge s Kolinsko. Ne gre za politični poseg, temveč za gospodarski proces, ki je nacionalnega pomena. Gre za preživetje dveh podjetij oz. zagotovitev nadaljnje rasti in razvoja enotnega združenega podjetja, ki bo lahko potenciale obeh družb v zaostrenih tržnih razmerah izkoristilo v večji meri kot vsako zase." Kako bo Istrabenzov nakup Kolinske vplival na združevanje? "Vodstvi Droge in Kolinske pričakujeta, da morebitni uspešni zaključek ponudbe družbe Istrabenz za odkup delnic Kolinske ne bo upočasnil procesa združevanja, ampak ga bo kvečjemu pospešil. Gre namreč zgolj za spremembo strukture lastništva Kolinske." Projektna skupina je pripravila študijo strokovnih podlag za združitev s Kolinsko, ki vsebujejo sinergijsko študijo, davčni, finančni in pravni skrbni pregled ter izhodišča za določitev menjalnega razmerja. Kaj napoveduje ta študija? "Med predloženimi poročili sta obe upravi posebno pozornost namenili analizi sinergijske študije, ki vključuje analizo sinergij za vse poslovne funkcije in vse proizvodne programe obeh družb. Rezultati študije kažejo, da bi Droga in Kolinska v primeru združitve uresničili sinergije v višini od 15 do 18 milijard tolarjev. V Pozitivni učinki sinergij naj bi bili predvsem posledica izboljšanja rezultatov prodaje, ti pa naj bi bili posledica učinkovitejše izrabe distribucijske mreže obeh podjetij." Kdaj se bodo začeli uresničevati v študiji napovedani prihranki 15 do 18 milijard tolarjev ali približno 15 lanskih čistih dobičkov ene ali druge družbe (v letu, dveh... desetih)? "Gre za standardno metodo obračunavanja prihrankov na dolgi rok po določeni formuli, ki upošteva sedanjo neto vrednost bodočih denarnih tokov. Gre torej za prihranke, ki jih bo združeno podjetje lahko doseglo na dolgi rok in ne čez noč. Za navedenimi številkami o sinergijah se namreč skrivajo poslovne priložnosti, ki jih lahko obe družbi združeno učinkovito izkoristita. Droga in Kolinska imata za seboj vsaka svojo zgodbo o uspehu, saj sta si z različnimi izdelki na različnih trgih v preteklih desetletjih izborili pomemben tržni položaj. Poleg tega vsaka v sebi nosi potencial za nadaljevanje uspešnega poslovanja v novih tržnih razmerah, ki ga je mogoče učinkoviteje izkoristiti v združenem podjetju." Ali so v prihranke vštete tudi ukinjene poslovne funkcije, ki se podvajajo? Katere bodo najbolj na udaru? Kolikšno odpuščanje delavcev predvidevate? "Na to vprašanje je v tem trenutku težko natančno odgovoriti. Glede na trenutne ocene sinergijske študije lahko rečemo, da zmanjšanje števila delavcev predvidoma ne bo večje, kot bi bilo potrebno tudi v primeru dveh samostojnih podjetij, saj bi ju k temu prisilile zaostrene tržne razmere. Poleg tega je treba poudariti, da je cilj združenega podjetja v dveh ali treh letih zaposliti še več delavcev, kot jih je danes v dveh ločenih podjetjih skupaj, saj bi lahko novo združeno podjetje uspešneje kljubovalo vse močnejšim tujim tekmecem." Kdaj lahko pričakujemo predlog pogodbe o združitvi in katere ključne elemente bo vsebovala? "Nadzorna sveta Droge in Kolinske sta na svojih sejah 23. novembra 2004 obravnavala rezultate skrbnih pregledov, sinergijske študije in izhodišč za določitev menjalnega razmerja ter upravama obeh družb dala zeleno luč za nadaljevanje projekta združevanja po predvidenem vrstnem redu. Tako bo v naslednjem koraku sledil dogovor uprav obeh družb o ključnih elementih pogodbe o združitvi, ki naj bi bila pripravljena še v tem letu. Ključni elementi pogodbe bodo: ime podjetja, sedež podjetja, menjalno razmerje ter nova uprava. O teh vsebinah bomo obvestili tudi javnost in seveda zaposlene." O načrtih Združevanje podjetij ne pomeni premora v poslovanju posameznega podjetja. Kakšni so načrti za leto 2005? So načrtovane investicije? "Naši načrti za naslednje leto so ambiciozni. Pripravljamo investicijski elaborat, ki naj bi potrdil upravičenost investicije v Bosni. Vključno s to investicijo bo višina vseh naložb 2,2 milijarde tolarjev. Letni poslovni načrt kaže, da se Drogin izvoz na zahodne trge povečuje, da Droga prodira na trge Bližnjega vzhoda in dosega prve uspehe v Rusiji, kjer ima Kolinska razpredeno močno distribucijsko mrežo. Niso pomembni le generični podatki iz poslovnega načrta, temveč tudi poslovne priložnosti in dejstvo, da jih bomo znali v naslednjih letih izkoristiti. Uspešnost vseh v podjetju bomo merili tudi po količini izkoriščenih poslovnih priložnosti, ki nam bodo ponujene na trgu." Kakšna bo politika plač (nagrajevanja) v naslednjem letu? "Imamo sklenjeno Podjetniško kolektivno pogodbo, zato politike plač ne bomo spreminjali. Trudimo se, da bi vzpostavili nov sistem nagrajevanja, najprej za tržnike, nato za vse poslovne funkcije. Te aktivnosti so bile predvidene že lani, toda zaradi vsem znanih razlogov so bile ustavljene oz. upočasnjene. Upam, da bomo v doglednem času (do marca 2005) prišli do učinkovitega sistema nagrajevanja." Se delavci lahko veselimo 13. plače? "V tem trenutku je še prezgodaj govoriti o tem. Držali pa se bomo vseh določil Podjetniške kolektivne pogodbe." Kaj želite sodelavcem v prihodnjem letu? "Delavcem želim predvsem zdravja in zadovoljstva v okviru družin ter uspeh na delovnem mestu. Vsem skupaj želim, da bi v čim večji meri izkoristili poslovne priložnosti, ki se nam obetajo. V naslednjem letu pričakujemo velike spremembe v poslovanju, zato nas čaka trdo delo. Prepričan pa sem, da bomo s timskim delom, trudom in naporom ter z dokazano pripadnostjo podjetju zmogli zaznati in izkoristiti priložnosti, ki se nam bodo ponudile." Kaj želite sebi v prihajajočem letu? "Predvsem si želim zdravja." Vaš izziv leta 2005? "Moj izziv je, da bi bilo to podjetje uspešno." In kaj se v/ letu 2005 obeta Našemu glasu? "Naš glas bo delil usodo podjetja, ki se združuje. Uprava se zaveda, da tudi v primeru združitve zaposleni potrebujejo informacije iz prve roke. Zato bomo poskrbeli, da bo tudi v morebitnem združenem podjetju obstajal "naš glas", torej interni časopis, čeprav bo morda njegovo ime drugačno. Ta oblika komunikacije z zaposlenimi je koristna in naši ljudje jo pozdravljajo. S časopisom so zadovoljni, zato ni niti najmanjšega razloga, da bi ga ukinili. Naš glas gre naprej." Tudi v uredništvu se strinajmo z izjavo predsednika, da ime glasila ni pomembno. Pomembno je, da glasilo bo, da bo dovolj dopisnikov (s Primorske in Ljubljane) in da bo njegova vsebina odraz našega glasu. Pogovor vodila: Majda Vlačič Prva “Evropska konferenca za tuje distributerje” Droga je v oktobru gostila distributerje evropskih trgovskih verig. V ta namen smo organizirali dvodnevno prodajno konferenco, na kateri smo predstavili podjetje, izdelke in blagovne znamke. Na konferenci, kjer so bili prisotni distributerji iz Velike Britanije, Irske, Finske, Švedske, Norveške, Francije, Belgije in Avstrije, je bila osrednja pozornost namenjena predstavitvi partnerskega sodelovanja med Drogo in distributerji. Kot primer uspešnega sodelovanja smo predstavili sodelovanje z distributerjem v Avstriji, kjer smo z blagovno znamko Arge-ta uspeli zagotoviti 85-odstotno pokritost trga in stalno rast prodaje in tržnega deleža. Letos pa je Drogi uspel, s pomočjo istega distributerja, tudi vstop v največjo nemško trgovsko verigo Rewe in sicer na področju južne Nemčije. Načrtujemo tudi razširitev poslovanja na celotno nemško območje in prodor v ostale trgovske verige v Nemčiji. Droga si od distributerjev obeta prodor v vodilne trgovske verige na zahtevnih evropskih trgih in prodor na nove evropske ciljne trge. Pot v evropske trgovinske verige bo lažja tudi zato, ker smo pridobili certifikat BRC (British Retail Consor-tium), ki je pogoj za vstop v številne močne trgovske zahodnoevropske verige. Droga je prvo slovensko podjetje, ki je pridobilo BRC-certifikat in izpolnjuje vse pogoje celo na višjem nivoju zahtevnosti tega certifikata, kar pomeni dodatno jamstvo za kakovost, varnost in sledljivost njenih prehrambenih izdelkov. Polona Vagaja Vstop v Evropsko unijo in vstop v evropske procese. 08 Borzni komentar ★ Nova Istrabenzova prevzemna tarča: Kolinska. Sledi Droga? Po nekajtedenskem mirovanju tečajev domačih delnic smo končno spet doživeli nekoliko bolj pestro obdobje. Pestro je bilo zaradi obilice informacij v medijih, med katerimi so bili odločitev za prevzem in nekaj devetmesečnih poslovnih rezultatov. Borzni analitiki so največjo rast dobička napovedovali v Merkurju, Krki, Intereuropi in Savi. Vse družbe še niso objavile rezultatov, večjih presenečenj med objavljenimi pa ni bilo. Zato ne preseneča dokaj umirjeno trgovanje v zadnjih dneh, morda pa res drži napoved, da visokih rasti tečajev zaradi objav ne bo, saj naj bi tečaji že vsebovali visoka pričakovanja o rezultatih poslovanja. Največjo rast prihodkov in dobička je objavil Merkur, največjo rast prihodkov pa je zabeležila Etra 33, kjer pa niso objavili informacije o rasti dobička. Merkur je v obdobju od januarja do septembra čisti dobiček povečal za 22,6 %, v bilanco skupine pa je že vključenih 1,5 milijarde izgub na račun Bofexa. Brez ugotovljenih izgub bi bila rast dobička Merkurja skoraj stoodstotna. V prvih devetih mesecih so se prihodki povečali za 26%. Čeprav je na prvi pogled rast prihodkov pri drugih solidna, pa ne prinaša nujno velike rasti dobička. Omenjeno razhajanje najbolj kažejo rezultati Mercatorja in Tosame. Prvi je imel 17,1-odstotno rast prihodkov iz poslovanja, kar je skoraj dvakrat toliko, kot je bilo načrtovano, vendar je čisti dobiček manjši za 16,9%, dobiček pred obrestmi in amortizacijo pa za 5,3%. Še večje odstopanje je pri Tosami, kjer je čisti dobiček ob 19,6-odstotni rasti prihodkov manjši za slabo polovico. V Luki Koper so čisti dobiček povečali za 12,7%, 62% dobička pa so ustvarili s finančnimi posli. Dobiček Intereurope je večji za 13,1%, občutno pa ga je poživila sprostitev rezervacij, te so pomenile 45% čistega dobička. Rezultate Aerodroma je zaznamovala spodbudna 33-odstotna rast dobička iz poslovanja, čisti dobiček pa je večji za 7%. Petrol je v prvih devetih mesecih čiste prihodke od prodaje povečal za 9% v primerjavi z enakim obdobjem lani, čisti dobiček pa za 6%. Mlinotest je v prvih devetih mesecih letos ustvaril 43% manj čistega dobička kot v istem obdobju lani. Žitovi rezultati zaradi reorganizacije niso primerljivi z lanskimi. Droga in Kolinska pa jih v času nastajanja tega prispevka še nista objavili. V začetku novembra sta, kot napovedano, Droga in Kolinska objavili izsledke študije strokovnih podlag za združitev. Pripravili sta sinergijsko študijo, natančen davčni, finančni in pravni pregled ter izhodišča za določitev menjalnega razmerja. Siner-gijska študija napoveduje, da bosta imeli Droga in Kolinska po združitvi 15 do 18 milijard tolarjev prihrankov ali približno 15 lanskih čistih dobičkov ene ali druge družbe. Kdaj se bodo ti prihranki začeli uresničevati, koliko ju bodo stale odpravnine in kakšno naj bi bilo menjalno razmerje, družbi ne razkrivata. Najbolj odmevna objava v zadnjih tednih pa je bila vsekakor Istrabenzova odločitev za prevzem Kolinske po ceni 6.500 tolarjev. Medtem ko predsednik uprave Igor Bavčar pravi, da pomeni predvideni prevzem Kolinske še en korak pri dejavnem vključevanju Istrabenza v združevanje slovenskih živilskopre-delovalnih družb, pa v javnosti nikakor ne potihnejo govorice, da ima Istrabenz v rokah idejni projekt gradnje stanovanj ob Šmartinski cesti v Ljubljani, torej tudi na območju tovarne Kolinska, in da naj bi bil to pravi motiv za prevzem Kolinske. Istrabenz je poleg Kolinske tudi 12,4-odstotni lastnik Droge, Kolinska pa je z 20-odstotnim deležem njena največja lastnica. Če bo Istrabenzu uspelo prevzeti Kolinsko, bo obvladoval vsaj 32,4% Droge. Zakon o prevzemih določa, da mora ponudbo za odkup dati oseba, ki pridobi najmanj 25-odstotni delež glasovalnih pravic, tudi če je glasovalne pravice od prevzemnika pridobila odvisna ali obvladujoča družba. Varuh trga vrednostnih papirjev pa pravi, da bo moral Istrabenz objaviti še prevzemno ponudbo za Drogo, če se bo pokazalo, da je prevzemal Kolinsko, ker želi nadzirati Drogo. V Drogi prevzema ne pričakujejo zaradi predvidene združitve s Kolinsko, to potrjujejo tudi krogi blizu Istrabenza. Prvega januarja začne veljati nov davčni zakon, ki uvaja obdavčitev kapitalskih dobičkov, nastalih pri prodaji pretežnih lastniških deležev družb, katerih delež fizične osebe presega 200 milijonov tolarjev. Zaradi tega zakona vse več predsednikov in članov uprav razmišlja o prodaji svojih deležev. Vzroka za preplah ni, saj je razlog za prodajo znan, verjetno pa bodo cene teh delnic kratkoročno zanihale, kot posledica presežne ponudbe. Nataša Klarič, univ. dipl. ekon. Primorski skladi, d.d., Koper 40,0% 30.0% 20,0% 10,0% 0,0% 10.0% •20.0% -30.0% ■ Čisti dobiček ■ Prihodki od prodaje Dobiček iz poslovanja V grafu so prikazani rezultati poslovanja za obdobje januar - september 2004 in rezultati za isto obdobje 2003. \T Certifikat prejme DROGA PORTOROŽ d.d., Živilska industrija BVQI Danska potrjuje, da je bilo opravljeno ocenjevanje sistema, procesov, obrata, prostorov in opreme zgoraj navedene organizacije in bilo ugotovljeno, da je slednje v skladu z zahtevami standarda BRC ter spodaj navedenim področjem dejavnosti organizacije. Proizvodnja filter čajev (blagovna znamka (t1001 cvet” in drugi izdelki). Proizvodnja mesnih paštet (blagovna znamka “Argeta” in drugi izdelki). Industrijska cesta 21, 6310 Izola, Slovenija Standard BRC BRC Global Standard - Food, Issue 3 Higlter Level ___________Področje dejavnosti___________ Prvotni datum odobritve: 23 September 2004 Datum ocenjevanja: 23 September 2004 Datum naslednjega ocenjevanja: 22 September 2005 Datum izdaje: 11 November 2004 W\ lŽU ^ Za BVQ1 Denmark A/S ^ ('ll/lovtb%i\viycmflo 1 R Oldenborggade 1 B DK-7000 Fredericia UKAS PKODUCT CERTIFICATION Certijikal št..: 161241F 008 SF06F/UKAS-BRC/SLO Nova mikrobiološka tveganja v živilih Pred pol stoletja so bili znani le trije patogeni mikroorganizmi, ki povzročajo okužbe z živili: salmonele, Clostridium botulinum in Shigella. Danes je seznam bistveno daljši. Na Droginem internem seznamu, ki opredeljuje resnost mikrobioloških tveganj v analizi tveganja HACCP-štu-dij, smo letos našteli kar 19 takih mikroorganizmov. Poleg več vrst bakterij, ki povzročajo večino okužb z živili, so na "črni listi" še virusi, prioni (med bolj znanimi so npr. povzročitelji bolezni norih krav), paraziti in glive. Sodobni načini obdelave surovin in hranjenja živil nudijo nekaterim mikroorganizmom idealne pogoje za razmnoževanje. Število oseb s povečanim tveganjem za okužbe (starejši in imunsko oslabljeni ljudje) narašča. Z razvojem sodobnih mikrobioloških metod lahko nekatere mikroorganizme šele zdaj prepoznamo in določimo. Spremembe v načinu prehranjevanja (uživanje jedi iz mletega mesa, surovih surovin ali morske Ostalo 10% aphylococcus 4% Clostridium 6% Campylobacter 48% Salmonella 32% Najbolj pogosti povzročitelji okužb z živili. Zakaj se pojavljajo "novi" patogeni mikroorganizmi? "Nove" mikroorganizme imenujemo porajajoči mikroorganizmi (angl. emerging). Večina takšni mikroorganizmov ni "novih". V našem okolju so prisotni že dalj časa, a do sedaj za nas niso bili zanimivi ali nismo imeli orodij za njihovo dokazovanje. Vzroki za njihovo pojavljanje so različni in se med seboj prepletajo. Globalizacija živilske industrije z uvozom surovin z različnih koncev sveta, s centralno proizvodnjo in s transportom izdelkov na velike razdalje povečuje možnost za masovni izbruh neke bolezni. hrane) še poveča tveganje, da se okužimo z nekim "novim" patogenim mikroorganizmom. Spremembe v kmetijstvu vplivajo na pojavljanje novih bolezni predvsem preko prenosa različnih povzročiteljev bolezni na človeka. V povprečju se torej vsaka tri leta pojavi en "nov" patogeni mikroorganizem. Zato lahko pričakujemo, da bomo vsakih nekaj let morali osvežiti naše HACCP-študije. Kajti le če bomo stalno sledili strokovnim spoznanjem, bomo lahko še naprej uspešno dosegali ključni cilj HACCP-študij, to je varen izdelek. Salmonela pod mikroskopom. RASFF (Rapid Alert System For Food And Feed) je za članice EU učinkovito orodje za izmenjavo informacij o ukrepih za zagotovitev varnosti živil. Na strani http://eu-ropa.eu.int/comm/food/food/rapi-dalert/index_en.htm enkrat tedensko objavijo potrjena tveganja (biološka, kemijska in fizikalna) v izdelkih: v obliki alarma (če je živilo na tržišču in je potrebno takoj ukrepati, npr. z odpoklicem) ali v obliki informacije (če je bilo tveganje dokazano, a ukrepanje ni potrebno takoj, ker izdelek še ni prišel na tržišče). Erika Batagelj V Preventiva pred širjenjem zoonoz in drugih nalezljivih bolezni v okolju Utrinki z ^.interdisciplinarnega simpozija Oktobra sem se udeležila 2. interdisciplinarnega simpozija z naslovom DDD, zdravje in okolje (Preventiva pred širjenjem zoonoz in drugih nalezljivih bolezni v okolju). Strokovnjaki s področja zdravstva, veterine in živilske industrije se pri vsakdanjem delu srečujemo z vedno novimi problemi, za reševanje katerih potrebujemo hitre in nove rešitve, zato pa tudi veliko informacij, s katerimi bi do teh rešitev prišli. Vzdrževanje higiene, DDD in HACCP so del standardnih operacijskih postopkov povsod, kjer obstajajo možnosti za okužbo (neposredno ali navzkrižno) človeka, živali, živila oz. okolja, v katerem živimo. Okolje je dejansko pod stalnim pritiskom mnogovrstnih onesnaževalcev, tako v mikroprostoru kot globalno. Ob tem je najpomembnejši element varovanja okolja človekova ozaveščenost. Stalno spremljanje kužnih bolezni, preventiva ter nadzor nad živili prispevajo k zmanjševanju tveganja pojava najnevarnejših kužnih bolezni pri živalih in ljudeh. Če se omejimo na preventivo pred prenosom bolezni s površin, tekočin in drugih medijev v okolju, so vzdrževanje higiene, DDD in HACCP pomembni ukrepi za preprečevanje širjenja zoonoz in drugih bolezni. DDD-zakonodaja znotraj EU želi poenotiti postopke ocenjevanja aktivnih snovi v biocidnih pripravkih in pridobiti dovoljenja za dajanje biocidnih pripravkov v promet. Na nacionalni ravni pa se zavzema za poenostavitev Pot okužbe ŽIVAL ŽIVILO OKOLJE -«■ ČLOVEK postopka pri izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti proizvodnje, prometa in uporabe nevarnih biocidnih pripravkov. Ta postopek bo temeljil na Zakonu o kemikalijah s podzakonskimi predpisi. Za razvoj teoretičnih vsebin in prakse je za strokovnjake, ki delujejo na področja zdravstva, veterine in živilske industrije, izredno pomembno, da vedo, kje in kako poiskati ustrezno, kakovostno in najnovejšo informacijo za posamezno temo in področje. Zato sta nujna medsebojna povezanost in interdisciplinarno sodelovanje stroke za ustvarjanje okolja, ki zmanjšuje prisotnost dejavnikov tveganja za zdravje ljudi in živali. Ali veste kaj so zoonoze? To so infektivne bolezni, skupne za ljudi in živali - povzročitelji bolezni sprva krožijo med živalmi in se lahko postopoma prenesejo na človeka ter posredno tudi na živilo (začaran krog). Kaj so biocidni pripravki? To so aktivne snovi in pripravki (biocidi), ki vsebujejo eno ali več aktivnih snovi v obliki, v kakršni se dobavljajo uporabniku, in so namenjeni za uničevanje, odvračanje, preprečevanje delovanja ali za kakršenkoli drugačen vpliv na škodljive organizme na kemijski ali biološki način. Gre za biocidne pripravke, ki se uporabljajo v mnogih panogah industrije za kontrolo neželenih organizmov, na primer živali, insektov, bakterij, virusov in gliv. Zdenka Vencelj Letna konferenca SZK o skupnih ciljih Že v oktobrski številki Našega glasu sem napovedala, da bo 4. in 5. novembra v Portorožu že trinajstič zapored konferenca Slovenskega združenja za kakovost. Na njej so se zbrali kakovostniki iz vse Slovenije, letošnji naslov pa je bil: "Kakovost - različni pristopi, skupen cilj". V navadi je že, da se prvi dan začne s plenarnim delom. Po zelo zanimivem, dinamičnem in poučnem predavanju dr. Aleksandra Zadela je Slovensko združenje za kakovost podelilo nagrado ge. Vilmi Fece iz Gorenja za njeno dolgoletno delo na področju kakovosti. V drugi polovici plenarnega dela so podelili certifikate udeležencem izobraževanja Quality Systems Manager. Sledili so strokovni referati, ki so bili razdeljeni v pet sekcij in so obravnavali teme s področja upravljanja z viri, podsistemov, procesov in izboljšav ter kakovosti v zdravstvu. Zgodaj zjutraj drugega dne se je precej udeležencev in udeleženk soočilo s tradicionalnim ugrizom morskega psa - kar pomeni jutranje kopanje v morju ob zvokih trobente. Ker je bilo letos morje še zelo toplo, je bila udeležba zavidljiva. Konferenca se je nadaljevala s petimi sekcijami in zaključila z okroglo mizo, ki jo je vodila novinarka Vida Petrovčič. Referenti, vključeni v program konference, so poudarjali pomen kakovosti sodelovanja za dosego skupnih ciljev. V tem so prav gotovo velike priložnosti za nadaljnji razvoj kulture organizacij in vsakega posameznika. Poglabljanje in širjenje pojma kakovosti nas vodi do spoznanja, da je treba opustiti staro in udobno vedenje ter se okleniti novega in zrelejšega. Lani smo na konferenci obravnavali vplive posameznika in sistema na rezultate dela, letos pa smo iskali priložnost za ustvarjalno razširitev razprave o različnih pristopih, ki vodijo k skupnemu cilju. Damjana Poberaj Posvet iz prakse za prakso Na martinovo je v Ljubljani potekal posvet "Iz prakse za prakso" za spoznavanje smernic in že vpeljanih sistemov inventivne in inovativne dejavnosti. Tema tokratnega srečanja je bila "Sodobni modeli učinkovite inventivne in inovacijske dejavnosti". Posvet je vodil prof. Slavko Dolinšek s Fakultete za management v Kopru. V pozdravnem govoru nas je nagovoril predstavnik GZS, nato pa so sledili strokovni referati. Na posvetu je Christoph Heigl, IMB Consulting, predstavil rezultate brezplačne mednarodne raziskave GIMB 2003 (Global Idea Management Benchmarks), v kateri je sodelovala tudi Droga, d. d. Gre za primerjalno analizo inventivne in inovativne dejavnosti, v kateri so lani sodelovala številna evropska podjetja, med njimi tudi 19 iz Slovenije. Slovenski udeleženci se povprečno nahajamo tam, kjer sta bili pred petimi do desetimi leti Avstrija in Nemčija. Rezultate analize bomo podrobneje predstavili v naslednji številki Našega glasu. Zanimivo je bilo tudi predavanje enega vodilnih strokovnjakov na področju managementa, znanja in inovativnosti, prof. dr. Klausa Northa iz Fakultete FH VViesbaden. V predavanju z naslovom Upravljanje podjetij na osnovi znanja je izpostavil skupne zajtrke, ki so jih v podjetju s 130 zaposlenimi pripravili štiri do šestkrat letno. Sledili so trije primeri iz prakse. Prvi se je predstavil Danijel Zupančič iz podjetja Trimo s temo Inovativnost kot ključni faktor uspeha v podjetju Trimo. V Trimu je podajanje koristnih predlogov delovna obveznost vsakega zaposlenega; predlagatelj sam sestavi tim, ki izvede predlog, izračuna korist in nagrado. Sledila sta Jože Žmavc iz podjetja Iskra mehanizmi, ki je predstavil l&l - ideje in izboljšave - model Iskra Mehanizmi, in Herbert Reiner, Aluguss: Skrivnost uspeha - izkušnje iz podjetja Alu-Guss GmbH. Spoznanje, da je inventivna in inovacijska dejavnost za podjetje izredno pomembna, se vedno bolj uveljavlja. Večina podjetij ima v svoji strategiji zapisano, da inventivna in inovacijska dejavnost zagotavljata oz. povečujeta konkurenčne sposobnosti podjetja, zato so takšne in podobne izmenjave dobrih praks zelo koristne. Damjana Poberaj V ★ Tehnologija v praksi 13 Informacijski sistem za obveščanje o izjemnih dogodkih Droga, d. d., je pred meseci zaprosila Inšpektorat Republike Slovenije za okolje, prostor in energijo, da bi nam dovolil drugačno organizacijo dela v kotlovnici (brez prisotnosti kotlarja). Ker smo to dovoljenje dobili, nadzorni sistem z vizualizacijskim upravljanjem, alarmiranjem in para-metriranjem energetskega sistema, vključno z vizualizacijo čistilne naprave in upravljanjem klimatizacije prostorov. Za celotni sistem energetike sedaj skrbita dva kotlarja: Omar Hamzagič in Stjepan Grizelj. Najobčutljivejša faza pri izvedbi projekta je bila izbira ponudnika. Glavni kriteriji pri izbiri so bili kakovost, ažurnost, nadgradnja, odprtost in cena sistema. Izbrali smo Siemensov informacijski sistem FunkSer-verPro. To je sodobna aplikacija, ki temelji na bazi podatkov VVindovvs 2000/XP in MS SQL. Implementacija aplikacije je enostavna. Gre zgolj za parametriranje sistema s pomočjo spletnega brskalnika (Internet Explo-rer) (Slika 2). Ta informacijski sistem je predviden za zajemanje podatkov iz Siemensovih produktov, vendar je dovolj odprt, da lahko podatke zajema tudi iz poljubnega sistema v industriji. Odprtost mu omogoča podpora standardu OPC 2.0 data/exchange, s katerim pri nas dostopamo do CNS. Pridobljene podatke preoblikuje tako, da jih lahko pošiljamo na izhodne komunikacijske kanale, kot so GSM, ISDN, FAX, tiskalnik, e-mail, pager, OPC (Slika 3). je konec avgusta 2004 v PC Nova tovarna zaživel nov informacijski sistem za obveščanje o izjemnih dogodkih (v nadaljevanju informacijski sistem) v kotlovnici in hladilnem sistemu preko SMS-sporočil. Novi infomacijski sistem nadgrajuje obstoječi centralni nadzorni sistem za energetiko (Slika 1). V energetskem objektu poteka razdeljevanje osnovnih energentov: električne energije, vode, plina, kom-primiranega zraka, hladilne vode, pare, tehnološke vode, tople sanitarne vode in jedilnega olja. Upravljanje z energenti in njihovo usmerjanje v PC Nova tovarna in Upravo nadzira centralni nadzorni sistem iFix proizvajalca Intellution (CNS). To je klasični ■>Back • 4 • (J 0 fli *2|S*»d> rjjPavortM ^ j ^ Add>es< http //Vxal»a/TH)J/ SIEMENS FunkServerPro aiHgtedfKtn servce ahifta | Stondtudmondont Sprache / Langjage | English ~*1 onlinc help contents ca II are hi ve time ranga |lostweek »tart da te |0410 2004 colandor | and date Il0102004 calendor I kom (OOOOOO- to (235959 20CH-10-08 22:03:49 2004-1£H» 22:03:49 Napaka na cipa* I 3.2 2004-10-08 22:0002 2004-10-08 2200:02 Napaka na črpati TSV1 2004-10-08 21:99:42 2004 10-08 22 04:42 Napaka na opali TSV2 2004-10-08 21:59.00 2004-10-08 21:59:24 Napaka na črpati TSV 1 2004 10-08 21:58:39 2004-104» 21:59:24 Napaka na črpati TSV2 Maksimakia pr evockost -1 , |5o". ine joo was Thera are no available kterten. The joto was canceted: Thera are no avadable subserfcert The joto fhehed wflh err No meesaga could be 2004-10-08 21:57:09 2004-10« 22:02:09 2004-10-08 21:57:08 2004-104» 22.-02:09 Napaka nwo - kotel 2 The speerfted joto has bee canceied (eg message gone) The spetifted joto has bee canceted (eg message gone) ( The joto ftrtshed etra No message could be delivcred The joto friohed erro No message could be AGKOTLOVMCA AG KOTLOVNICA AG KOTLOVNICA AG KOTLOVNICA AG KOTLOVNICA AGKOTLOVT4CA AGKOTLOVNKA The rto fkiehed wHh ernr« Slika 2: Informacijski sistem za obveščanje o izjemnih dogodkih FunkServerPro Priprava TSV šprinkler sistem PARA IZ KOTLOV a*°vA VOOA 1 PCMVOPAZAPROIZV. SCHCA VOOA ZA H_AD SISTEM Kotlovnica Klimatizacija Hladilni sistem Diesel agregat Elektroenergetika Proizvodni objekt Upravni objekt Čistilna naprava Kompres postaja DEMI voda Električna konica Zgodovina | Zgodovina alarmi | Alarmi q| PID parametri | Nastavitve / Uro | Slika 1: Centralni nadzorni sistem KOTLOVNICA Login: KARLO Filo: ObaMtr 12_kotlov VRAČANJE KOCCNZATA IZ PROZVOOHJE DROGA 31 HfCmONBK l 13.10.04 8:6429 14 Tehnologija v praksi ★ Informacijski sistem, ki ga je implementiral SIEMENS, d.o.o., iz Ljubljane, iz CNS zajame več kot 180 alarmov oz. napak. Za vsak alarm oz. napako, ki se pojavi na CNS, sestavi SMS-sporočilo (v nadaljevanju SMS) in ga preko komunikacijskega kanala GSM pošlje na kotlarjev mobilni telefon, da bi dežurnega kotlarja seznanil s stanjem v kotlovnici in na hladilnem sistemu. Naslovnik se na podlagi prejetega SMS odloči za nadaljnje ukrepanje. Kotlar mora potrditi sprejem SMS, sicer informacijski sistem meni, da SMS-a ni prebral, in isti SMS pošlje drugemu kotlarju. V primeru, da tudi drugi kotlar ne potrdi prejema SMS, se isti SMS pošlje drugim odgovornim osebam po določeni hierarhiji. S sistemom za obveščanje o izjemnih dogodkih na energetskem sistemu smo zadostili zahtevam Inšpektorata RS za okolje, prostor in energijo in hkrati zmanjšali število zaposlenih. Prvotno je bil sistem namenjen obveščanju kotlarjev v nočni izmeni. Izkazalo pa se je, da je primeren tudi za uporabo med dnevno proizvodnjo, saj lahko kotlar opravlja delovne naloge na različnih lokacijah, ne da bi pri tem padla učinkovitost energetskega sistema. Lastnost mobilne informiranosti lahko implementiramo tudi na druga delovna področja. V tehnični službi analiziramo implementacijo podobnega sistema za obveščanje vzdrževalcev v proizvodnji in za obveščanje pražilcev pri procesu praženja surove kave. Nadzorni sistem SOLserve FunkServerP '-■iekcd Telegram \ e-M@il Poljubni OPC kompatibilni viri Slika 3: Komunikacijski kanali informacijskega sistema Karlo Turk Tudi v ugotavljanju kakovosti je nekaj izjemnega... v ★ Sejmi 15 SIAL — drugi največji sejem svetovne prehranske industrije (Pariz, 17. - 21.10.2004) Letošnji SIAL, sejem prehranske industrije, je bil petdnevni maraton, na katerem je v šestih dvoranah sodelovalo 5259 razstavljalcev iz 98 držav, obiskalo pa ga je kar 150.000 obiskovalcev. Droga je prav za ta sejem pripravila novo stojnico, s katero smo se predstavili v "slovenski sekciji", skupaj s podjetji MIP, Žito in Eta. Pri organizaciji so vsa podjetja sodelovala z GZS. Z novo stojnico in poudarkom na ključnih proizvodih, kot so pašteta Argeta, čaji in začimbe, smo bili prepričani, da bo naše sodelovanje uspešno. Prve tri dni je našo stojnico obiskalo ogromno obiskovalcev, ki so radi poizkusili argeto. Bili so navdušeni ob ugotovitvi, da ne gre za proizvod iz svinjskega mesa, temveč za okusno piščančjo, govejo in piščančjo jetrno pašteto. Radi so pobrskali tudi po odlično zastavljenih katalogih Droge, kar je še potrdilo vtise o naši kakovosti in profesionalnosti, deležni pa smo bili tudi številnih pohval. Na drugem največjem sejmu prehranske industrije na svetu v Parizu so se za Drogine proizvode zanimali mnogi kupci evropske etno hrane, še posebno tisti, ki oskrbujejo etno tržišča, na katerih kupujejo zlasti številni prebivalci bivše Jugoslavije, ki živijo v tem delu Evrope. Številna podjetja iz Francije, Velike Britanije, Nizozemske, Švice, Belgije in Nemčije so se zanimala za argeto in druge Drogine proizvode, primerne za hitro rastoči etno segment na teh trgih. Etno tržni segmenti v državah zahodne Evrope so zelo veliki, na območju Pariza 150.000 in Londona 100.000, zelo obsežni pa so tudi na področju Rotterdama, Amsterdama, Bruslja in Frankfurta. Skupno gre za tržišče, ki je večje od celotnega slovenskega trga. Dejstvo je, da se vse več prebivalcev srednje in vzhodne Evrope seli v zahodno Evropo, zato se večajo tudi potrebe po že uveljavljenih in novih prehranskih proizvodih na teh območij. Te potrebe so se na sejmu zelo očitno pokazale, za nas pa to predstavlja velik potencial in možno smer razvoja v prihodnosti. Sejem SIAL je dokazal, da so se trendi v prehranski industriji zelo spremenili. Letos so imele glavno vlogo "inovacije", saj je kar 46,6% kupcev in podjetij iskalo nekaj novega in prijetnega na pogled (design in embalaža), sledila je kategorija "pripravnosti", kot so že pripravljeni obroki, sendviči in prigrizki (tu je argeta zelo dobro pozicionirana) in kategorija zdravja (za 30% se je povečala uporaba organskih živil). Predstavljene so bile tudi druge zanimivosti, kot so prodajni avtomati s prehrano (podobno kot na Japonskem) in "lahka" ter dietna hrana. Sodelovanje na sejmu je bilo za Drogo pozitivna izkušnja. Pomembne so že sama udeležba in predstavitev na tovrstni prireditvi, prisotnost v poslovnem okolju ter na spremljajočih družabnih prireditvah, ki pomenijo možnost spoznavanja novih ljudi. Ustvarjanje mreže in spoznavanje kdo je kdo v prehranski industriji je namreč odločilnega pomena pri navezovanju stikov in sklepanju poslov. Da bo Droga lahko prodrla na neusmiljeni evropski trg, moramo promovirati ne samo naše proizvode, temveč tudi podjetje Droga in državo Slovenijo. Prav tako pa je pomembno, da vedno nastopamo s skupino visoko motiviranih in fleksibilnih predstavnikov, ki promovirajo Drogo kot visoko profesionalno in vodilno podjetje prehranske industrije. Andy Hunt V 16 Usposabljanje ★ Svet delavcev Znanja ni nikoli preveč Močan pritisk konkurence nas sili k neprestanim izboljšavam. V Drogi si vsakodnevno prizadevamo slediti sodobnim trendom in novim tehnologijam, vendar brez informiranja, izobraževanja in usposabljanja to ni mogoče. Danes so konkurenčna prednost vsakega podjetja njeni zaposleni, zato investicija v ljudi pomeni investicijo v prihodnost. Zaradi direktnega komuniciranja s kupci so tržniki konstantno deležni številnih usposabljanj z najrazličnejših področij, kot so komunikacija, zakonsko predpisane vsebine, kakovost živil, timsko delo, jezikovni in računalniški tečaji... Tudi v prihodnosti si bomo prizadevali, da bodo seznanjeni z vsemi sodobnimi trendi trženja zato, da se bo Droga lahko kosala z mednarodno priznanimi podjetji. Tržniki so vsi tisti, ki na kakršenkoli način sodelujejo v procesu promocije in distribucije naših izdelkov. To niso le zaposleni v Drogi, ampak tudi zunanji sodelavci (npr. hostese, trgovski zastopniki..), ki skrbijo za promocijo in distribucijo Droginih izdelkov. Zunanje sodelavce usposabljamo zato, da bi čimbolj spoznali Drogo in njene izdelke in bi le-te potrošniku kar najbolje predstavili. Vendar dobri tržniki, tudi če so ustrezno usposobljeni, ne zadostujejo. Potrebno je imeti tudi kakovostne izdelke, za te pa so potrebni ljudje, ki omogočajo, da izdelki nastajajo, se razvijajo in se nato tudi prodajajo. Uspeh na trgu je uspeh celotnega podjetja. Vsi zaposleni vsakodnevno, posredno ali neposredno, s svojim delom, znanjem, spretnostmi in sposobnostmi pripomoremo k temu, da Droga svojim potrošnikom ponuja kakovostne izdelke. Iris Hrovatin Svet delavcev spremlja vsa dogajanja Svet delavcev se je v tem mandatu sestal na 15. redni seji v sredo 24.11.2004. Pred sejo sta se Svet delavcev in Svet sindikata Droge na skupnem sestanku seznanila s poslovnim poročilom in devetmesečnim poslovanjem, z letnim poslovnim načrtom 2005, strategijo za obdobje 2005-2010 ter z načini sodelovanja s Kolinsko. Člani sveta delavcev so obravnavali poročilo Odbora za prehrano in sprejeli odločitev, da bodo obravnavali vse pisne pripombe oz. pritožbe iz knjige pritožb in pohval, ki se nahaja v jedilnici. Sprejeli so predlog odbora o zamenjavi člana odbora Stojana Resanoviča z Natašo Debernardi. Do zamenjave je prišlo iz opravičenih razlogov. Resanovič opravlja delo v treh izmenah, kar mu onemogoča prisotnost na sestankih. Obravnavali so predlog podaljšanja zamrznitve sistema ocenjevanja individualne uspešnosti, ki ga je predstavila uprava. Člani predloga niso potrdili, ampak so upravi predlagali, naj pripravi predlog novega načina nagrajevanja. Uprava je člane sveta seznanila s tekočimi poslovnimi aktivnostmi Droge, d. d. Obravnavali so predlog finančnih sredstev za delovanje Sveta delavcev v letu 2005. Sredstva v višini 1.405.000 SIT bodo namenjena izobraževanju posameznih članov sveta delavcev in članov nadzornega sveta -predstavnikov zaposlenih, seminarjem za nove člane, strokovni literaturi in plačilu članarin. Kot niso bila v preteklosti, tudi sedaj niso predvidena sredstva za sejnine in nagrade članom. Sejo so zaključili s poročilom predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu. Podal je svoj pogled na potek seje NS. Zdenka Hribar V Darila najlepši čas leta V PESTRI PONUDBI DROGINIH IZDELKOV BOSTE LAHKO Z MALO DOMIŠLJIJE NAŠLI ZAMISLI ZA DROBNE, A ISKRENE POZORNOSTI, KI SO KRIVE, DA SO NOVOLETNI PRAZNIKI NAJLEPŠI ČAS LETA. nemirni, saj nam včasih zmanjka domišljije, nemalokrat pa tudi daril. Najbolje bo, da si že pred 25. decembrom pripravimo zalogo majhnih pozornosti, ki jih bomo lahko brez zadržkov podarili vsakomur. Da bi vam olajšali tovrstne prednovoletne skrbi, smo za vas pripravili nekaj predlogov. Priprave novoletnih presenečenj s pomočjo naših izdelkov se seveda lahko lotite tudi sami. Potrebujete le darilni papir, trak, kako okrasno vejico, škarje in lepilo in seveda nekoliko domišljije in dobre volje. za Decembrski prazniki so priložnost, da se posvetimo sebi in svojim najbližjim. Pričakujemo jih z radostnim nemirom - kuhamo, pospravljamo, nakupujemo, se vneto pripravljamo - a nas vseeno vsako leto znova presenetijo. Marsikomu izmed nas se je že zgodilo, da je dan pred božičem živčno tekal po trgovinah in iskal še zadnja darila za svoje najbližje. Čas obdarovanja je prav gotovo tudi čas, ko mnogi postanemo nekoliko Kava Barcaffe JE PRAV GOTOVO DOBRA IZBIRA ZA VSAKO PRILOŽNOST. Na vouo je v novi preobleki. Njen OMAMNI OKUS OSTAJA NESPREMENJEN, NJEN VIDEZ PA JE SVEŽE PREOBLIKOVAN Izdelki Classic so sedaj v enotni, VIJOLIČASTI BARVI, OSTALI IZDELKI IZ ASORTIMANA PA OHRANJAJO SVOJE BARVE, VENDAR IMAJO SEDAJ OSVEŽEN DIZAJN. mlote Ejr.iion® nivo Ntilo H>0 Prijateljici podarite ZAČIMBE MAESTR0! STRGALKA, KUHINJSKA KRPA ALI POLIČKA ZA ZAČIMBE, KI JI BOSTE DODALI PAKET ZAČIMB, BODO DOBORDOŠU V VSAKI KUHINJI. 5HU* Ljubitelje ZDRAVE KUHINJE BOSTE PRAV GOTOVO RAZVESELILI Z GLINENO POSODO, PAKETOM AJDOVE, OVSENE, RŽENE IN JEČMENOVE KAŠE TER PIRE ZLATO POUE. Tl IZDELKI IMAJO ZARADI VISOKE VSEBNOSTI PREHRANSKIH VLAKNIN BLAGODEJNI UČINEK NA ZDRAVJE SRCA IN OŽIUA. Pred kratkim so pridobili tudi znak Varuje Zdravje, VAROVALNO ŽIVILO, KI GA PODELJUJE DRUŠTVO ZA Bftž zdravje srca in ožiua Slovenije. Kaj kupiti moškemu? Ponavadi je težko, POSEBEJ KO GOSPODA NE poznamo DOVOU dobro. Skoraj zagotovo ga bomo razveselili s steklenico dobrega vina in s stekleničko KLINČKOV ALI CIMETA MAESTRO. VSE SKUPAJ ZAVIJEMO IN || OKRASIMO IN ‘VN DARILO JE TU! S?!*' i r Izbrane dizajnerske ČAJNE SKODELICE, MEDU in novega Zelenega čaja Z METO 1001 CVET BO RAVNO TAKO VESEL PRAV VSAK. ZANIMIVA IZBIRA JE TUDI ROOIBOS ČAJ, KI BO VAŠIM NAJDRAŽJIM V MRZLIH ZIMSKIH DNEH PRIČARAL VROČO AFRIKO. DROGA Droga Portorož, Živilska industrija, d. d., Industrijska c. 21,6310 Izola /www.droga.si ;tmen0 V™**, 18 BZ ★ Memory strip — novo zapiranje vrečk z začimbami Proizvodnjo začimb smo pred kratkim posodobili z napravo, s katero smo izboljšali funkcionalnost spa-kiranih vrečk. Ta naprava v zgornji del večjih vrečk z začimbami vgradi 22 mm širok trakec, s katerim lahko vrečko ponovno zapremo. Vrečko odpremo, uporabimo določeno količino vsebine, nato pa jo enostavno prepognemo (tako, kot je označeno na vrečki) in zapremo. Začimbe se tako ne morejo raztresti in dlje časa ohranjajo svojo izvirno aromo. Aljoša Muženič Brez solil Bez soli! E#3 con> nu-Miuit u drobljenih začimb mjeiavitui tu timi »i jela itd potrta nu-iuvina začirui za jela od povrča Mfuiaauna na mihuhu :ia jadeHM <><) *•/«•* V London na večerjo k maestru Končala se je odmevna nagradna igra za blagovni znamki Zlato polje in Maestro, ki smo jo organizirali v sodelovanju z Mercatorjem. K njeni odmevnosti je prav gotovo veliko prispevala mamljiva glavna nagrada. Ta je pritegnila k sodelovanju tudi mlajše potrošnike, saj s(m)o mnogi veliki občudovalci slavnega Jamieja Oliverja, ki iz pripravljanja jedi naredi pravo zabavo in nas prepriča, da ni nič preprostejšega in zabavnejšega kot priprava slastnega obroka. Samo prepustiti se je potrebno in veselo eksperimentirati. Nagradna igra se je zaključila 17. novembra 2004, žrebanje pa je potekalo 24.11.2004 v prisotnosti notarja. Na večerji v londonski restavraciji Jamiea Oliverja za 2 osebi bo užival Mojmir Slipac iz Kranja. Ostale nagrade so: 5 kompletov inox ponev in 40 inox kozic Jamie Oliver Tefal. Imena izžrebancev so objavljena na Droginih spletnih straneh, nagrajenci pa so bili o nagradah obveščeni tudi pisno. Veliko zvestih potrošnikov nam je poslalo po 4 črtne kode izdelkov Zlato polje in Maestro (2 kodi Zlato polje + 2 kodi Maestro), zato smo razposlali več kot 1000 nakupovalnih torbic. Tjaša Ulčar Jesih Brez solil Bez solil bei con' fMAeSTRCft nuiiumoi drobljenih začimb mjeiavina začinit za jela Wl] Velika nagrada D€flV€R EMON Zberite in pošljite nam črtne kode izbranih čajev in prejeli boste darilo po vašem izboru. Vsi tisti, kateri nam boste poslali 10 oziroma 20 črtnih kod z embalaž posameznih čajev, boste sodelovali tudi na treh nagradnih žrebanjih. Na vsakem izmed treh žrebanj, katera bodo 7. 2. 2005, 7. 3. 2005 in 8. 4. 2005, bomo podelili 6 nagrad: 1. nagrado: 1 x televizijski sprejemnik z zaslonom premera 72 cm, model DTX 2910TV 2. nagradi: 2 x DVD predvajalnik z možnostjo predvajanja Divx formata in podnapisov, model DVD-188 3. nagrade: 3 x CD discman z možnostjo predvajanja MP3 in WMA, model DMP 368 »j: Zbirajte črtne kode naslednjih čajev 1001 cvet: Planinski čaj (44 g), Sipek (60 g). Hibiskus (40 g), Jagoda-vanilija (54 g), Go/dni sadeži (50 g), Marelica-marakuja (54 g), Zeleni čaj (36 g), Rooibos (40 g) in Rooibos s pomarančo (36 g). Ovojnico s črtnimi kodami pošljite na naslov: Droga Portorož, Živilska industrija d. d., Industrijska cesta 21, 6310 Izola, s pripisom "Velika nagradna Igra 1001 Cvet". Ne pozabite p:ipis.iti svojih osebnih podatkov: ime, priimek, ulico, kraj in poštno ter davčno številko. Pravilnost podatkov potrdite s svojim podpisom. Podrobnosti o nagradni igri najdete na letaku v vaši najbli/ji trgovini in n www.droga.si CVET 1001 Pošljite nam 10 črtnih kod in podarili vam bomo čajni lonček ali šal. Darilo si boste izberali sami! Če pa nam pošljete 20 črtnih kod vam bomo podarili nahrbtnik. 20 let sodelovanja s slovenskimi smučarji Sodelovanje med Drogo in slovenskimi smučarji se je začelo že leta 1984, pred natanko dvajsetimi leti, v času sarajevske predolimpijske sezone, ko smo se povezali z jugoslovanskim SKI POOL-om in v sodelovanju z njim pripravili oglaševalsko akcijo za pomoč smučarjem "Pijem planinski čaj, pomagam... (našim smučarjem)". To je bil šele začetek dolgoletnega načrtnega sodelovanja, ki je omogočilo povezavo med smučarsko sezono in pitjem toplih čajev, najprej Droginih, po letu 1989 pa čajev 1001 cvet. Pokroviteljstvo slovenskega zimskega športa ter z njim povezano oglaševanje se je v različnih oblikah in z nekaterimi prekinitvami ohranilo do danes. Naša vloga pri ohranjanju vrhunskih rezultatov naših "belih šampionov in šampionk" ni bila majhna in ostaja močna tudi v prihodnje. Tudi to sezono bomo namreč podprli Slovensko žensko alpsko smučarsko reprezentanco ter prevzeli pokroviteljstvo nad slovenskimi nordijskimi disciplinami, še naprej tudi ostajamo s Primožem Peterko in Tino Maze. Ob 20. jubileju pa si nekoliko osvežimo spomin, preberimo si zgodovino naših pokroviteljstev v zimskem športu. Sledila so leta uspehov. Veselili smo se vrhunskih rezulatov Bojana Križaja, Borisa Strela in smučark Mateje Svet, Špele Pretnar, Katje Koren, Alenke Dovžan, Nataše Bokal in nazadnje Tine Maze. O Uj Sarajevo '84 iz Po osamosvojitvi smo začeli sodelovati s slovenskim SKI POOL-om. Čaje je krasilo novo geslo "Čaji 1001 cvet - čaji smučarske sezone". To geslo ponekod uporabljamo še danes. Takrat se je tudi porodila ideja CAJI 1001 CVET ! 1001 CVETI ca ji amuca zone ČAJI 1001 CVET NAGRAJUJEJO! DROCA > potlml |iill i 1 totla »• (outll< Urtaa Miulll kHlt Ml.L M mi*1UU lllln 4«J.t 1001 OTI?. ..W»ra i »alljlt« looi on?. Dainui hntl« H