KAPLJE KAPLJE K A I L J 3 KAPLJE KAPLJE K A r L J E KAPLJE KAPLJE K A P L o E
Maturanci
majski nagovor 1967
Tako. Svetli cilji,v katera veruje vaša mlada sila, se vam primikajo. Dostojanstvena drža vaša zrelosti nam - k tuima" nemu kulturnemu, svobodnemu, težečim občanom - vliva ponos in spoštovanje. Na slavnostni postaji vašega potovanja so preproge, cvetje, himna in srečne solze. Vsakemu slovesu botruje tak svetal, včasih grenak blagoslov. Vaša pot bo premogla mnogo postaj. Vse, ki so pred vami, ne bodo okrašena, včasih bo a postajnega poslopja odpadel omet, mogoče kdaj postajni načelniki za vašo priložnost ne bodo nadeli paradne uniforme. Vseeno bomo mi, k humanemu, kulturnemu, svobodnemu, težeči občani prinesli vam, vaši akademski vnemi, vaši mladi upornosti, vašemu zdravemu hotenju naročje pisanega cvetja. Zaupamo vam. Vsakega posebej zaznamujejo naše vneme, pa tudi ponos naših prizadeva-jočih si duš, vas, inženirji, profesorji, zdravniki, umetniki in kaj vem kaj še vse.
Tisto o nemarnih postajah in neobritih postajnih načelnikih je sicer kristalna resnica. Mi, ki vam prinašamo te majske rože, ne moremo prav razumeti poniglavosti na po-     86 stajah. Saj ate vendar kader, nosilci socializma, metla privilegiranih stolčkov, razlagalci in prebujevalci pozabljenih idealov izpred 25 let, živi vrelec višjega. Ali pa mogoče izvira poniglavoat, nemarnost pa tudi rasigna-cija prav iz stolčkov ali iz zablojsnlh idealov. Skoraj bi verjel.
Vlak vašega elana pa drvi. Vlak katera mladosti ne bi drvel prav tako?I In smo k humanemu, kulturnemu, svobodnemu, težeči občani veseli in žalostni. Sledimo vam, sledili vam bomo, prinašali smo, prinašali bomo cvetje, častili bono vaša postaje vse dotlej, dokler vaš vlak ne bo odpiakal našim ocam onstran "okamenelega zanosa domovine". (Zupančič) Eajtl nenasitne materialne strasti so vir zmede, vašega nenavadnega potovanja in tudi sila našega pojmovanja. Ua-turi suous. V imenu socializma, ki planira kadre, v imenu te majhne donovlne, v imenu občestva, v imenu idealov, ki jih iz vašega mesa izganja grdi zgled mnogih soobČEuiov,vaa želim Simmanj trpkih spoznanj, čimmanj ironičnih utrinkov na dachauske, braunsohweigske, rawenBbr8ške, bergen-bel-senške trenutke vaših majiic in očetov. Kaj vas nikdar ne spreleti zebrasta podoba že davno pozabljene lakote in u-oiranjatSaj vas v urejenih kavarnah mOnchenskih, hambur-ških, kSlnsklh nebotičnikov ne spremljajo stolpi dachau-skih krematorljsklh dimnikov, ki so bruhali zgorela trupla vaših domačih! Zakaj bi vi žrli lastno pamet, taJdp nenavadno pomišljall ob pošteno zasluženih VW. FostaJM, postaje. Sprijaznite se z dejstvom, da so kramp, ris£(lla deska, epruv«ta,sfcetoskop občestvena proizvajalna sredstva, fct
K	A	P L J	B
K	A	P L J	E
K	A	P L J	E
E	A	P L J	B
K	A	P L J	B
t	A	P L J B	
i	A	P L J	B
i	A	P L J	B
t	A	P L J	E
jih ne vklepa lastnost pripadnosti. Eer pa so globine resnic aeizaerljive, se dlsto lahko pripeti, da čez toliko in toliko časa tudi vi postanete orodje brez pripadnosti. Eoliko takih prlaerov poznaa,
iB.  strastna vnema, ki vas danes žene naprej, je sicer iskrica mojega upanja. Toda vseeno ne boste na postajah, polnih umazanije, pomišljali. Priklonili se boste v dru-gorazrednen kupeju ter ae odpeljali dalje. Cobro vem. fies je, če vas nočejo - kaj morete. Saj čakajo vaš vlak v Celovcu , v Munchnu, v Hamburgu, v Marselllu, v Stockhol-mu ... Kadar. Kader.
In zdaj se moja paaet in moje čutenje neusmiljeno predajata blodnemu hlastanju vašega nujnega, do konca zoaterla-lizlranega hotenja. Maturanti. Brez svojega do jem; an jat tM-nutkov, brez visoke zagnanosti, brez domovine. Samo členki v verigi lastne, pa tudi nase človeške likvidacije. Te temne poteze vaše končne zrelosti sicer nočem poosebljati z vašo človeško slabostjo. Z občani, ki si prizadevajo k humanemu, kulturnemu, svobodnemu, vas gledeim in spoštujem vašo ravno držo, isker ponos, rdeč nagelj v gumbnici, solze sreče vaših mater, čudno mi je le zato, ker me večkrat prešinejo aktivistične parole, humanistična retorika, visoke pesmi domovinske ljubezni. Vse Izpred nekaj let. Toliko ironije je v vsem tem. 87     SEEČHO!
,Jože Felc