h e bost medium to Izhaja dvakrat na teden. Velja za celo §f leto $3.00 Published semy g# Subscription yearly. | GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Sogiununit»MHnim pri vladah sveta. GOZDNI POŽAR. Detroit, Mich., 12. maja: — Po severnozapadnem delu države Michigan se je baje raspasel gozdni požar. Škoda, ki jo je povzročil po-ižar, je neki velikanska. Požar gre svojo uničujočo pot naprej in občinstvo se trudi zastonj, da bi zadušilo ogenj. 2ivljenskih žrtev, kakor poročajo dosedaj še ni, je sicer ena družina z imenom Frank Kraft, ki je obkoljena okrog in okrog z ognjem, ki se še vedno razširjuje po gozdovih. Toda do poslopja ni segel ogenj, ker se nahaja poslopje bolj na prostem. IZ KATOLIŠKEGA SVETA. NOVI CLEVELANDSKI ŠKOF. Cleveland je dobil svojega novega škofa v osebi dosedanjega Toled-skega škofa Schrembsa. To imenovanje je vzbudilo veliko zadoščenje in veselje med vsemi katoliki škofije Cleveland. Škof Schrembs je najmodernejši škof in škof, ki je bil do sedaj najbolj soci-jalno delaven. Bil je eden izmed u-stanoviteljev največje organizacije na svetu, Catholic Welfare Counci-la — organizacije vseh katolikov Združenih držav, ki ima namen organizirati cel katoliški svet v katoliško internacijonalo. On je tudi predsednik in ustanovitelj oddelka te organizacije za katoliške može in fante. Catholic Laymen's Councila. Kjerkoli se začne kaka večja akcija glede katoliške organizacije v Ameriki, povsodi najdemo škofa Schrem-"1 bsa zdaj, da je on eden izmed onih velikih duhov, ki zamislijo ta gibanja. in jih s spretno roko vodijo. Cleveland je ena izmed največjih industrijelnih škofij v Ameriki. Kaj čuda, da je Rim iskal za to mesto moža, ki bode razumel položaj sveta. zlasti svojih podložnih. I In Cleveland je potreboval takega moža. ,>Zato se po pravici vesele vsi zavedni katoliki te velike škofije tega imenovanja. V tej škofiji je tudi največja slovenska naselbina in je toraj tudi največja slovenska župnija v Amer. Škof Schrembs ITALIJANSKE VOLITVE. Po Italiji so se vršile preteklo nedeljo volitve v državni zbor. Pri volitvah so socijalisti silno ve liko izgubili. Jako se je pa pokre-pila katoliška stranka. 83 sedežev ima katoliška stranka več kot preje. pozna Slovence. To smo videli ob času ustanovitve Catholic Laymens Councila, ko smo ga čuli kako krasno je govoril o edinosti med vsemi katoliki brez razlike narodnosti tuka v Ameriki. Ta veliki mož bode sedaj na tem važnem mestu ameriškega episko-pata gotovo pokazal kaj zna." Škof Schrembs je bil prvi škof škofije v Toledo. Preje je ta škofija spadala pod Cleveland. Ob smrti škofa Horstmana se je odde-lila in dobila škofa Schrembsa. Škof Schrembs je rojen na Bavarskem in je prišel v Ameriko, ko je bil deset let star. Njegov oče je bil vaški kovač v vasici Ratisbon. V šolo je hodil v St. Vincent v Beaty, Pa. Modroslovske nauke je izvršil pri OO Sulpicijancih v Montrealu. Predno je bil pa v mašnika posvečen, je zbolel na pljučah. Toda pozdravil se je. Slednjič je bil posvečen v Grand Rapids leta 1889. — Bil je generalni vikarij škofije Grand Rapids in pozneje pomožni škof. V škofa je bil posvečen 1910. Za časa velike stavke v Grand Rapids je škof Schrembs krepko posegel v stavko in dosegel, da so se delavci in gospodarji zjedinili na veliko zadovoljnost delavcev. V vseh svojih službah se je povsodi zelo "potegoval za delavce in je bil rad med njimi. Zato l ode delavstvo Clevelandske škofije dobilo v osebi škofa Schrembsa svojega delavskega škofa. NESREČNA MEKSIKA. Poturica je hujši od Turka, pravi naš pregovor. In to se vedno kaže tudi pri protiverskih fanatikih. Odpadli katoličan je najhujši preganjalec katoliške cerkve. Kdor enkrat odpade od katoliške cerkve postane kakor bi bil obseden. — To se Za notarska dela kakor prošnje za dobiti svoje sorodnike v Ameriko, razne kupne pogodbe, pooblastila, zaprisežene izjave in druge enake listine, se obrnite vedno na svoja rojaka in boste NAJBOLJE postreženi. Tudi preiskujeva lastninsko pravico zemljišč tu in v domovini. Posredujeva tudi v tožbenih zadevah med strankami tu in v domovini, izdelujeva prevode na angleški jezik in obratno, tolmačiva na sod- nijah in dajeva vsakovrstne navodila. Cene za delo nizke, informacije zastonj. Pisma naslavljajte: J. JERICH & M. ZELEZNIKAR (SLOVENSKA NOTARJA) v uradu "Edinost** 1849 W. 22nd Street CHICAGO, ILL. siaL ■ t1:.' ■ , • ' i-u • my. IZ SLOVENSKIH NASELBIN GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI Izjaha dvakrat na teden. CHICAŠKE NOVICE. Slovenian Franciscan Press, 1849 W. 22nd St. Telephone Canal 9S. "Cigani" je naslov dramatični j predstavi, ki jo je zadnjo nedeljo popoldan vprizorilo naše Slov. Mlad. Chicago, I1L Društvo "Danica" v znani "Pulaski dvorani". , ADVERTISING RATFS ON APPLICATION. To po^se je vnovič pokazr.lo,^ da je med našimi mladeniči in dekleti j igralceni in igralkam, nadalje g. Fr. Jos. Lašik. Kakor sem že omenil, je nastopilo tudi pet ciganov, ki so jih igrali g. Ludwig Skala, gdč. Re-zika Stajerk, gdč. Ernestina Walker, g. Jos. Nartnik in g. Urban Strohen. G. Skala in gdč. E. Walker sta tudi lepo zapela, g. Nartnik, "gluhi in mutasti" cigan, pa-ju je spremljal na violino. V imenu društva "Danice" se tem potom iskreno zahvaljujemo vsem po svoje, lika učenost! bomo spravili. Hvala ! Le še kaj pišite! Urednik. Kočevje Jugoslavija. — Kakor tovo znano s iz časopisja preti : mladini in sploh Jugoslaviji velika nevarnost. Zato bi tako radi dobil* dobrih duhovnikov, ki bi otroke in Published So mi-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS. 1849 W. 22nd St., CHICAGO, ILL (bilo izvrstnih igralskih talentov ljudstvo vspodbujali za krščansko ■ Sinkowerju in članom njegovega življenje. Poskrbele bi rade "Dom" [kakor tudi, da naše ljudstvo zelo [orkestra za izvrstno godbo med po-1 z3 vžgejo duhovnikov. Namerava-i ljubi dramatične predstave, seveda sameznimi dejanji in po predstavil mo kupiti hišo za duhovnike. Zelo Entered as second-clas« matter Oct n, 1919, at the post office at caioro, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Chi- ' dramatične predstave. pri plesu. Zahvaljujem se tudi kar bi bili hvaležni ameriškim Slov I Malokedaj se zgodi, da bi se po naj prisrčneje cenjenemu občinstvu, cem, ako bi hoteli kaj pripevati v Težak boj. j naših naselbinah zadosti ' za kako igro. Po navadi se naučijo j povsod samo na pol in si takoj upa-j jo pred javnost, zato dostikrat ne dosežejo tistega uspeha kakor bi ga lahko. Naši igralci pa so to pot redno in skrbno hodili k vajam, za kar jim gre vsa čast. Kajpada so imeli tudi dobrega režiserja. Toliko splošno, sedaj pa si oglejmo malo posamezne osebe, ki so nastopile v tej igri. V sodnem nadzorniku, ki ga je i^ral g. Fefdi-nand Ferjan, smo videli sivega sta- Ameriški-^delavci bojujemo prav kar hud in odločilen boj za svoje pravice, zlasti za svojo neodvisnost. Kapitalizem nam je napovedal boj pod parolo "open shop" — "odprta delavnica", hoče imeti pravico sprejemati na delo kogar lioce, ne glede na to ali je ta delavec v uniji ali ne. Mi delavci pa stojimo odločno na stališču "closed shop" — "zaprta delavnica" — da hočemo, da gospodar sprejema na delo samo delavce, ki so v uniji. v Kapitalizem trdi, da je ta njegova zahteva samo zahteva pravičnosti, da hoče samo svobodo delavca. S "closed shop", pravi, se jemlje osebna svoboda delavca. S kakšno pravico se ga sme siliti v unijo, ako sam noče. Vsak človek ima pravico do dela, pravijo, in po kaki pravici sme unija braniti na delo kakemu delavcu, ki noče v unijo iz katerega koli vzroka. Da je cel ta boj naperjen samo organiziranemu delavstvu, je jasno. Da kapitalizmu ne gre samo "open shop", temveč hoče s to zahtevo samo zadati smrtni udarec delavskim organizacijam, lahko vsakdo vidi na prvi pogled. Ako delavstvo ne bo smelo zahtevati, da gospodar vzame v unijsko delavnico samo linijske delavce, potem je vsaka delavska unija brez pomena. Čemu potem unija? "Closed shop" — "zaprta delavnica" naj je omejetev osebne svobode posameznega delavca? ^ To je iz gotovega stališča res. Vendar kolikokrat v življenju se mora osebna svoboda omejiti radi koristi skupnosti, kajti skupnost je več kakor posameznik. Posebno tukaj v tem slučaju je to opravičen), ker ima od tega boja vsak posameznik, če tudi ni v uniji, enako korist, kakor jo ima unijski delavec, toraj je omejitev te osebne svobode samo v osebno korist vsakega posameznika. Da smo delavci že dosegli ugodnejše stališče, da se lepše z nami ravna, da se nas upošteva, da imamo boljše plače, kedo je to dosegel? Ali neunijski del delavstva? Gotovo ne! Delavske unije so ga dosegle. Ako pa ima neunijski delavec enake koristi od boja unijskih svojih to-! varišev, zakaj bi ne imel unijski delavec pravice zahtevati, da dela po-! riti o g. Johnu Gradisharju, ki je ieg njega samo unijski tovariš, ki deli ž njim breme tega boja, stroške igral to pot sodnega slugo. Upam 1 n težave, ko ima pa z njim koristi? Ako je toraj organizacija delav-J si trditi, daje vsaki dramatični pred-stva potrebna, da dosežemo svoje pravice, je tudi potreba, da smo vsi; stavi že za naprej zagotovljen uspeh, delavci organizirani in je dolžnost vsakega posameznika, da se nam' ako je med igralci tudi g. Gradishar. pripravili^ki se je v precej obilnem številu u deležilo naše predstave. Priporočamo Se še za drugič ! Za "Danico" John Terselich, tajnik. Burgettstown, Pa. - je več Slovencev skupaj. tudi farno cerkev. Samo slovenskega duhovnika pa nimamo. Naš g. župnik govori samo angleško in nekoliko slovaško. Za nas Slovence je to seveda nekoliko težko. Zato ^H smo pa imeli pred dvema tednoma rega gospoda, ki je celo svoje živ- „ misijonarja iz Chicago, Father Je-ljenje preživel v samih sodnijskih; ronim> siovensSki Frančiškan, je vo- ta namen. Sestra Ljudmila Usmiljenka. To pismo je dobil od Sestre Ljudmile njen brat naš navdušeni zastopnik Mr. Andrej Tomec. Mi to prošnjo toplo priporočamo vsem, kateri Tukaj nas morejo kaj vtrpeti v ta namen. Imamo Darove nai so pošlja našemu u-pravništvu. aktih in ki bržkone tudi je same paragrafe. Na videz sicer stroga, v resnici pa blaga dušica. To je bila povsem posrečena uloga. — Sodnik g. John Stare je bil pač malo-mestni sodnik iz stare šole, ki so mu tekom časa izpuhteli iz glave razni paragrafi, ki se jih je bil učil nekdaj na univerzi, zato pa je postal v toliko višji meri raztresen in nervozen. G. Stare je sicer izvrstno igral, vendar se mu po mojem prepričanju uloge mladega moža ali fanta še bolj posrečijo. — Mr. Fr. Bicek je nastopil v ulogi sodnega avskultanta. On je kakor rojen za take uloge. Njegova postava, njegove kretnje in vse njegovo obnašanje je najbolj primerno za take vrste uloge. — Odveč bi bilo govo- pridruži, da organizirani delavci imamo pravico prisiliti vsakega, ki hoče imeti koristi delavske organizacije, da stopi vanje in nam pomaga pri tem boju. Svojo ulogo je igral tako dovršeno, da si je boljše ne bi mogli misliti. Podal nam je pravi tip nekdanjega dil tridnevno pobožnost. S tem smo imeli tukajšni Slovenci priliko, da smo lahko opravili svojo spoved v svojem materinem jeziku. Veliko se jih je udeležilo. Toda ne vsi. Pa upajmo, da se bodo prihodnjič še ostali udeležili, ker so nam g. misijonar obljubili, da bodo zopet prišli. Noben ne ve, kako smo jih z veseljem pričakovali in tudi z veseljem sprejeli, ko smo že tako želeli slišati besedo božjo v slovenskem jeziku. V cerkvi smo jih tudi tako zvesto poslušali kakor otroci, ko bi jim "kendi" dajal. Prav nič bi nam ne bilo predolgo poslušati ih celi dan. Nekateri nismo slišali slovenske pridige že 13 let. Mi bi jih zelo radi imeli v svoji sredini. Pa ni mogoče. Bog nam te sreče ne da. Zato ker smo Slovenci tudi ljudje, ki se tako malo brigamo, da bi se versko preskrbeli. UGANJKA. Poslal Matija Flajnik, Cleveland, Ohio. Beseda ima osem črk, pa obsega: en del cerkve, ime poljskega pridelka, reko v bivši Avstriji, v celoti pa del drevesa. Kedor reši to uganjko in pošlje ali ponovitev svoje naročnine ali pa novega naročnika, dobil bode lepo mašno knjigo. Kedor pošlje samo rešitev, se bode njegovo ime priobčilo med imeni rešil cev. Kedor ve še kako zanimivo ganjko, naj nam jo'pošlje. u- CHICAŠKIM SLOVENCEM. S prihodnjo nedeljo bo v naši cerkvi sv. Štefana ena sv. maša več, kakor dosedaj, ki ostane potem redno vsako nedeljo. Sveta maša ob devetih je bila tako obiskana, da ni bilo več prostora. Tydi kor je bil že ves zapolnjen. Tako ni kazalo drugače kakor do smo odločili, da se bode sedaj ta deveta sveta ma- Ta boj za "zaprte delavnice" ni nov boj med delavstvom. Ta boj kranjskega sodnega sluge, kakor nam je pred nekaj meseci Mr. Te-rich podal tip starokrajskega kme-tiča. Tak sodni sluga je namreč je bil že v srednjem veku in takozvane delavske cehe so se borile za te svoje pravice. Nastop kapitalizma s to zahtevo sedaj v tem časn, je gotovo usodo poln in ga mora vsak moder človek obžalovati. To kaže zaslepljenost jvsled svoje eventualne večletne ' teh mož ki ne vidijo da smo danes v dobi splošne pravičnosti ko ni več /'prakse" trdno prepričan, da se bolj!, čas da bi se celi stanovi dali izrabljati in izkoriščati. Ta boj more izzvati samo hude prepire in morda tudi krvave boje. Vendar jasno je kot beli dan, da bo zmaga samo na eni strani in to je na strani delavstva. Kapitalisti bodo pač preje ali sleje morali spoznati, da je za vsak napredek in za mir potreben fundamental™ nauk krščanstva, ki uči in zahteva pravičnost za vsakega človeka. Kakor zahtevaDkapitalist za se svoje pravice, tako ima enako delavec pravico zahtevati za se svoje pravice. Preje, ko bo kapitalizem to spoznal, preje se bodo razmere uredile, preje bodo prenehali talcozvani "delavski nemiri". sa razdelila v dve sveti maši in sicer Poročila sta se v tukajšni cerkvi) ena ob pol devetih in druga ob pol Frank Frajtar in nevesta Josephina; desetih. Tičer. Želimo jima obilo božjegaj Ob pol devetih bode obhajilna v novem stanu, . sveta maša, pri kateri bodo otroška J. Pintar. » in mladinska društva pristopala k - jrednim skupnim svetim ob- blagoslova Utrinki. se zvezali telefo- kor gospodarju, ki je zapravil svoj Kako? saj še sg- dom, pa ga puste, da ostane v njem in plačuje bogato najemnino. * * * Smrt pride k človeku samo enkrat; če imamo pa posestvo ali drugo tako lastnino, tedaj so davki in druge take stvari na dnevnem redu. * * * O svojem prostem času premišljuj samega sebe in svoje lastne napake in videl boš, da boš imel veliko manj za govoriti o napakah svojega bližnjega. 1 * * * Ko človek poskuša kako stvar je pri vsem najslabše to, da ne vidi kak konec bo iz stvari. * * * * Dekle se svojemu bratu nikdar tako sladko ne Yiasmeje, kakor se bratu drugega dekleta. * * * Ali ni čudno, da banditje po mestih ustrele vedno najbolj poštene policaje, nikdar pa ne kakih slabih? Pravijo, da bi nično z Martom. seda tako težko prikličemo, ko imamo pa tako slabe telefonske postrežbe. sfc * sk Ko bi bil Noe izročil stavbo barke vladnim podjetnikom, gotovo bi bil moral biti potop preložen za par tisoč let. * * * Človek bi nikdar ne smel pozabiti, da je zdravje njegovo največje bogastvo. * * * Ni prav, če se kaznuje onega, ki kupi po ceni Vaš Liberty Bond, temveč vas, ki ga prodajate. * # * Sreča za marsikak narod v Evro pi je samo to, da imajo še toliko papirja, da lahko denar tiskajo, ker drugače bi že (favno imeli krizo. 1 * * * Turek sicer ni bil izgnan iz Evropa, vendar zgodilo se mu je, ka- Cleveland, O. — Tukaj Vam po-1 hajilom. Zato bodo prišli k tej sve-šljem . . . kot celoletno naročnino ti maši otroci višjih razredov. O-za lista "Ave Maria" in "Edinost" troci nižjih razredov bodo imeli pa in sicer še za eno leto naprej. Sicer svojo sv. mao ob pol desetih. S tem razume na sodnijske zadeve kakor ™ Še ™ naročnina Potekia' vendar bode ^otovo tudi našim materam u-rr<-»c„1 • .. za tako lepa lista je zmeraj bolje gospodje skupaj, ter se tudi v • w i 1 • rV , naivfči; • , - , preje dati, kakor pozneje. Posebno najvišji meri zaveda svojega do- -i i • % u . t stoiar»Q*va * - članki v Ave Maria so krasni in siojanst\a. Karakteristično za te i - • A , vr,tP T1t1J4: i t -tt- - - poducni, tako da ne morem popreje vrste Jjudi je, da nikoli ne rečejo:i j, t- . i j ti "o- cr»rinfi- . - \ odložiti lista iz rok, dokler vsega g. socinik je odločil , temveč ved- t - . ' . . , ®V ne preberem. Moja zelja je, da bi postal "Ave Maria" tednik, "Edinost" pa dnevnik. To bi ne bilo prav nič težko, ko bi se vsi Slovenci v Ameriki zavedli svoje dolžnosti. Matija Flajnik. no: "jaz in g. sodnik sva odločila". Da pred strankami tembolj povzdignejo svojo avktoriteto, govorijo prav radi nemško. Pa še nekaj ne smemo pozabiti! še eno skupno lastnost imajo vsi sodnijski sluge, namreč, da ga. prav radi cukajo. Vse to je Gradishar izvrstno pogodil. Glavno pri vsem pa je to, da izgleda njegovo igranje popolnoma naravno in ne priučeno. To se malo-kateremu naših igralcev docela posreči. — Tudi g. Frank Korun nam je zelo ugajal.v ulogi svojega odvetnika. Maska kakor tudi nastop non plus ultra. G. Korun je res mojstersko igral layerja, ki mu je denar vse na svetu in ki govori danes tako, jutri pa popolnoma v drugem smislu, ker mu tako bolje kaze. Denarju žrtvuje tudi največje prijateljstvo. Nastopilo je še troje vrste ljudi: gostilniško osobje. igralci po poklicu in cigani, ki se igra po njih tudi imenuje. Gostilničarka (gdč. Antonija Novak), njena hči (gdč. Cecilija Bicek) in natakarica (gdč. Ana Zeli) so igrale povsem zadovoljivo v vsakem oziru. Gdč. Bicek je i-mela precej težko nalogo, ki jo je pa dobro obvladala. — Izvrstno sta se vživela vsak v svojo ulogo tudi g. Cvetan in g. Cvetana (g. John Pičman i ngdč. »Albina Walker)._ Kot njun pomočnik je nastopil g. Joliet, I1L — Tudi pri nas imamo veliko razburjenje v župniji. Naš g. župnik je odslovil našega ljubljenega organista Cvenka. Radi te- strezeno, ker bodo imele več časa, da bodo lahko prišle k prvi ali drugi sveti maši, potem pa bodo imele še dovolj časa, da bodo svoje o-troke napravile za njih sveto rna-. šo ob pol desetih. Večji otroci se itak sami lahko odpravijo. i ako bo sedaj pet sv. maš v naši cerkvi vsako nedeljo: ob šestih, ob pol osmih, ob pol devetih, ob pol desetih in ob pol enajstih. Pri vsaki bode kratka pridiga, pri veliki pa daljša. S tem bode še več priložnosti za Chicaške Slovence, da bodo lažje hodili k sveti ma§i ob nedeljah. Udeležba pri svetih mašah tudi ga je nastalo razburjenje v naselbin med tednom je jako lepa in vsak- ni, kakoršnega še nismo nikdar 1-meli. Upamo, da se bode vse uredi*0 - - • Naročnik. (Oprostite, ostalo se nam zdi bolj osebno in mi se ne moremo spuščati v to zadevo. Seveda, ko bi bilo pri nas kaj takega, bilo bi drugače. Vsi listi bi bili polni o strašnem po- Urednik.) danja sveta obhajila se množe od dne do dne. Pri šmarnicah je cerkev vsaki večer polna. čet ju frančiškanov LISTNICI UREDNIŠTVA. Dopisniku "Opazovalec"-u iz Milwaukee sporočamo, da smo sprejeli dopis in je dober. Vendar mi to Milvvauško "pleničko" previsoko cenimo, da bi se upali z njo resno v pogovor spustiti. Tudi je preveč u-čena, posebno od kar ima učenega "Dr. Munšajna" za svojega šefa.— Veste, zna tudi latinsko, če tudi nekoliko bolj po munšajnarsko. Pozna življenje svetega Frančiška. Pomislite, zna tudi kozlevsko latinščino SAKSARJEVO PODJETJE PRODANO? Iz domovine se nam sporoča iz zanesljivega vira, da kupuje Jadran podjetje Saksarjevo podjetje. V kratkem odpotuje Sakser v domovino, da se izvrši prodaja. Peter Zgaga odpotuje baje ž njim, da bode prodal še srojo tovarno za vodene otrobe. V Ameriki baje ne gredo več v denar. Mr. John Jerich, naš upravnik, odpotuje skupaj z Rev. Benvenutom v državo Kansas, kjer bo'de obiskal p vse rojake v svrho agitacije za naše časopise. Od . tam bode šel v Colo- ^^P rado in druge države. Vsem roja- m ve, kaj pomeni o. f. m. če tudi bolj >om ga toplo priporočamo. z njegovo invaliditeto. Prošenj, ki1 ne bodo v tem smislu opremljene, se ne more vpoštevati. Zdravljenje bo trajalo ,povprečno za vsakega invalida 3—6 tednov. Onim invalidom, ki so že letos vložili prošnje za sprejem v Dolenjske Toplice, ni kadarkoli vlagatelj zahteva, treba istih ponoviti. . Kdo more vlagati. Požarna škoda v Soteski. — Ce- nilna komisija je sedaj cenila požarno škodo, povzročeno po velikem požaru v Soteski-Bohinj. Škoda na uničenem lesu znaša 8,000.000 kron, na upepeljeni žagi in strojih pa 1,-5007600 kron. gozdnih kompleksih povzročena škoda je minimalna. Zavarovalnice so lastnikom priznale celokupni znesek zavarovalnine. Iz Jugoslavije. Požar pri D. M. v Polju. — Iz D. M. v Polju nam poročajo: V torek zvečer ob desetih je začelo 0-0- o reti pri hišnem posestniku in tovarniškem delavcu Janezu Ambrožu pri D. M. v Polju. Zgorela mu je šu-pa in drvarnica. Kakor se govori, je zažgal domačin Jakob Avšič, ki je že aretiran. Vzrok maščevanje nad ženo, ki je pri omenjenem .stanovala. Ob uri, ko je nastal požar, je prišel ženo klicat. Ker se mu ni oglasila, je zažgal. Prvi so bili na mestu požara Orli, kateri so šli od skušnje za gfodbo iz Ljudskega doma. Njim se je zahvaliti, da ni bila upepeljena tudi hiša. Požarna bramba iz Zg. Kaši j a je prišla šele čez poldrugo uro, dasi je komaj četrt ure daleč. Načelnik požarne brambe je vodja "samostojnih" in mu je oči vidno malo mar, če 4'beraču" bajtarju vse pogori. Ko je prišla požarna bramba blizu pogorišča, so se ustavili in načelnik je baje dejal: "Zdaj že vemo, kje je ogenj". Nato so konje obrnili in odšli z briz-l Ponesrečil se je dne 15. t. m. tov. galno domov, le nekateri delavci od JaSer Lovrenc, mizarski pomočnik, požarne brambe so .prišli svojemu v deiavnici Pri Vehovarju v Celju, tovarišu na pomoč. Tako se gasi, Frezni stroi mu je odrezal palec na če gori pri delavcu, če bi gorelo pri r°ki- samostojnežu, bi bilo pa drugače.— ,Zato pri občinskih volitvah pomedi-mo "samostojneže", ker nimajo srca za reveža, in oddajmo krogljico v drugo skrinjico, ki je Delavske zveze. POŠTNE HRANILNICE ZDRUŽENIH DRŽfAV. Svrha. Vlada Združenih Držav sprejema od občinstva obrestonosne poštno-hranilne vloge in jamči za izplačilo, Velika tatvina perila. — Na Ježi-ci so orožniki aretirali zakonska Kralj, ker sta bila osumljena številnih tatvin perila. Pri hišni preiskavi so našli v podstrešju veliko finega perila. Bilo je za 40.000 K perila polcradenega. Vsaka oseba, deset let stara ali več, more otvoriti poštno-hranilno vlogo v svojem lastnem imenu, ako vloži eden ali več dolarjev v kate-remsi bodi poštnem uradu, ki je vpravičen sprejemati poštno-hranil-ne vloge. Nikdo ne sme imeti več kot eno vlogo, bodisi v istem uradu ali po raznih. Vloga omožene žene je prosta vsake kontrole ali vmešavanja s strani soproga. Poštni uradniki ne smejo povedati ni- ne izdaje denarnih nakaznic. Za potrdilo O poštni-hranilni vlogi slutijo poštno-hranilni certifikati, ki se izdajejo na ime vlagatelja in so potrdila o plačilu. Ti certifikati ne morejo se prodajati ali pre- Zneski pod enim rejo hraniti, ako se kupuj hranilne znamke po 10 c< Poštno-hranilna karta z d< hranilnimi znamkami, prileplji na isto, sprejema se kot vloga naša ti na drugo osebo. Ako so cer- $1, bodisi ko se otvori hranilni tifikati zgubljeni, pokradeni ali vni-, čun, ali ko se nadalje vlaga, ali pa čeni, izdajejo se novi certifikati. f | Poštne hranilne karte in znamke. ra- Poštno-hranilni bondi. karte se izdajejo brezplačno. Izplačila. Vlagatelj more vsak čas zahtevati delno ali popolno izplačilo svoje po-štno-hranilne vloge brez odloga komur, izvzemši vlagatelju, koliko. Zahtevati more to osebno, potom za- Proti verižnikom v Zagrebu.—Zagrebška policija je zadnji čas tri dni zaporedoma napravila pogon proti potujočim verižnikom. Dognala je, da je večina verižnikov dobivala prenočišča pri zasebnikih, ki niso izvrševali naznanilne dolžnosti. Vse te stranke so sedaj naznanjene policijskemu in stanovanjskemu uradu, ki bosta postopala proti njim. —Nevarnega vlomilca zaprli. —Zagrebška policija je te dni po dolgem zasledovanju končno zasačila bivšega dezerterja, mnogokratnega nevarnega vlomilca in tatu Cizla, ki je nedavno izvršil roparski napad na nekega hotelskega slugo. Cizla so imele oblasti že večkrat v rokah a je še vselej ušel iz ječe. Sedaj • Velike tatvine v ljubljanskih šolah. — Ljubljansko deželno sodišče je obsodilo na 4 mesece težke ječe Irmo K. zaradi tatvine. Soobtožen-ka Nikolina J. je bila oproščena. — Svoječasno koncem lanskega in začetkom letošnjega leta so bile po ljubljanskih šolah številne in premetene tatvine. Splošno senzacijo so vzbujale tatvine v Mladiki, dalje v šentjakobski dekliški šoli in v Christophovem učnem zavodu. Te tatvine je izvedla Irma K., ki je živela v veliki bedi in pomanjkanju. Otvoritev javne telefonske govorilnice v Dolenjem Logatcu. — Pri poštnem in brzojavnem uradu Dolenji Logatec, oziroma pri tamkajšnji telefonski centrali se je otvorila dne 5. aprila t. 1. javna govorilnica za krajevni in medkrajevni promet z omejeno dnevno službo. Iz Pilštanja. mu bodo dali posebno stražo, ki bo)letni starček Anton Vouk p pazila samo nanj. "Glozenski Tona". V njegovi 250 letnica smrti Zrinskega in Frankopana. — 30 t. m. poteče 250 let, odkar sta prestala mučeniško smrt za domovino hrvatska velmo-ža Zrinski in Frankopan. V ;Za- grebu se pripravljajo v proslavo tega dne velike svečanosti, ki se jih bodo vdeležile vse oblasti, korpora-cije in šolska mladina.. Ob 10. uri dopoldne se vrši v katedrali slovesna črna sv. maša, h kateri pridejo vdeležniki v skupnem sprevodu. Pomanjkanje mleka v Zagrebu.— Kakor v Ljubljani je nastala velika stiska za mleko tudi v Zagrebu. — Zadnje čase strogo izvajano nadzorstvo je bilo dognalo, da je bila velika večina mleka, ki so ga prinašali v Zagreb, pomešana z vodo ozir. posneta. Nekemu mlekarju so od 100 vrčev zaplenili 30. Producenti uganjajo sedaj stavkarsko politiko in večinoma izostajajo s trga. £a-to je po mlekarnah velik naval in ostane mnogo strank brez mleka.— Mestna občina snuje različne načrte za ustanovitev lastnega mlečnega gospodarstva. Umrl je tukaj 85-d. — hiši je bilo: molitev, delo in petje. Bil je zmiraj veselega srca, z njim je legla v grob marsikatera starodavna slovenska pesem. Počivaj mirno, dragi prijatelj. Dolenjske Toplice za invalide. — S 1. majem t. 1. prične invalidska uprava z brezplačnim zdravljenjem invalidov v Dolenjskih Toplicah.—-Oni invalidi, ki se žele zdraviti v teh toplicah, naj pošljejo svoje prošnje' najkasneje do 20. maja invalidskemu oddelku poverjeništvu za socialno skrb (Št. Peterska vojašnica). Prošnje morajo biti opremljene z izvidom o nadpregledu in zdravniškim spričevalom okrajnega ali o-krožnega zdravnika, kjer se potrjuje, da je prosilec res potreben zdravljenja v Dolenjskih Toplicah in da je boleiren člejansko v vzročni zvezi SAJ SMO ŽE VEČKRAT REKLI? In danes vnovič povdarjemo, da so najlepši dar, katerega morete poslati domov v staro domovino, naši listi "Ave Maria", 4 'Edinost" in "Glasnik". Poslušajte, kaj piše slovenski duhovnik iz domovine: Brate, kaj se te ni pozna par dolarjev? Poglej, pa bodeš vsaki teden razveselili svoje domače! Kako ti bodo hvaležni! Veš kaj, kar precej danes se vse-di in nam pošlji naročnino na kak izmed naših treh listov ali pa kar na vse za domov, pa bodeš sam skusil, kakor se ti bodo doma lepo zahvalili. Meseca maja se mora pomnožiti tudi število listov v staro domovino ! Rojaki v domovini, ki imate svoje drage tukaj v Ameriki, prosite jih, naj Vam naroče naše liste, da jih ne bode treba beračiti pri sosedovih, ki že imajo koga, ki jih jim pošilja. Še vaši naj se vas spomnijo! znaša vloga. Koliko se more vložiti. Vsakdo more vlagati katerisibodi znesek dolarjev in ob vsakem poljubnem času, dokler bilanca na njegov kredit znaša $2500 nevključivši naraslih obresti. Kako se vlaga. Kdorkoli želi otvoriti poštno-hranilno vlogo, naj se obrne ite poštni urad, kjer dobi natančne informacije. Ako radi kakega tehtnega razloga ne more dotičnik priti osebno na poštni urad, more poslati zastopnika, ki dobi navodila, kaj mu je storiti. Kdor stanuje v kraju, kjer poštni urad ni opravičen sprejemati poštnohranilne vloge, more otvoriti vlogo pri drugem poštno-hranilnem uradu potom pošte s posredovanjem lokalnega poštmastra, ki bo dal vse potrebne informacije. Vlaganje. Ko je bil otvorjen poštno-hranilni račun, vlagatelj more vlagati svoj denar bodisi osebno, ali potom zastopnika, potom Money Ordra ali registriranega pisma, kjer pcštni urad se karta vnovčuje. Poštno-hranilne Bonds, ki nosijo obresti od 2 in pol do sto in se dobivajo v vrednosti od (Vlagatelj more zamenjati vso ali f20, $IO° ali $5°o. Ako se ti bondi del vloge za registrirane ali kupon-j lz>daiej° v zameno za poštno-hranil-skex United States Postal Savings ne. vlo8e> postane vloga seveda za tollko manjša in vlagatelj more nadalje vlagati do zneska $2500. Vsak poštno-hranilni urad ima na razpolago okrožnice glede poštno-hranil-nih bondov.N Navodila. Kdor želi nadaljne informacije glede poštno-hranilnega sistema, more jih dobivati na vsakem poštnem uradu ali, ako piše na Third Assistant Postmaster General Division of Postal Savings, Washington, D. C. stopnika ali po pošti. Obresti. Poštni-hranilni certifikati nosijo enostavne obresti od 2 do sto na leto. Obresti začenjajo potekati prvi dan meseca po mesecu, ko 30 bili izdani certifikati, in zapadejo ter so izplačljive po preteku vsakega polnega* leta, kar so obresti začele potekati, in to dokler glavnica ostane na vložku. Ne izplačujejo se obresti za del leta. JAKO VAŽNO ZA ŽENE. SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO "LIRA- Slov. kat. pevsko društvo "Lira", Cleveland, Ohio. — Predsednik: Anton Gr-dina, 1053 E. 62nd St. — Pevovodja in podpredsednik: Matej Holmar, 1109 Norwood Rd. — Tajnik: Ignacij Zupančič, 6303 Carl Ave. — Blagajnik: Frank Mat-jašič, 6526 Schaifer ave. — Kolektor John Stele, 6713 Edna Ave. fevske vaje so v torek, četrtek in soboto ob pol 8 uri zvečer. Seje vsak prvi torek v mesecu v stari šoli sv. Vida. AMERIŠKI SLOVENCI PODPI. RAJTE SVOJE PODJETJE KATERO EDJNO SE BORI ZA VAŠE INTERESE! Društvo Sv. Cirila in Metoda štev z« S. D. Z. v Cleveland«. O. V društvo se sprejemajo člani od 16 do 55. leta. Za smrtnino se lahko za varuje za $150, $300, $500, $1000. $1500 m za $3000. Rojaki ne odlašajte, ampak pristopite k društva še danes Nase društvo Vam nudi najlepšo priliko, da se zavarujete za slučaj nesreče Za vsa pojasnila se obrnite na društvene uradnike. Predsednik Rudolf Cerkvenik, podpredsednik Jožef Zakrajšek, tajnik John Vidervol1(1153 East 61st Street, Cleveland, Ohio), zapisnikar Jos. B Zaver-sek, blagajnik Anton Bašča; nadzorniki: Anton Strniša, Jos. Zakrajšek, Viktor Kompare. Društveni zdravnik: Dr. J M Seliš-kar. Zastavonoša: John Jerman Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mescu v šolski dvorani DR. OHLENDORFOYA ZDRAYILA so izvrstna proti KAŠLJU, UJEDANJU, ŽELODČNIM BOLEZNIM IN REVMITIZMU. Steklenica stane 75c. 1924 BLUE ISLAND AVE. Imamo najnovejšo iznajdbo za pletenje, ki je primeroma z prejšnimi stroji za pletenje manjša, a veliko bolj primerna in udobna. Ta naša najnovejša iznajdba je pa poleg vse udobnosti tudi lahka, tako, da se je lahko nese kamorkoli hoče. V njej ni nič takega da bi se polomilo in je radi tega zelo lahko delati z njo. S to iznajdbo lahko tudi pletete karpete. Z vsakim naročilom pošljemo brezplačno natančna qa-vodila. Pošljemo tudi vzorce spletene s to iznajdbo. Vsaka žena bi morala imeti to najnovejšo iznajdbo v svojem domu. ker s tem se prihrani čas, denar tn se dobi boljše delo, kakor kje drug- Je* r Vsakdo, ki k;upi to našo iznajdbo za pletenje nogavic, špic,- itd., se nam zahvaljuje in vsakdo nas priporoča svojim prijateljem in znancem ali pa za iste naroča isto. Na sliki štev. i, vidite to iznajdbo, s katerim se plete krasne rožnate okraske. Štev. 2, pa Vam kaže pletenje karpeta na ravno isti iznajdbi. Mi pošljemo z vsakim naročilom različne šivanke za različno pletenje. Veliko izmed naših naročnikov nas poprašuje, kako da moremo prodajati tako koristno iznajdbo za tako nizko ceno. $4.00? Odgovor je jako priprost: Mi prodajamo tako poceni raditega, da dobimo več naročnikov. Z vsakim naročilom pa pošljemo tudi različni sukanec (cvirn) vzorec. Vi lahko kupite sukanec kjerkoli želite, toda prepričani smo, da ko poskusite našega, da boste postali naš stalni naročnik. Ako hočete poskusite našo najbolj praktično iznajdbo za pletenje, izrežite ta oglas in ga pošljite nam nam vred s 35c v gotovini ali poštnih znamkah. $4,00 boste plačali pa potem, ko prejmete našo iznajdbo za pletenje z drugimi raznimi vzorci sukaneca itd. _ Prosimo pa da ne pozabite navesti Vašega natančnega naslova. WESTERN SALES CO., 1330 ,-N. Western ave., Chicago, 111. r—3 r,. VOL/A — SREDSTVA — PRAKSA Za točno in vestno izvršitev poslov, ki so v zvezi— s pošiljanjem denarja v stari kraj, s potovanjem v domovino, z dopremljenjem oseb v Ameriko in z drugimi posli tega področja, so nujno potrebne, tri glavne stvari: volja, sredstva, praksa. Našo resno voljo za točno službo najbolje dokazujejo številna zahvalna pisma od rojakov, ki so se do sedaj posluzili naše tvrdke. Naša sredstva so naš dobro organiziran urad, naše dobre zveze s starim krajem, naša zastopstva pa-robrodnih družb in naše državno bančno dovoljenje m državna kontrola čez naše poslovanje. i\ad 1,400 potnikov, ki so z našim posredovanjem do sedaj potovali v stari kraj ali od tam sem, govori o nasi praksi. Ako hočete Vi poslati denar v stari kraj, potovati v stari kraj ali dobiti koga iz starega kraja, je v Vaso korist, da se obrnete na: Zakrajšek & češark SLOVENSKA BANKA 7<>-<,th Avenue New York City + + + + 4* + + + * * * * * + + * + * * Mi pošiljamo fdenar na vse kraje JUGOSLAVIJE, Slovenije, Hrvatske in Srbije. Vse pošiljat ve garantira AMERICAN STATE BANK 1825-1827 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. J. P. ŠTEPINA. predsednik; * ♦ * + 4* * * * * A. J. KRASA, tajnik. _ _ _ _ _ _ DELO IN DENAR. Spisal dr. Fr. Detela. (Dalje.) Po zajtrku drugega dne je bil gospod Klepš že na poti h gospodu ravnatelju. Da gre izpod nog domačim težavam, na to ni mislil; silnega mraza, ki je težko ležal v dolini, ni čutil, zavit v debel kožuh in glavo polno novih načrtov. Veliki odjemnik tvornice, Mosterih, tako je računil Klepš, ne pride za podjetje toliko časa v poštev, dokler se ne naveliča doplačevanja; a da se bo naveličal v kratkem času, to se je dalo izračuniti. Za ta presledek bi se moral ali skrajšati delovni čas v tvornici ali zmanjšati število delavcev, da ne bi zaradi nadproduk-cije padla cena izdelkom. Ne eno, ne drugo ni prav kazalo; ne zaradi delavcev, ampak zaradi dobrega imena podjetja. Najbolj prav bi še prišla kratka stavka, s katero bi prevzeli delavci krivdo in škodo nase. Kakor hitro je padla gospodu svetniku stavka v glavo, se je spomnil tako uboge ženske, ki ga je prosila tako milo, da naj ji pomore, da naj izpolni kovač Brnot svojo dolžnost in jo vzame za ženo. V srce se mu je zasmilila sirota in razjezil bi se bil nad hudobnim • Brnotom, ako ne bi bila jeza tako škodljiva zdravju. Sploh pa se s čuvstvi samimi ne pomaga nikomur nič; dejanja je treba. Gospod Klepš je hotel pokazati v dejanju, kako mu je pri srcu usoda zatiranih^ljudi. V pisarni je pohvalil ravnatelja, kako uspešno da skrbi za poštenost in nravnost med delavci, in vprašal, kaj da je pravzaprav s kovačem Brnotom ; neka ženska namreč, ki živi baje z njim, da ga je prišla prosit pomoči, in on je tega mnenja, da se mora kaj ukreniti v tej zadevi. Ravnatelj je gledal debelo in menil v zadregi, da sta vendar že govorila o tej stvari in sklenila, da je treba nekaj obzirnosti. njen z blagom, da bi kazalo omejiti izdelovanje? Ne naroča se še nič manj; a hiša Mosterih n<* plačuje več tako točno. Bog ve, kaj pomeni novi ukaz? Prebrisan špekulant sluti že naprej izpremembe, ki se pripravljajo pri carini, pri tarifih, cenah sirovini; najneznatnejša iznajdba ga opozori na pomen, ki ga ima za obrt, kjer se začuti takoj vsako novo razmerje, kakor zava-lovi vsa gladina, če pade kamen v vodo. In vsaka izprememba prinese enemu dobiček, drugemu izgubo in malokdo ve, zakaj in kako, in tisti, kogar pritisne, vpije nad onim, ki ga tišči v gneči, ne vidi pa onih, ki stoje na vrhu in pritiskajo na vso množico, kakor vgrizne stekel pes v palico, s katero ga udariš. Prišli so mu na misel delavci, ki se slepe z nadami in se boje morda zaradi nravnih pomislekov zgrabiti za o-rožje. A zopet se bodo borili zaman, zopet jih bodo prevarile nade. Tako zapelje jutrnji žar poletnega dne neizkušenega popotnika na viharno pot. Drugega dne je hotel ravnatelj] ravno poklicati Brnota, kc^ je ta sam potrkal oblastno na njegova vrata. "Ah, ravno prav ste prišli", se je namuzal ravnatelj možu, ki je bil vstopil, snel kovaško kapo z glave in pogladil usnjeni predpasnik. —-"Nekaj imam namreč govoriti z Va-mi . 'Tri jaz z Vami, gospod ravnatelj^ tudi nekaj", je dejal mož in uprl smelo, prezirljivo bodeče oči v ravnateljev obraz. "Blagovolite naznaniti meni, gospod ravnatelj, kdaj da hočete sprejeti odposlanstvo delavcev !" "Al i ni zapisano zunaj na vratih, kdaj da so uradne ure? Ob uradnih urah sprejmem jaz vsakega, kdor hoče z menoj govoriti. Vam, gospod Brnot, pa moram jaz naznaniti, da nam Vaše družinsko življenje nikakor ni všeč". "Prosim, gospod ravnatelj", mu je segel v besedo mož in vzdignil desnico, "ne dotikajte se z umazanimi rokami svetosti družinskega življenja. Kako jaz živim, to nikomur nič mar, samo da opravljam svoje dolžnosti kot delavec. Kakor "Obzirnosti? Proti takšnemu člo-; Se jaz ne vtičem v rodbinske razme-veku, gospod ravnatelj? Jaz se ču-l re drugih, tako prepovedujem odloč-dim", je dejal Klepš. "Obzirnost je, no enkrat za vselej, da bi se kdo umestna proti dobrim ljudem, hu-1 drug mešal v moje razmere". smejal Brnot. "Gospoda zopet ne vidi bruna v svojem očesu. Ali nimate po mestih zakonito koncesio-nirane, po zdravnikih regulirane, po novinah priporočane javne nravnosti? Ali ni potem vse Vaše zgražanje smešno in farizejsko?" Ravnatelja je ugovor razburil, ker je bil utemeljen, dasi ni prišel iz u-pravičenih ust. ^Začel je očitati možu hujskanje. "Vi zapeljujete delavce", je dejal, itl netite nezadovoljnost in upornost in zastrupljujete soglasje med vodstvom in delavci. Vi tirate v nesrečo svoje tovariše in jim hočete od-jesti kruh, ki jim ga mi dajemo". "Vi dajete kruh, gospod ravnatelj ? Vi nam ? Narobe, narobe. Mi ga dajemo Vam, mi delavci, in precej dobrega, belega, maslenega. Mi delamo, vi bogatite; mi stradamo, vi se redite; da morete vi zapravljati, moramo mi varčevati". ! "Predrzna nesramnost", je dejal ravnatelj, ki se ni mogel več premagovati. Brnot pa se je obrnil, da odide, češ da nima z njim nič več govoriti. "Ostanite!" je ukazal ravnatelj. "Ne!" je zamahnil mož z roko. ''Potem Vam odpovedujem službo z. današnjim dnem. Počakajte, da Vam vrnem knjižico!" Brnot se je obrnil med vratmi, počakal in zaničljivo gledal za ravnateljem, ki je bil stopil po njegovo knjižico. "Vi, gospod ravnatelj", je poudarjal in se muzal prezirljivo, ko je vtikal knjižico v žep, "ste pameten in prebrisan mož, a razmer v tvornici ne poznate nič. Ne zamerite predrzni nesramnosti, ki govori resnico. Srednji vek je prešel; delavec zahteva prostosti in solnca in užitka. Le glejte me! Jaz, ubog delavec, vem v tej zadevi več nego Vi, mogočni ravnatelj. Vi mi odpovedujete službo! Ah! Smeh me lo-mi . " Vun, vun!" je kričal ravnatelj in prijel za ramo moža, ki se je grdo zagrohotal, zaškripal z zobmi in se umikal trmasto, počasi. (Dalje prihodnjič.) FRANK SEDLAK'S SONS Izvršujemo VSA ZIDARSKA DELA. Kadar mislite graditi svoje domove ali kako drugo poslopje, obrnite se na nas, da Vam damo svoj nasvet. 2448 South Lawndale Ave., CHICAGO, ILL. Phone: Lawndale 250. CHERRY GRO1 MOLASSES .Pure Cane—Beaume 42C. Vsebuje 50% kobiniranega slad-| korja. Deset galonov skupaj stane samo $5.00 vred s pošiljatvenimi stroški. Naročilu je priložiti denar. ALEXANDER MOLASSES CO. CINCINNATI, OHIO. Po znižani ceni dobite pri nas sedaj naj« boljše moške in fantovske obleke. Obleke so fabricirane iz pristne volne, so najnovejše mode, svetle sredno svetle in temne barve, na en gumb, dva in tri, "single or double breasted". Vse te obleke prodajamo sedaj za $25.00, $30.00, $35.00, $40.00, $45.00 in $50.00. Naša trg o vina je od prta vsak torek, četrtek in soboto zvečer. Pridite k nam in izberite si iz dobrih oblek najboljšo obleko. NAŠA TRGOVINA JE ODPRTA VSAKO NEDELJO DOPOLDNE. JELINEK & MAJER Corner Blue Island Ave. and 18th Street. dobne užene le brezobzirnost. Pomagati je treba tistim, ki se jim godi krivica, ne tistim, ki jo delajo.— Jaz prosim, gospod ravnatelj, da se ugodi moji želji Ravnatelj je omenjal, da se boji odpora, hrupa, celo stavke. " Pravičnost nad vse, gospod ravnatelj", je odločil Klepš, in "zraven pravičnosti usmiljenje. Ali se ne smili Vam nič tista uboga ženska? Kadar gre za pravičnost, se ne sme človek ničesar bati. Stavka! Ah! Kaj je stavka? Strašilo za o-brtne novince. Naj prično! Bomo videli, kdo bo vzdržal. Želodec je imeniten stavkokazec. Kolikor delavskih želodcev, toliko naših zaveznikov. Odgovornost, gospod ravnatelj, vzamem jaz nase". "Imenitno!" se je smejal Adamič. "In naši delavci mislijo, da je prišel zanje čas, da nas pritisnejo in izsilijo boljše plače in skrajšanje delovnega časa. Opisoval je, kako predrzno nastopajo nekateri, kako se u-pirajo, kako čakajo prilike in iščejo povodov, da ustavijo delo. "In prvi hujskač je Brnot". "Ker sluti, da se ga boji ravnateljstvo. Stopite mu krepko nasproti ! S tem boste varovali disciplino in branili nravni zakon. Nravni zakon, gospod ravnatelj, se ne vidi in ne sliši, ne meri in ne vaga in je vendar največja sila človeškega duha in njega preziranje se kaznuje vedno. To je torej dogovorjeno; rav-"nati pa je treba hitro in odločno. Jaz se zanašam na Vašo odločnost, gospod ravnatelj Ravnatelj je pomagal Klepš.u zlesti zopet v kožuh in ga je spremil do dvorišča. V pisarni je premislil novo naročilo. Zdelo se mu je, da se skriva za naročilom posebna špekulacija. A3i je trgi prenapol- cIn če trpi javna nravnost f* 'Ah, javna nravnost", se je za- Telefon: Canal 6819L MATH KREMESEC Priporoča Slovencem in Hrvatom mojo dobro in okusno mesnico. Viaki dan sveio meto, kakor tudi — prav« kranjske kiobcac — doma delane vedno ca razpolaga. 1312 W. 22nrf Su, Ch icago, IB. SLAVNEMU OBČINSTVU naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v plumbarsko stroko. — Pred vsem si zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela najboljše in za najnižjo ceno* Nadar potrebujete naše pomoči, pokličite nas po telefonu, ali pa če pridete osebno na: JAMES A. JAN DOS, 2042 W. 22nd St» near Hoyne Ave., Chicago, HL TeL: Canal 4108 L&X.1 lata iTtj* salt* orve acidjo ▼ Ivoraai, cor- St Clair >tr. N K. Uradaaki sa Fredaedalk, Aatea Grdiaa 1053 Eut fcmd Street., tajnik. Jstfk Rast 65x7 Senae Arc N. £.; nifynik, Jeee#*h >trin 1051 AMiwa K4 W.; TTi niUiia cdravaik Dr. J. M. SeKiirsr aa fea? St rimir Aviau* Novi člani s* sprejemajo v drvihr« l6-S» leta de 59-«» leta starosti it c zavarujejo za po»mnnico $jom jtss ju ,fi 250.M nese društvo plačuje K w te-ienske bel. pot^are. Naše društvo sprejme tudi otroka v M ladinski oddelek od 1 do 1* lote staro-i *n e zavarujejo $10000« Otroei po etu staro »ti prestopijo k »k li 1 niaa * »m in se zavarujejo od Sago.ee de $toeo ^a če vanje drofeveaik nn »H sejefe o<* x ure dep. ia do 5 are pop. Novi dlani in rtaaice motajo kiti pre •fcani od zdravaika naj S-mjt do 1« iae vsacega m rev ta Za vse nsdsfjat poj« iniia se etorm »- —•». o* Pozor! -tj — Kadar potrebujete raznega pohištva, obnite se na mene. V zalogi imam najfinejše postelje in mo-droce. raznovrstne peči za plin, olje in premog. Prodajam tudi vsakovrstno orodje za vse rokodelske stroke. Ravno tako imam v zalogi tudi vse automo-bilske potrebščine, kakor tudi vse potrebne predmete za napeljavo elektrike. Svoje blago razpošiljam po celi Ameriki. Pišite še danes po naš cenik! A.M.KAPSA (General Hardwe store) 2000 - 2004 Bin I&l&ii* Ave C*r. 2#th St. CHICAGO, ILL. e aa sort t************* HARMONIKE! Izdelujem in popravljam vsakovrstne harmonike, bodisi kranjskega ali nemškega tipa. Vsa dela izvršujem zanesljivo in točno, po najnižjih cenah. Istotako izvršujem tudi krasne ol-tarčke za v sobe, ki se jih lahko z električno svetljavo razsvetlji. Se priporočam rojakom ši rom Amerike. ANTON BOHTE, 3626 E. 82nd SU Cleveland, O.